Št 98. V Gorici, v sredo dne 5. decembra 1906. Iibaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto b II. uri predpoldne ter stane po poŠti prejemana Jli v Gorici na dom poSiljana: vse leto.......13 K 20 v, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 00 , » » 3-30 Jetrt leta.......3 , 40 »¦ » , 1-70 PMMJiiCne številko stanejo/JO.vin.. :,..a;,..^. i.)Mfl ,SOČA" ima naslednje'izredne prilog«: Ob'no-' veW letu „Kaiipot po Goriškem in Gradiščanskem" in '.Ijiipot po Ijabjjani in kranjskih mestih", daljo dva-'.,,, v leta „Vozni red železnic, parnikov in postnih jjei" ter mesečno prilogo ^Slovenski Tebnik". ' friročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stey/7 i. nadstr. v »Goriški Tiskarni« "5fT"GžbrSiSelr; &a naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oolasi in poslanice se raCunijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka tlita. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — __ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo: i ulici St 7 v Gorici v I. nadir Z urednikom jo mogovo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5.'popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v' delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. ' „FRIHOAEC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h. ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: Selnvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos yerdi, Peter Kiebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Fonnica, 1. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. favetti in njegovi čestiici. Dne" 1. decembra leta 1892. je umrl v Gorici mestni tajnik Carlo Favetti, ?o pravici bo takrat žalovali goriški Lahi ob njegovem grobu. On je bil os, okoli katere se je vrtelo vse laSko politično delovanje. Bil je velik laški patriot, ki je iskal bodočnost svojega rojstnega mesta v kulturi, v popolnem polaščenju prebivalstva ter v priklop-Ijenju Italiji. Za svoje nazore je trpel. Bil je kot politiški zločinec v zaporu v Gradcu in pozneje je živel več let v prostovoljnem prognanstvu v Italiji. Ko so je vrnil, je deloval naprej v započe-tem smislu, in kot tak je umrl. Slovencem je bil odločen nasprotnik, toda ne sovražnik. Bil je uljuden, ljubezniv mož. L9tos je preteklo 14 let, odkar počiva Carlo Favetti na goriškem pokopališču. Doslej so se ga spominjali ob obletnicah na kratko v listih, kako krono so dali za »Lego« in v svojih društvih, v gostilnah, kavarnah so izustili parkrat njegovo ime, se malce ogreli, pa je bilo proslavljenje Fa-vettijevega spomina pri kraju. Letos pa je bilo kar nakrat drugače. V nedeljo popoludne malo pred 3, uro je bilo živo po Travniku; od tam se je razvil sprevod, vence so nosili, zastave, nastopila so društva, ognjegasci, godba v sredi, del mestnega zastopa s podžupanom, v sprevodu je bilo okoli 1000 ljudij. Zdeioseje, kakor da spremljajo koga k zadnjemu počitku. To je bil sprevod, ki se je pomikal proti pokopališču, kjer se je zbralo obilo občinstva. Bila je pač nedelja, popoldne ob 3., in sobice je sijalo, če bi bil delavnik, bi ne bilo nič! Velika agitacija se je bila razpletla za proslavo Favet-tijevega spomina. Časniki, društva, vse '• je delovalo in gibalo, da bi bila ude-(ložba toliko večja. AH le s težavo so spravili skupaj okoli 1000 ljudij za sprevod, in celo Ločnik je moral pomagati z ognjegasci in drugim zastopom. Toliko bobnanja, toliko apelov, in končno tako k 1 a v e r n sprevod! In kdo je bil iz Gorice v tem sprevodu? Po večini ljudje, ki štejejo malo ali nič, katere se vidi povsodi, kjer je kakšna laška parada, veljavnejših mož je bilo le peščica, drugo je ali gledalo ali ostalo doma. Pač slaba proslava, nevredna Favettijevega imena! Nas Slovence bi bilo takega nastopa sram! In zakaj vse to? — V ponedeljek je bil v Gorici pogreb pesnika Simona Gregorčiča. Nad 4000 ljudij se je udeležilo pogreba. Spontanno, brez sleherne agitacije je prihitelo toliko občinstva k pogrebu. Počaščenje pesnika je bilo veliko, impozantno. To je zbodlo goriške Lahe, in začeli so govoriti in pisati o slovenski demonstraciji v Gorici. »Demonstracijo« so razglašali celo za naperjeno proti Lahom! Slovencem seveda niti na um ni prišlo, da bi s pogrebom svojega velikega pesnika demonstrirali proti Lahom. Le čudimo se, kako morejo ta miren nastop Slovencev, ki je kazal globoko žalost, razglašati za demonstracijo, naperjeno proti Lahom! Kaj oni pri pogrebih demonstrirajo proti nam?! — Ko je minil Gregorčičev pogreb, so sklenili Lahi hitro, da morajo oni počastiti pa spomin Favettijev. Prav jim je prišla obletnica 1. decembra. Proslavili so — Uletnico! Po navadi se proslavljajo 10-letnice, 15-letnice; ob 10-letnici so molčali, niso priredili nič, tudi niso mogli čakati 15-letnice, kar 14-letnico so pograbili ter jo »proslavili«. Da pred Gregorčičevim pogrebom niso imeli namena proslaviti Favettija, je razvidno iz tega, ker so imeli določene veselice za te dni, katere so morali odpovedati. Kar so priredili, ni bilo počaščenje Favettija, ampak demonstracija v sovražnem smislu, naperjena proti Slo- vencem. To sovražnost smo si zapomnili. Sledil bo odgovor. Sicer moramo reči, da se je izvršilo vse mirno in tiho; sprevod na pokopališče je bil tih, godba ni svirala nič, na pokopališču je govoril Nodus. predsednik društva »Unione dei Gio-vani Friulani«, povdarjaje, da Favettijev duh živi med njimi, godba je svirala dve žalostinki, in razšli so se. Da pa je bilo tako, ni zasluga Lahov, bilo je, ker je moralo biti tako. Klavernost vsega nastopa je kolikortoliko odbijala ost sovraštva, ki je tičala v tej demonstraciji. Če bi pa bilo po n j i-h o v i volji, bi bili razbijali okna in napadali Slovence. Nekak drigi »22. marec 1897.