Aktualno je zbral Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si Državna predstavitev raziskovalnih nalog Štirinajstega maja je v Murski Soboti potekalo 52. državno srečanje mladih raziskovalcev. Pripravila ga je Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Po situ območnih srečanj se je na državno srečanje na področju geografije uvrstilo 10 osnovnošolskih in 7 srednješolskih nalog, ki jih je pripravilo 29 učencev in dijakov ter 23 mentorjev. Na državno srečanje so se uvrstile naloge: • Pojav zdomstva na območju občine c ankova – OŠ c ankova (srebrno priznanje), • Svetlobna onesnaženost na območju Studenci Občine Maribor – OŠ j anka Padežnika Maribor (bronasto priznanje), • Zaklonišča v mirnem času – OŠ Tabor i Maribor (bronasto priznanje), • Degradirana območja v Tržiču – OŠ Bistrica Tržič (zlato priznanje), • izseljevanje iz Bele krajine – OŠ Komandanta Staneta Dragatuš (bronasto priznanje), • r azlike v sestavi izbranih živil med vzhodnim in zahodnim trgom – OŠ g ustava Šiliha Velenje (srebrno priznanje), • Unescova dediščina pri nas – OŠ r iharda j akopiča Ljubljana (bronasto priznanje), • Kam pa zdaj – OŠ Polje Ljubljana (srebrno priznanje), • Nasledstvo na kmetijah – OŠ Kidričevo (zlato priznanje), • Kaj vpliva na gospodarski razvoj Slovenije – OŠ Frana a lbrehta Kamnik (bronasto priznanje); • Do kolikšne mere zdraviliški turizem vpliva na razvoj v pomurski regiji s poudarkom na obdobju po letu 1991 – gimnazija Bežigrad Ljubljana (bronasto priznanje), • Prisotnost bobra ob reki Ščavnici – gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (zlato priznanje), • Potencial slovenskega kmetijstva in njegova prihodnost – ii. gimnazija Maribor (srebrno priznanje), • Katalonske sanje – ii. gimnazija Maribor (bronasto priznanje), • Trajnostni razvoj Trbojskega jezera – Biotehniški center Naklo (srebrno priznanje), • Vrtače r ampolj in okolice v kamniški občini – gSŠ r udolfa Maistra Kamnik (zlato priznanje), • Uporaba mobilnih aplikacij za kartiranje japonskega dresnika na poti ob Savi med Črnučami in Sneberjami – gimnazija Šentvid Ljubljana (srebrno priznanje). tam zapisanih ciljev bo treba poseči tudi po analizi tovrstnih podatkov! Še bolj na pedagoško področje sega prispevek Mojce ilc Klun z naslovom Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije. avtorica obravnava pregled vključenosti tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije in pri tem izpostavi vključenost omenjenih tematik tako v učne načrte za pouk geografije kot učbenike, obenem pa predstavi tudi nekaj bistvenih ugotovitev iz raziskave med učenci glede poznavanja in zanimanja za tematike slovenskega izseljenstva. Mojca Kelbič Đajić razmišlja o migracijah, njihovih vzrokih in oblikah ter stališčih do njih oz. kako jih argumentirano obravnavati v šoli. Pri tem izpostavi cilje gimnazijskega učnega načrta in pomen razvijanja ustreznega odnosa do vprašanj obravnavane teme. ajda Flisar razmišlja o integraciji priseljencev v krajevno okolje na podlagi svojih, v glavnem zelo pozitivnih, izkušenj, ki jih je pridobila kot dijakinja programa mednarodne mature na gimnaziji Bežigrad. Kar preveč besed bi bilo napisanih o migracijah, pa čeprav gre tokrat za tematsko številko, če ne bi na koncu strokovne prispevke zaokrožil še prispevek Špele Bregač o rabi ločil pri geografiji. Bere se skoraj kot napet roman! Seveda tudi tokrat ne manjkajo nepogrešljive novice in pedagoški orehi igorja Lipovška ter nekaj podatkov o vetrnih elektrarnah v Sloveniji izpod peresa urednika te revije. Pa prijetno branje! Anton Polšak Raziskovalci z zanimanjem poslušajo tudi predstavitve ostalih tekmovalcev. 4 GeoGrafija V ŠOl I | 3/2018 uvodnik Pet medalj na tekmovanju v iasiju V romunskem iasiju je bila junija 4. geografska olimpijada j ugovzhodne e vrope. Slovenijo so med osnovnošolci zastopali Filip Slakan j akovljević, j ulijan Kavčič, Matic Kremžar in Semyon Trussevich, med srednješolci pa Samo Benko, a ndrej Mikolič, a nej Ogrizek in Miha Švarc. Tri discipline – terensko raziskovanje, poznavanje geografskih procesov, sklepanje o geografskih dejstvih – so najmanj težav povzročale Filipu Slakanu j akovljeviću, ki je osvojil zlato medaljo. Matic Kremžar je osvojil srebro; a ndrej Mikolič, a nej Ogrizek in Miha Švarc pa so se okitili z bronom. Pred tekmovanjem so se udeleženci dvakrat sestali