« bi bil nastal. Govorilo se je po mestu, da že pokažejo Slovencem. Ali junaki so sprevideli, da ne kaže več razbijati po Gorici proti Slovencem. Kakorhitro so mislili na trg sv. Andreja drugi dan, so stisnili pesti v žepe, in ves srd je ostal v hrabrih prsih njihovih. S?.mo 'zunanji utis je kazal strupeno sovraštvo proti Slovencem. Pač težko, kaj ne, tičati tako pod težo slovenskega jarma! Če bi jih bil videl Favetti, bi se lepo zahvalil za tako počaščenje. Kajti to ni bilo počaščenje, ampak profanacija njegovega imena. On je bil izobražen mož, kulanton nasprotnik, ki ni učil sovraštva. On je hotel imeti olikane, zavedne svoje someščane; ali kaj je bilo dne 2. decembra 1906 ? Kos sovraštva od strani ljudij, ki stojijo daleč proč od prave laške kulture! Favetti bi se zjokal, če bi jih videl in slišal! Rekel bi, da so pokopali dne 2. decembra 1906. laštvo Gorice Lahi sami, in če bi stal tu sredi Gorice med tem rodom, ki ga na tak način proslavlja, bi si izprosil hitro z nova smrt v kar mogoče globokem grobu..... Javni shod v Mirnu. Pod krinko »mirenskih delavcev" so sklicali klerikalci na nedeljo 2. t. ni. javni ljudski shod v Mirnu pri Gorici. Dnevni red so nastavili zlobno premeteno tako: I. Starostno zavarovanje delavcev. — II. Delavske organizacije (torej množina!) ¦— III. Volilna reforma. Na take limaniee so hoteli loviti kaline. Vse so lepo pripravili, vse podrobnosti so dogovorili, da bi moralo iti po njihovi volji! — Toda zmotili so se v svojih računih, — in doživeli so hudo prevaro, tako hudo, da so morali klerikalci sami razbiti klerikalni shod. Domišljavi puhloglavec, ki čuje na ime dr. Derinastia, je z bobnečim glasom povabil naprednjake na razbitem j»odu v %%, Petru... na shod v Miren. Naprednjakiso samozavestno klicali: „Torej na svidanje v Mirnu j« Shod v Mirnu je bil sklican sicer pod lažnjivo krinko, toda noprednjaki so se odzvali j v tako ogromnem Številu, da je zlezlo junaku . Dermastiji sred v hlače. Pred shodom je bil še prikukal na dvorišče, toda odkuril jo je. Mirenci so rekli, da je videl oudi tamošnjega kaplana, zato se je čutil varnega, ako mu gre malce v zelje. — In res je tisto kaplanče skakalo na shodu tako spretno, kakor zna skakati skozi okna, predno mežnar od*VTonil je dan. Shod je bil napovedan na 3'/, popoldne. \ Toda že po 2. popoldne so se valile napredne množice iz vseh bližnjih krajev. Takoj se je j videlo, da so naprednjaki že na dvorišču go- ! spodarji položaja. — Dvorana je bila zaprta in ključ je bil — v cerkvi pri blagoslovu. Toda nekdo je odprl *okno, odprl odznotraj vrata, j — in naprednjaki so se natlačili v obširno dvorano tako, da ni bilo več prostora. Ob določenem času je prišel vladni komisar g. baron Baum. Ko je prišel v dvorano, je videl, da se pod kar šibi pod težo došlega ljudstva. Zato je iz ozira na javno [ 'Na Francoskem je vse nekoliko tarasconsko.« j zapisal fllphonse Daudet; — preoel 3. Hacin. i (Dalje.) Lahko si pač mislite, da se alžirski - laveeski ne pi§e tako kakor beaucaireski gri-zetj- ^ veliko svojo srečo je naš junak čital kfo^ mnogo knjig, ki mu v zvezi z indijsko retoriko p0 Gustavu Aimardu, z Lamartino-M^ »Potovanjem po Or^jentu^m z nekaterimi fo* »belimi spomini na ,\'isoko pesem' poma-«aJo, da sestavi najbolj orijentalsko pismo, 'ar Jih je kdaj kdo videl. Prične ga z . bedami: »Kakor noj v puščavi..." | In konča se : I flPovej mi ime svojega očeta, in povem U lt»* te cvetlice...« L Iv teJ POšiljatvi bi romantični Tartarin L ^..°triJentalskem običaju priložil šopek fut.Gn !h CVetHc' ki bi PredstavlJ*ale njegove kuhv t0da Prin° Gregor meni' da Je bo,JSe fcvol nekaj pip pri nJenem bratu> kar b*ez-• »no oblaži divjost tega gospoda in bo go-; v vehko veselje dami, ki mnogo puši. mllTL POjdiva hitr0 kupit pipe!" J ^neTartariti, poln ognja. E,il« ,,M Ne!'" Pustite mQ tfo samega, Mob>w pipe ceneje,..