na pripravah, ki so jih organizirali mentorji tekmovalcev in Zavod r S za šolstvo. sodelovale šole iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in a vstrije; najbolj drzen projekt; najboljši ekološki film; najokusnejša voda v Sloveniji; najboljša podvodna ekološka akcija; najboljši film. Najboljše triminutne filme, ki so prikazali njihovo dejavnost ob vodi, so poslale OŠ dr. j aneza Mencingerja Bohinjska Bistrica (na fotografiji med pritrjevanjem table o visokih vodah na šolo), OŠ ivana c ankarja Vrhnika, OŠ g ustava Šiliha Laporje, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, OŠ r adovljica, OŠ Žirovnica, OŠ c ankova in OŠ gornja r adgona. evropske statistične igre Od jeseni 2017 do pomladi 2018 so potekali priprave in izbor 1. e vropskega statističnega tekmovanja. V e vropi je tekmovalo več kot 11.000 dijakov, starih od 14 do 18 let; med njimi 394 slovenskih. r ešiti so morali statistične naloge, iskati podatke in sami pripraviti statistične analize. Najboljših 180 dijakov, med njimi 9 % slovenskih, se je uvrstilo v finale, kjer so predstavljali svoje države. V tem delu so morali pripraviti dvominutni videoposnetek o tem, zakaj je v današnji družbi pomembna uradna statistika. V starostni skupini od 14 do 16 let je prvo mesto zasedla finska skupina Pakila9D. Na drugo mesto se je uvrstila slovenska skupina jML iz Kranja, na tretje mesto pa poljska skupina Moc_zbioru. V starejši skupini je bila prva skupina Toivasnik. Med najboljših pet se je uvrstila tudi murskosoboška skupina a LFegMS3. Najboljšim je na konferenci Q2018 v Krakovu 26. junija 2018 nagrade podelila Mariana Koceva, generalna direktorica e urostata. Priprave pred tekmovanjem so potekale na ljubljanskih o Š Miška kranjca in k oseze. Voda Bled Na Bledu vsako leto junija poteka Blejski vodni festival. Namen dogodka je nagrajevati in povezati različne organizacije, mednarodne strokovnjake, aktiviste, filmske ustvarjalce, gospodarstvo, politiko, šole in širšo javnost. c ilj je ponuditi novodobne rešitve, jih hitreje vključiti v sistem ter izboljšati kakovost življenja, izboljšati gospodarjenje ter začeti biti boljši. Dobre primere so letos prvič, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, tudi nagradili. Nagrade so podelili v kategorijah: natečaj mladih »Odgovorno do vode«, v katerem so o Š dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica je na film ujela tudi pritrjevanje tablice, ki opominja na povodenj, ko so po šoli plavale omare. 5 GeoGrafija v šoli | 3/2018 aktualno Na državni ravni je v starejši skupini zmagala ekipa z gimnazije Murska Sobota – a LFegMS3; v mlajši pa ekipa Neustrašne z gimnazije Kranj. Med najboljših 5 ekip so se uvrstile še: Kelti2 – gimnazija Novo mesto, e urogirls – gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Ne SMr TNi – ii. gimnazija Maribor, UNi TeX – gimnazija Škofja Loka, jML – gimnazija Kranj, Dumbledore – gimnazija Novo mesto, Ozb3j51frr – gimnazija Kranj in BgM – Šolski center Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola. Predstavitev tekmovanja, tekmovalni videi in statistične naloge so na povezavi http://www.stat.si/statweb/News/ index/6992. Turški učitelji geografije na obisku v Sloveniji Slovenijo je za en teden obiskala enajstčlanska skupina turških učiteljev geografije. Najprej so si pod vodstvom r ožleta Mrvarja Bratca in j ašarja Skorupana ogledali Ljubljano. Nato so obiskali Planinsko polje in c erkniško jezero. Dr. Marko Krevs s Filozofske fakultete v Ljubljani je za udeležence pripravil delavnico Our Photo Story, ki omogoča raziskovanje pokrajine z mobilnimi napravami. Dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za okolje in prostor je ob obali c erkniškega jezera razložil hidrodinamiko svetovno znanega kraškega pojava. Naslednji dan je bil namenjen iskanju skritega zaklada, ki ga je pripravil Mirsad Skorupan, svoje terensko delo z učenci pa je predstavila Nataša Mrak. Popoldne so obiskali najdišče odtisov dinozavrovih nog, program pa sklenili s predstavitvijo in primerjanjem šolskih sistemov Turčije in Slovenije. V celodnevni ekskurziji so pod vodstvom Franca Malečkarja iz c entra šolskih in obšolskih dejavnosti obiskali kraško jamo Dimnice, soline v Strunjanu in Piran. Zanimiv večer je pripravila a ndreja Bečan z multimedijskim predavanjem o Veliki planini. Zadnji dan jih je