« „Kako? Vi hočete?... O princ... princ..." In dobri mož, v zadregi zaradi tolike ljubeznivosti, pomoli Črnogorcu mošnjo, naj razpolaga ž njo, in ga prosi, naj pač ničesar ne po?abi, da zadovolji damo. K nesreči ta stvar — dasi dobro začeta — vendar ne napreduje tako hitro, kakor bi bilo pričakovati. Mavreska, ki jo, kakor se zdi, Tartarinova zgovornost zelo gane in je bila očarana že v omnibusu, bi ga celo rada sprejela ; toda njen brat ima pomisleke, in da bi prepodil te, mora dobri mož kupiti ducate, grose, končno cele sklade pip... „ Vraga, kaj more Baja početi s temi pipami?" se večkrat vpraša ubogi Tartarin; toda plača jih vselej brez obotavljanja in pogajanja. Ko končno nakupi cele gore pip in izlije cele reke orijentalske poezije, dobi dovoljenje za sestanek. Ni treba, da bi vam opisoval, kako vrtiplje Tartarinu srce, ko se pripravlja k temu, in s kakšno skrbnostjo striže, gladi in maže svojo trdo in zmršeno brado lovca čepic, ne da bi pozabil vtaknikiti v žep Železen obroč z ostmi in dva ali tri samokrese, —-kajti človek mora biti vedno pripravljen na vse. — Vedno uslužni princ se vdeleži tega prvega sestanka kot tolmač. Dama je prebivala v gornjem mestu. Pred vrati puši mlad, tri-ali Štirinajstletni Maver cigarete. To je silni Ali, brat, o kate-: rem smo govorili. Ko vidi, da prihajata po-' sestnika, vdari dvakrat na vrata in se diskretno odstrani. j Vrata se Odpro. Prikaže se zamorka, ki ne reče niti besedice in odvede gospoda skozi ozko dvorišče v majhno, hladno sobo, kjer ju pričakuje dama, opirajoča se s komolci na nizko ležišče... Prvi trenotek se zazdi Tara-sconu manjša in močnejša kakor Mavreska v omnibusu... Ali je pač to res ona? Toda ta slutnja preleti Tartarinove možgane samo ka-' kor blisk. j Dsma je s svojimi nagimi nogami in okroglimi prsti, polnimi prstanov, tako lepa, j rožnata, nežna, in pod njenim zlatim telovni-kom in pod gubami njene robe, posejane s 1 cvetlicami, je slutiti Jjubko postavo, krasno, I pohotno, lepo zaokroženih oblik... Narghile-I jeva cevka iz ambre se kadi na njenih ustni-I cah in jo celo zavija v glorijolo modrega I dima. I Vstopivši, položi Tarasconec eno roko ' na svoje srce in se pokloni kolikor mogoče ¦! mavriško, obračajo pri tem svoje velike, raz-1 vnete oči... Baja ga trenotek gleda, ne da bi I kaj rekla; nato pa izpusti svojo cevko iz ambre, omahne nazaj, zakrije obraz z rokami, in videti je samo njen beli vrat, ki se od sil-# nega smeha trese kakor vrečica, napol nena z biseri —¦¦ • XI. Sidi Tarfri beu Tarfri. Če pridete v kavarno alžirskega* gornjega mesta, še danes slišite Mavre, kako se z me-žikajočimi očmi in pomenljivim smehljajem pogovarjajo o ljubeznivem in bogatem Evropejcu, ki ga imenujejo Sidi Tart'ri ben Tart'ri in je živel pred leti v gornjem mestu z majhno damo, ki se je imenovala Baja. Imenovani Sidi Tarfri, ki je zapustil okoli Casbaha tako vesele spomine na svojo osebo, ni, kot čitatelj lahko ugane, nihče drugi kakor naš Tartarin... Kaj hočete? Tudi v življenju svetnikov iu junakov so ure slepote, teme in slabotnosti. Slavni Tarasconec ni nikaka izjema in torej za dva meseca pozabi na leve in slavo, se opaja z orijentalsko ljubeznijo ter kakor Ha-nibal v Kapui plava v razkošju, katero mu "" nudi beli Alžir. Vrli mož najme, sredi arabskega mesta lepo hišico z notranjim dvoriščem, banani, hladnimi galerijami in fontani. Tu živi, daleč od vsega hrupa, v družbi svoje Mavreske, pravi Maver od- glave do peta, puši vse dni iz svojega narghileja in obeduje muškatne komppte. -,: ^Ležeča pred njim'na divanu, Baja s kitaro v roki poje skozi nos monotone pesmi ali pa hbče raztresti svojega gospoda ter Tartarin iz Tarascona. varnost prepovedal shod v dvorani — in shod j je .pričel s precejšnjo zamudo na dvorišču g. | Budihne. j Sklicatelj — neki mirenski čevljar — je pozdravil shod in predlagal za predsednika I najbolj strupenega klerikalca Vuka, ki je menda Organist in voditelj „pašaretarjevtt. — j Toda vkljub večkratnemu pozivu sklicatelja in agitaciji »rediteljev" se je dvignilo za ta predlog le kakih 100 rok. Vsi drugi so hrumeli nasproti in mahali z rokami v znak protesta. Vladni komisar je kbnstatoval, da je bil predlog sklicatelja odklonjen z velikansko večino. — A Gabršček zahteva besedo za proti-predlog oziroma za predlog predsednika, dveh podpredsednikov in treh zapisnikarjev, ki so | ^t«iogi3ul...:^^a_8k_Hcatelj mu ni hote i dati bese de.— Nastala Je nepopisna zmešnjava po celem obširnem dvorišč«. — Gabršček je velikokrat zahteval besedo za svoj predlog, ali sklicatelj je bil gluh na to uho. Vladni komisar je ponovno konstatoval, da je ostal sklicateljev predsednik v veliki manjšini, — ali da se predsedstvo mora se- I staviti in da mora v ta namen dati na glaso- I vanje nove predloge. Sklicatelj se je trdovratno upiral. — Iz množice se zučujejo klici: Urbančič (tamošnji nadučitelj) naj j bo predsednik, — in takoj se dvigne gost j gozd rok v zrak. Očividno ogromna večina. — Gregorčičevo »peto kolo", tisti naduti gizdalin Kremžar, ki zdaj za Gregorčiča laže in hujskari po nGoriciK, vpija: BVidite, da držijo kar po dve roki v zrak!" — Toda lagal je! Da bo konec sleparstva, da Gabršček s hod- I nika znamenje, naj se naprednjaki ločijo od klerikalcev na levo, — in v hipu so bili zboroval« razdeljeni v dva tabora. „RediteljiB j po delali ves čas zborovanja in posebno zdaj j največ hrupa in nereda. Kar trgali in vlačili so ljudi od naprednega taborja v klerikalni; | prihitelo je na pomoč tudi mirensko kaplanče in se teplo tam v sredi med obema taboroma. I — Na napredni strani je bila ogromna večina do 600 mož, dočim je ostalo na klerikalni I strani le do 300 oseb z vsemi tihimi gledalci 1 vred, ki so slučajno ostali tam, pa naj so bili I že med klerikalci ali naprednjaki. Klerikalci so zagnali velik hrup, — in j zopet je preSlo nad četrt ure nepopisnega vi- I harja po celem dvorišču. — Končno smo se J zjedinili, naj predseduje socijalni demokrat I Jos. Petejan. Nakrat se zglasi kot „refe- I rent" k prvi točki neki Moškerc iz Ljub- I ljane, odposlanec krščanskih socijalistov. Pred- j sednik: mu je dal besedo, dasi se je prej I oglasil Sw= rug Ropaš. — Moškerc je govo- J ril skoro nemoteno. Naprednjaki smo pač šli j na shod z namenom, naj se shod vrši in naj j se varuje — svoboda govora. Govoril je | kravko, suhoparno, slabo; povedal je par fraz I o izmozgovaoju delavstva, ki se končno meče I kakor izpita citrona na cesto itd. Govoril je I brez prenehljaja tudi o II. točki, o organiza- [ ciji delavstva, ter skušal podobrikati se so- I cijainim demokratom. — Končno je še čutil j potrebo, odkloniti sleherno zvezo z dr. A. Gre- j gorčičem, s katerim ni še nikdar govoril. I posnema ples bajader, drže v roki majhno j zrcalo, v katerem opazuje svoje bele zobe in J mimiko obraza. I Ker dama ne razume niti besedice francoski in Tartarin niti besedice arabski, jeza- J bava večkrat dolgočasna, in klepetavi Tara- j sconec se mora ves čas pokoriti za nezmer-nost svojega jezika, katero je zagrešil v Be- I zuquetovi lekarni in pri orožarju Costecaldu. Toda to pokora ni baš neprijetna, in neke posebne vrste razkošje Čuti v tem, da cele dneve ne govori, poslušaje klokotanje narghi- j leja, brenkanje kitare in lahek šum fontana, j katerega voda pada na mozaik. j Narghile, kopelji in ljubezen, to je vse j njegovo življenje. Hišo zapuščata malo. Zdaj- i pazdaj odjezdi Sidi Tarfri, s svojo damo za J seboj, na mirni muli v majhen vrt, katerega I r y> kupil v bližini, jest granatna jabolka... i'oda nikdar, prav nikdar ne stopi v evropski i del mesta. Ta Alžir s svojimi zouavi, s svo- j jimi alcazari, natlačenimi s častniki, in s svojim večnim žvenketanjem sabelj pod arkadami I se mu zdi neznosen in oduren kot stražnica I Okcidenta. I Splošno je Tarasconec zelo srečen. Zlasti Tartarin-Saneho, zelo pohlepen po turških j sladčicah, prizna, da je s svojim novim življenjem zadovoljen v najvišji meri... Tartarin-Quichotte sicer včasih misli na Tarascon in na obljubljene kože ter pri tem čuti očitanje vesti, toda to nikdar ne traja rolgo, in da I izginejo te žalostne misli, zadostuje pogled I Baje ali žlička onih vražjih kompotov, vonja-jočih in razburjajočih kakor Kirkine pijače. [ j (Slabo znamenje, če ga je zatajil celo Mo- j škerc l — Njegov govorček imamo v steno-j gramu. Morda ga še priobčimo!) Sodrug Ropaš je povedal kratko, krepka in po domače, da delavstvu se stanje ni zboljšalo v 4000 letih od zidanja piramid pod Faraoni do danes. — Sodrug Zecovich pa je omenjal mirenski štrajk, — in takrat ni bilo v Miren rešiteljev z očali. — Meril je na Moškerc a, ali „pašaretarjia so jo j obrnili na doČalarje" v naprednem taborju; | Zato so mu ostentativno ploskali. Končal je z | živioklicem na socijamo demokracijo. Vsi trije govorniki so mogli govoriti ne- I moteno. — Na to je imel nastopiti A. G a- I bršček, — ali tu se je dokazal dogovorjen j komplot, da mu klerikalci na nikak način ne pusttr do besede. I „Peto kolo" Kremžar je dal znamenje, za njim propadli „ predsednik* Vuk, — in i „rediteljia ¦=; vprizorili toliko bnoa, da I Gabršček ni mogel govoriti. Reditelji jo skakali, tolkli, žvižgali in vodili to „obstrukcijo\ I Občinski redar je jednega „ reditelja" odstranil. J I — Naprednjaki so nasprotno Gabrščeka vi-I harno pozdravljali, — nastal je vihar, ka-koršnega še ni bilo na nobenem shodu. — I Propadli predsednik Vuk je hotel precitati I neko izjavo, katero bi bil prečital kot pred-I sednik, ako bi bil izvoljen, — v kateri našteva, kaj je pisala „SočaK ob času štrajka I in pa kako je žalila Mirence z woštjarji" in „pašaretarji", — zato da Gabršček ne sme j govoriti na shodu. Imel je vse to napisano. J Toda tudi on ni mogel priti do besede. — | Gabršček zakliče: Prišli smo na shod, dasi I imamo ogromno večino, smo se udali zaradi | I predsedstva, — in pripustili smo vse govor- J I nike. Na ta klerikalni komplot pa izjavljam, daje današnji shod s tem činom I razbit. Bili smo popustljivi do skrajnosti. Odslej na tak lim ne pojderoo več I in razbijemo vsak javni shod! Gabršček gre doli na dvorišče; ker so I bile stopnice na klerikalni strani, pridni par I I sto mož do stopnic in sprejme Gabiščeka na I I drugo stran. — Vihar nepopisen. I I Po tako škandaloznem prizoru so kleri- I kaki še mislili, da se bo dalje zborovalo. Po-I javil se je na govorniškem mestu neki mladič, j o katerem dotlej tudi nismo Še nič vedeli. I Bil je mladi Gostinčar iz Ljubljane. Kaj I je hotel govoriti, ne vemo, ker so naprednjaki j zagnali še desetkrat hujši vrišč nego prej kle-j rikalci. — Javnega shodaje bilo kolu e c. Vladni komisar je odšel, odšli so vsi s j hodnika. — Gabršček se odkrije in into-I nuje „Hej Slovani!" Do 600 odkritih glav J se zgrne v krogu okoli njega in vsa ta mno-[ žica našega vrlega naroda poje