dr. Karel Natek s Filozofske fakultete v Ljubljani popeljal po skrivnostih r akovega Škocjana. Poudarek štiriurnega sprehoda je bil na nastajanju kraških pojavov in vodnih razmerah. Popoldne so bila predavanja Nine Farič, a ndreje Bečan, Nataše Mrak in Mirsada Skorupana. Prva je predstavila obšolske dejavnosti na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani – od sodelovanja na geografskih tekmovanjih do mednarodnih projektov. Druga je razložila, kako z učenci organizira skupinski pouk, pri katerem nastanejo praktični izdelki. Zadnja pa sta nanizala možnosti, ki jih v Sloveniji ponuja e-podpora geografskemu izobraževanju. ena od spletnih predstavitev sodelujočih slovenskih šol. Čeprav imajo kraške jame tudi v turčiji, je turške učitelje obisk dimnic navdušil. Udeleženci in predavatelji so prejeli potrdila o sodelovanju, turško društvo pa je slovenskemu društvu v znak pohvale in odličnega sodelovanja izročilo plaketo. Udeleženci so prebivali v c entru šolskih in obšolskih dejavnosti na Medvedjem Brdu. izmenjavo sta omogočila Društvo učiteljev geografije Slovenije in turška zveza za geografsko izobraževanje. Tabla o visokih vodah tudi v Dornberku in Bohinjski Bistrici Po Sloveniji se nadaljuje postavljanje oznak za visoke vode, s katerimi želijo ljudi ozaveščati, 6 GeoGrafija v šoli | 3/2018 aktualno kako nepredvidljiva je lahko voda. Posebno vlogo pri postavitvi imajo šole, saj so table odlično izhodišče za terensko delo in učenje o vodi in ob njej. Maja sta bili postavljeni dve tabli. Prvo so postavili v porečju Vipave v Dornberku. Na dogodku so bili navzoči učenci OŠ Dornberk z učiteljico Tatjano Pahor, predstavniki sveta Krajevnih skupnosti Dornberk in Prvačina ter županstva Mestne občine Nova gorica. Mitja Bricelj z Ministrstva za okolje in prostor, Peter Frantar iz a gencije r S za okolje in Mirsad Skorupan iz Zveze geografov Slovenije so v kratkih nagovorih poudarili pomen modrega gospodarjenja z vodami in uporabnost motivacijskih tablic za pouk in ozaveščanje krajanov. Oznako v Bohinjski Bistrici so na pobudo učiteljice geografije Nataše Mrak namestili učenci višjih razredov osnovne šole. Postavitev so obogatili s poučnim programom, v katerem so se spomnili 18. septembra 2007, ko je voda po obilnem deževju popolnoma zalila spodnji del šole. Spregovorili so tudi nekdanji ravnatelj, župan, sedanja ravnateljica in predstavnica Turističnega društva Bohinj. Dogodek je imel tri temeljne namene: spominskega, opominskega in učnega. Tablica, ki je prva v Sloveniji pritrjena na šolo, je skromno učilo, ki pa učiteljem omogoča, da jo uporabijo vedno, kadar je vsebina pouka vezana na vodo, fizikalne zakone, urejanje prostora, posege v pokrajino in njihovo načrtovanje ter na zgodovinski spomin. o alpah, z alpami, za alpe V Domu Trenta je 22. maja potekal informacijski dan projekta YOUra LPS, ki teče v okviru programa interreg a lpine Space in se ukvarja se z izobraževanjem o gorskih območjih ter z načini, kako pri mladih z območja a lp spodbuditi identifikacijo z alpskimi območji in kako jim elemente alpske naravne in kulturne dediščine prikazati v pozitivni luči. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je projektni infodan namenil različnim deležnikom s področja poučevanja v Sloveniji. Udeležili so se ga predstavniki šol, medijev, institutov, pedagoških fakultet, nevladnih organizacij in Zavoda r S za šolstvo. V projektu sodeluje 12 partnerjev iz 5 držav. Slovenska partnerja sta Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Biotehniški center Naklo. Zato so v strokovnem delu informacijskega dne njuni predstavniki v krajših referatih spregovorili o ciljih, nalogah in dosedanjih dosežkih. Predavatelji so bili Matej Ogrin, Mojca ilc Klun, Tatjana r esnik Planinc in Urška Kleč. V popoldanskem delu je bila pripravljena delavnica, v kateri so udeleženci v delovnih skupinah razmišljali o elementih projekta in zbrali pobude ter zamisli in jih zapisali na plakatih. Ob predstavitvi plakatov se je razvila živahna razprava o formalnem in neformalnem izobraževanju o gorah ter možnostih, da se gorske vsebine bolj in bolje ter didaktično ustrezneje vključijo v pouk. V dornberku so bili v dejavnosti ob Vipavi vključeni tudi učenci nižjih razredov. V delavnici so nastali plakati o večplastnih vidikih učenja o alpah. 7 GeoGrafija v šoli | 3/2018 aktualno