navdušeno in 1 goreče dve kitici slovanske himne. — In po-I joči smo odkorakali z dvorišča daleč doli po I I vasi. Bila je to dolga vrsta hrabrih vojščakov I | za napredna in svobodomiselna načela. Pri-j družilo se je tudi več socijalistov. — Pred I „Občinskim domom" smo se ustavili. Tu je I I imel Gabršček kratek nagovor, ki je vlil v I srca -množice novega poguma za nadaljne boje ' j Zvečer prihaja princ Gregor, da se po- I I govorita nekoliko o svobodni Črni Gori... Z j neutrudljivo požrtvovalnostjo opravlja ta lju-I beznivi gospod v hiši posle tolmača, v slučaju j potrebe tudi posle oskrbnika, in vse to za-j stonj, za zabavo... Razun njega sprejema Tartarin samo Turke. Zdaj, ko jih spozna, se I pokaže, da so vsi ti divji razbojniki, ki so mu pred nedavnim v kotih svojih temnih prodajaln vzbujali toliko strahu, dobri, mirni • trgovci, prodajalci vezenin, vrtnarji, strugarji, I ki delajo cevke za pipe, ljudje, dobro odgo-j jeni, zviti, diskretni in pred vsem sladko-| snedni... Petkrat ali šestkrat v tednu prihajajo j ti gospodje, da prebijejo večer pri Sidi Tart' I riju, ga obigrajo za njegov denar ter mu snedo njegove kompote, in ko bije ura deset, di-I skretno odidejo, zahvaljujoči se Proroku. Po njihovem odhodu Sidi Tarfri in nje-I gova zve3ta boljša polovica prebijeta ostanek večera na svoji terasi, na veliki, beli terasi, ki je tvorila streho hiše in nudila razgled po celem mestu. Naokoli se tisoč drugih teras, I tudi belih, mirno se kopajočih v mesečnem j svitu, stopnjevaje vleče tja do morja. Morski veter jima prinaša na uho brenkanje kitare. Naenkrat se vznese proti nebu kakor Šopek iz zvezd veličastna in jasna melodija, in na minaretu sosedne mošeje se prikaže lep j muezin, katerega bela senca se odbija od modrega nočnega ozadja, in s čudovitim glasom, I j kiae razlega daleč naokoli, poje slavo Alahu, j Takoj odloži Baja svojo kitaro, in zdi se, da njene velike oči, vprte v muezina, s I slastjo vsesavajo to molitev. Tekom celega proti klerikalnim sleparjem v naši deželi! -— Kmalu na to smo meščani odšli in z nami vred se je v najlepšem miru razkropila naša napredua vojska! Legina šola v Neblem. (Dopis.) Na naš dopis pod tem naslovom odgovarja šlorenski župnik v »Primorskem listu" na način, kakoršnega se poslužujejo le klerikalci, kadar je treba lopniti po svojem nasprotniku in odvajati občinstvo od pota resnice. Čeravno smo župnika le rahlo prijeli in ne tako, kakor je pravzaprav zaslužil, imenuje naš dopis stekel napad. Župnik dvomi, da bi Gabršček priobčil njegov popravek. Gotovo, da „umazana" „Soča* take popravke, v katerih mrgoli zlobnih izbruhov in psovk izpod peresa katoliškega posvečenca, drage volje prepušča svetemu „Primorskemu listu". Oholi farji, ki hočejo imeti Boga in ljudi za norca, gredo v svoji prevzetnosti tako daleč, da imenujejo vsakega, ki bi se jim drzni! le količkaj kaj 'očitati, brezverca in bogotftjca. Kdo taji Boga? ! Ali ne tisti, ki pljuje v obraz resnici, Me*'*\ božji?! In zlobno-hinavsko zavijanje rrsuice smo imeli priliko opaziti v vsem župnikovem obnašanju. Spoznali smo ga kot skrajno fanatičnega, brezdomoviuskega klerikalca, kateri se Še drzne zagovarjati „Lego" in njeno krščanstvo; kakor, da bi ne vedel, zakaj je „Lega" ravno njemu ponudila verski poduk v svoji šoli. Pribijemo znovič, da je vse resnica, kar smo zadnjič pisali. Zvedeli smo od verodostojnih oseb, da se je župnik spustil v pogajanje z „Lego" ter bi najbrže tudi sprejel ponudbo, da se ni zbal očitanj od raznih strani; saj tudi sam priznava, da ni odklonil ponudbe kot narodnjak, ampak, da se ne bodo cedile sline „Sočinemu" hlapcu po njegovi bisagi. V svojem dopisu škofa mi nismo prav nič napadli. Navedli smo le, kar je župnik govoril o škofu proti raznim osebam in tudi v neki krčmi, ko je bil že nekako sladko-ginjen. Če misli župnik, da je škof napaden, naj pripiše ta napad svojemu govorjenju. Radi verjamemo, da je župnik s takimi izgovori hotel opravičevati svoje postopanje. Če tudi ima župnik trdo kožo, mu vseeno povemo, da njegovo obnašanje po krčmah pri pogostih „kvartinčkih" se marsikomu zdi bolj blatno kot »prvačko blato" pred „gmanj-potopom". — D O E I S i. Gabrje pr", Ajdovščini. — v zadnjem „Pris- mojencu" smo čitali dolgo klobaso iz nafe vasi. Kdo je vse to sklobasarii skupaj, ni treba dolgo povpraševati, na kratko povedano: Štefca Valentinčič, kurat. Ta človek miru in sprave, goreč oznanovalec ljubezni do bljiž-nega in bližnje, se drzne napadati g. učitelja Brica. Aii Vam je napravil g. učitelj Bric kakšno krivico ali pa Lojzki? Povprašajte pa samega sebe: Koliko krivic ste pa Vi napra- vil g. Bricu - o mnogo, še preveč in zakaj ? Iz samega sovraštva do učiteljstva. S knkšn ironijo klobasa ta človek po »Prismojenem •< Kako našteva, kaj je napravil g. učitelj Bri» Ali pripoznati mora vsak vaščan, da se je J Bric mnogo trudil posebno pa za pevsko in bralno društvo. Gotovo Štefanu ni bilo to p0 volji. Ali vprašali bi vas,g. Štefca: Kaj stepa napravili vi v teh letih, od kar pastirujete(!j v Gabrju ? Odgovorite! Nekoliko Vam pa ho čem jaz našteti, 1). Naj ve javnost, da nikjer niso hoteli imeti tega popa, iu tudi tukaj ni njjjCe zadovoljen ž njim; zahvaliti se iraa je prejšnemu županu g. Turku, da je ostal pri nas, — 2). Koder hodi Valentinčič, tam seje prepir in sovraštvo. 3). Da nihče ne more imeti bolj frne duše kot jo ima Valentinčič. Posebno pa nai ima na vesti: kaj je delal ob smrtni postelji g. Ivane Jerič; Torej tu imate pred očmi njegove dobre lastnosti, in vaščani smo lahko ponosni da vlada med nami takšen apostol, še nekaj klobasari v BPrismojencuM o vednosti slovnice g. učitelja. Koliko poznajo farji slovnico, je razvidno iz raznih molitvenikov in v posebni vrsti iz pridig Valentinčiča. Tudi o nekih paragrafih pravi. Tudi pri nas imamo paragrafe in sicer: Štefca-paragraf, Lojzke cokla pa- t ragraf in tretji paragraf pa še pride, kakor je 1 razvidno iz obnašanja med njim in kuharico. I Dober tek. Toliko za danes, Štefan! i U PodflOre. — V soboto je zopet zadela t zla usoda „ Pevsko in tamburaško društva m Podgora" v Podgori. Preminol je večletni ud I in zvest podpiratelj društva g. O kroglic i Štefan-v najlepši dobi v 33 letu; pustil je I žalujočo soprogo. Rahla mu bodi žemljica! i V tem letu je umrl že četrti ud „Pev- I skega iu tamburaškega društva", iu sicer s« I umrli: g. Vogrič Hinko, Miklus Josip, Lebim I Franc in sedaj Okroglič Štefan. 1 Domače in razne nouice. PfOmOOlja, — Iz Gradca 30 XI. 1900: »Danes 30. t. m. je bil promovirau na graškem vseučil. doktorjem modroslovja gosp. Just Roži č iz Oseka pri Šempasu. J. Rožič je že več let demonstrator in asistent v fizikalnem ia-titutu graškega vseučilišča, jasen dokaz nadarjenosti našega rojaka, ki si je pridobil že mnogih zaslug na polju fizike, in ki uživa splošno spoštovanje od strani vseuciliščnih profesorjev, ki so ravno v Gradcu hudi na-cijonalci. — čestitamo!" Pevsko In glasbeno društvo v Gorici naznanja, da mora za dne" 8. t. m. napovedani koncert Odložiti radi nepričakovanih zaprek na dan 15. t, m. Toliko na znanje si. občinstvu. Za družbo Sv. Cirila in Metoda v LJubljani» je nabralo v veseli družbi ^pičulatarjev11 in 1 „pičulatark" K 4*70. 1 (Dalje u prilogi.) I speva ostane tako in trepeta zamaknjena ka- , kor nekaka sveta Terezya Orijenta... Ves ganjen jo opazuje Tartarin pri tej molitvi in razmišlja v svoji duši, kako silna in lepa mora biti vera, ki more vzbuditi v človeku toliko f pobožnega ognja. Tarascon, zakrij si obraz I Tvoj Tartarin se nagiba k odpadništvu. XII. „Iz Tarascona se nam piše". Lepega popoldne, ko je nebo jasno modro ! in veje od morja mlačen vetrič, se vrača Sidi Tarfri na svoji muli čisto sam iz svojega j vrta... Vsled košar, napolnenih s citronami in vodnimi melonami, široko steguje na dolgih stremenih svoje noge in s celim svojim tele- ! som sledi zibajočemu se gibanju živali; tako | je dobri mož, z rokami, prekrižanimi na trebuhu, in vsled svoje tolšče in vročine drema- . joč, videti, kakor da jezdi v obljubljeno deželo. Ko dospe v mesto, ga naenkrat predrami I glasen klic: 1 „He, tristo vragov t Človek bi rekel, da ' je to gospod Tartarin." | Pri tem imenu /Tartarin' in pri ljubko zvenečem jugofrancoskem narečju dvigne Ta- j raseonec glavo in zagleda dva koraka pred seboj vrlo, zarudeio obličje gospoda Barbaa- \ sona, kapitana ladije ,Zouave', ki je pred vrati majhne kavarne, pije absint in pnši iz svoje Pipe- „He, Bog vas sprimil" vsklikne Tartarin in vstavi svojo mulo. Mesto odgovora ga Barbasson trenotek opazuje s svojimi velikimi očmi; nato pa se spusti v smeh, v tak smeh, da se Sidi Tart v., sedč za svojimi melonami, nemalo začudi. „Pri turbanu, moj ubogi gospod Tartarin !... Torej je res, kar se govori, namref> da ste postal Turek?... In mala Baja, alij* to ona, ki vedno poje ,Marko Lepa';1"*) „,Marko LepaM" vsklikne Oaljeni Tartarin... „ Vedite, kapitan, da je oseba, o kateri govorite, poštena mavriška deklica ifl ^ ne zna niti besedice francoski." „Eaja, niti besedice francoskih- odko( vendar prihajate?..." . ^ In vrli kapitan se prične ^'f a." močneje. Toda vide-, kako postaja ol'Vw!? lll!i/ gega Sidi-Tarfrija daljše in daljše, se poun« in postane resen. „Morda to res ni ona... RecM i& s! jo zamenjal... Toda glejte, gospod ^^ kjub temu storite prav, če ne zaupate ^' skim Mavreskam in črnogorskim princem-- Tartarin se obrne v stremenih in sl vzame svoje divje obličje. »Princ je moj prijatelj, kapitan!" ^ „Prav, pravi Lene razburjaj?« se-' bi ne pili čašo absinta? Ne. Ali nimate ntf kih naročil za dom?... Tudi ne... Torej pf-• srečno pot L. Toda čakajte, tovariš! Tu uoj izvrsten francoski tabak, Če si ga hočete i «M za nekaj pip... Vzemite ga, vzemite ga , dar, bo vam dišal... Ta prokleti orije»tfl-tabak vam plete vaše misli." *) Francoski kuplet. (Dalje pride.) Priloga „Softa" it. 88. z dne S. 1806. Delavski zavarovalnica proti nezgodam. -.- Volitve v to zavarovalnico, in sicer jednega pri-sednika in treh namestnikov pri razsodišču, so pred vrati. V tej zavarovalnici, ki obsega Trst, Priinorje, Kranjsko in Dalmacijo, gospodarijo Lahi. Pri zavarovalnici je okoli 5000 delodajalcev, med temi 3600 Slovanov in 1400 Lahov in Nemcev. In vendar gospodarijo v tej zavarovalnici NeslovYni.' Tač' hal&vho1 T5|%1|o^!pbe8^ai--^r^- > —*-* da je zavod v slovenskih rokah, ker tudi razmerje med delavci je tako, da bi morata biti zavarovalnica v naših rokah. V ta', > svrho treba organizacije in agitacije. Odkod pa naj pride ta V Pač naravno) da se«-mora r«splesti. organizacija iz Trsta, kjer je sedež zavoda. Tam treba prijeti to reč v roke, in potem se mora zgoditi, da ne bodo le naši nasprotniki gospodarili svojevoljno v tem zavodu. Ali dobivamo sedaj od več strani vprašanja, Če se kaj dela za te volitve. V naši deželi je pripravljeno, da se takoj stori vse, kar potreba, kakorhitro se dvigne iz Trsta akcija v t a namen. Tu treba {jeti takoj delo v rok', ker čas je zadnji! Torej na noge, n delo za omenjene volitve! Umrl Je na Gradišču nad Prvačino spoštovani posestnik g. Ivan K e r S e y a n. Pokopali so ga včeraj dopoldne. Preostalim naše sožalje! Spomenik S. Gregorčiču I — i z T o l m i n a: — Due 28. nov. t, 1. so se zbrali Tolminski rodoljubi na prijateljski pogovor, kako dostojno počastiti spomin ljubljenega našega pesnika S. Gregorčiča. Slišali so se razni nasveti; nekateri ugledni rodoljubi so se potegovali zA to, naj bi se mu postavil spomenik v Tolminu. Tu je sprožil neki iskren častilec nesmrtnega pesnika idejo, kateri so z navdušenjem pritrdili vsi navzoči. Predlagal je namreč, naj se sezida našemu mi-ljencu v trajen spomin v Gorici na primernem mestu »Simon Gregorčičev dom", ki naj sprejema v svoje okrilje ukaželjno slovensko mladino, jo obvaruje potujčevanja in pomaga v tem oziru „Šolskemu domu". -— Soglasno s» je sklenilo, razširiti to misel med vse Slovence in pridobiti zanjo v prvi vrsti rodoljube v Gorici, brez razlike strank in mišljenja. Rodoljubi, častilci velikega našega Simona! Iskreno vas prosimo, oprimite se te naše ideje! Na ta način najbolj ustrežemo blagim namenom rodoljubnega, zlatega srca pokojnikovega! Ne mrtev bron in ledeni kamen, marveč hiša za izobrazbo mladine v duhu pesnikovem, to bodi dostojen spomenik njemu, kije žrtvoval vse v blagor milemu narodu. — Dva gospoda, od sestanka v to pooblaščena, (učitelj in duhovnik), stopita koj v dogovor z goriškimi prvaki obeh strank, da se stvar primerno uredi, in se prične s pobiranjem doneskov. Začasni odbor. pa bodi danes postavljen kjerkoli, se ne ogre-vajmo. Pokojnik bi si to odločno prepovedal. Živ ni dobil vse življenje toliko, kolikor bi stal kak spomenik! Živel je veliko let skoro v bedi! — Ako bo denarja odveč, pomagajmo njegovi krvi, da ne bo stradala, popravimo »kmetsko hišo", da bo spominska plošča za nedogledne čase — na varnem!! To je naša Za venec pesniku S, Gregorčiču so darovale že-zadnjič.izkazno svoto sledeče gospe: po 5 K: Ana Bolko, poslan., Berta dr. Pavletič-eva, Ivanka dr. Piki, Marija dr. Tumo-va, Marija Zornik, trg. — Po 4 K: Katarina Či-bej, urad., Marija dr. Kos-ova, Mici dr. Treo-va. — Po 3 K: Ivanka Dekleva, vdova, Ivanka Gabršček, tisk, Marija Gabršček, urad., Alojzij Pečenko, velet., Olga Zajec, velet. Po 2 K: Terezija Bajec, urad., Fani Berbuč,posl., Hedvika Bežek, ravnat., Ana Cigoj, vinot., Karolina Čebular, prof., Mici Črnko, urad., Amalija Delak, urad., Mirni Dominko, ravnat., Fani Draščik, pek., Terezija Gabrijelčič, nadsv., Antonija Hrovatin, učit., Terezija Je-retič, trgov,, Terezija Jerkič, fot, Karolina Kaučič, velet., Terezija Klančič, posl, Josipina Komac, učit., Marija Kopač, denar., Fani Križnic, svet,, Karolina Makuc, trg., Gizela Mu-sič, urad., Milena dr. Papež-eva, N. Plohi, svetn., Josipina Premrou, urad., Vekoslava Premrou, urad., Avgusta Šantelj, svetn., Josipina Žnideršič, prof. — 1 K 20 h: Marija Kutin, trg. — Po 1 K: Josipina Blažon, urad.. Marija Draschler, zas., Marija Kancler, vdova, Eliza Kraševec, učit., Klementina Kra-ševec, urad., Judita Medved, trg., Marija Novak, prof., Marija Peternelj, udova, Avgusta Pirjevec, svet., N. Uupnik, urad., Karolina Saunig, urad., Amalij, ^elikonja, vdova, Avgusta Žagar, posest. — 40 h : Ana Fajgelj, učit. — 20 h: N. Urh. Skupaj.........K J2080 venec............„ 40*— V spomin Simona Gregorčiča. - Ob začetku seje odbora družbe sv. Mohorja dne 29. nov. se je družbeni predsednik preč. g. Jan. V i-d o v i c s srčnimi besedami spominjal nenadne smrti, našega odličnega pesnika S. Gregorčiča in izrazil sožalje družbenega odbora od bridki izgubi, ki je zadela naš narod slovenski. Odborniki so se v znak sožalja dvignili s sedežev. SlUlOll Gregorčič. — Krasno zadete slike pesnika Simona Gregorčiča. 1. Iz zadnje dobe. 2. Na mrtvaškem odru. 3. Mrtvaški sprevod v Gorici. -;. V Kobaridu. 5. Zadnja pot k cerkvici Sv. Lovrenca pri Kobaridu. 6. Pogreb. "t. Panorama opevanega planinskega raja, obsegajoč : Sočo, hribček Sv. Lovrenca s cerkvico, Libušenske iu vrsenske planine s sivini Krnom v ozadju. 8. Opevani slap. 9. Rojstna hiža. 10. Rojstna vas^ Vršno. 10. Panorama . pogorja — so razstavljene v izložbi ilničnehišev Gosposki ulici št. 7. ter se dobivajo na prodaj edino pri fotografu J e r-kiču v Gorici, in sicer.posamezne slike v formatu 18 x 24 po 3 K, kabinetna slika iz zadnje dobe 2 K. Povečane slike po dogovoru. Nobena slovenska hiša ne bi smela pogrešati slike našega dičnega pesnika! Kakšen bedi spomenik Simonu Gregorčiču ? — Kar dežuje predlogov od vseh stranij! Verujemo v dobre namene in dobro voljo, ali — prosimo vendar malo prevdarnosti S Za sedanji rod bodi dovolj: dostojen, razmeram okrog groba vstregajoč nagrobni spomenik in spominska plošča na skromni, borni rojstni hiši. Vse drugo prepustimo prihodnji geueraciji. Spomenik pa naj nosi vsak Slovenec globoko v srcu! poezije njegove naj ogrevajo slovensko kočo! — Za mrzli kamen, K 8OS0 Za »Šolski dom".......K 40'40 Naložili na knj. za Greg. spom. . „ 40'40 Soho Simona Gregorčiča v velikosti 42 cm je dal napraviti znani trgovec Jernej Bahovec v Ljubljani. Modeliranje je prevzel g. profesor Repič. »Tržaška deputaclja". — »Edinost« je odgovorila na naše vprašanje glede tržaške de-putacije pri pogrebu pesnika Simona Gregorčiča, rekoč, da »sta bila iz Trsta na pogrebu gospoda dr. Požar in učitelj Čok!" Prav! Brez razburjenja in svetega ogorčenja pa se pri „ Edinosti" ne da opraviti nič. V oni notici smo povedali samo to, kar smo Culi 5 deputacije mi nismo opazili, zato pa smo spraševali različne gospode, ki poznajo dobro tržaško gospodo, pa povsodi smo dobili odgovor: iz Trsta ni bilo nobenega. To nas je napotilo, da smo prašali ponižno visoko »Edinost«, kako je s tisto tržaško deputacijo ? In odgovor V Pravi, da zbadamo, da je notica tenden-cijozno zbadljiva, da je naša opazka, da nočemo delati nobenemu krivice, hinavska, pisava »Soče" je netaktna, daje nam lekcijo o resni priliki, da ima »Soča" slabe reporterje. — Prav po tržaško ! Hvala! Samo glede deputacije nismo na Čistem!! Miklavžev večer * Bovcu. — v Bovcu priredijo Miklavžev večer šolski mladini dne 9. decembra v gorenjih prostorih gostilne »Pri Pošti" z raznovrstnim vsporedom, ki ga proizvajajo šolski otroci. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Otroci, stariši spremljevalci šolskih otrok in darovatelji so vstopnine prosti; za vse druge osebe znaša vstopnina po 40 vin. Prvo !zžreba.i]~ zastavnih pisem dež. hipoteč- nega zavoda se bode vršilo vsled sklepa va-ruštva z dne 16. novembra 1900., odobrenega od deželnega odbora z odlokom od 30. novembra 1906. Št. 11.811 dne 1.1. decembra 1.1. v prostorih zavoda, ter se izžreba 149 zastavnih pisem za znesek K 204.200, — Razkaz Številk izžrebanih zastavnih pisem se na to javno razglasi. V Gorici, 1. decembra 190(5. — Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne, da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 v komad. Trgovcem dovoljujemo primeren popust; vendar opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačilu in ne pod 100 komadov skupaj. Naročila naj se na-slovljajo na: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Slovenci! Segajte po tem domačem in ob enem toliko domorodnera blagu. Koncert Grilnfeldov. — v soboto 8. t. m. se bo vršil v gledališki dvorani koncert Alfreda Griinfelda, komornega virtuoza in dvornega pianista. Program je jako izbran. Vstopnice prodaja Wokulat. • Tri SV. Andreja fje bil privabil v Gorico veliko ljudij z dežele, "ali' opaža se leto za letom, kako pojenjuje ta trg. Nekdaj je bilo pač drugače, nobene železnice, nobene boljše trgovine na deželi, dandanašnji pa je vsega tega dovolj in prometne zveze z Gorico in Trstom so najugodnejše. Sčasoma bo ta trg le nekoliko bolj živahen mesečni trg. Kakšno SleparstVO! — Splošno ogorčenje je obudilo skrajno divje in brezobrazno govorenje tistega farja, ti sliši tudi m, ime kimona Gregorčiča, ob krsti pesnika Gregorčiča na Li-bušnjem. Preklinjali so ga, in tudi v klerikalnih vstati se je žigosalo njegov „govor« v ostrih besedah. Mi vemo, kako so ga obsojali tudi nekateri duhovniki v Gorici. Ali »Gorica" od sobote poje slavo temu izrodu ter pripoveduje, kako ginljivo in kako, lepo je govoril tisti far pesniku v slovo. Fej! Kakšno sleparstvo! Tisti govor zbesnelega S. Gregorčiča je bil le zadnji surov napad na pesnikovo osebo od strani tistih malopridnežev, ki so ga v življenju tako peklensko preganjali. Ultramontanec je pljunil na krsto pesniku, predno so ga položili v grob. In da ostane pri tem, niso pripustili nobenega drugega govornika. Tako pokopujejo farji velike može! Nevarnost na Jeseniškem kolodvoru. — Na kolodvoru na Jesenicah je občinstvo vsak dan dvakrat v nevarnosti. Zjutraj od 5.42 do 6.46 in zvečer od 9.9 do 9.35 pridejo na Jesenice vselej štirje vlaki: iz Trsta, iz Ljubljane, iz Trbiža in iz Celovca. Ljudje morajo izstopati med vlaki. To je gotovo nevarno. Ker ni čisto nič preskrbljeno za orijentacijo občinstva, se zgodi skero vsak dan, da vstopajo ljudje v napačne vlake. Pritožb je v tem oziru jako mnogo. Naj bi direkcija odločila posebnega moža, ki bi občinstvu kazal, kje mora iti in naj se preskrbe deske z napisi, v kateri vlak je kje vstopiti. V Sežani priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda prvič Miklavžev večer danes 5. t. m. v prostorih g. A. Polaya. Dodatno k poročilom o pogrebu S. Gregorčiča | nam pišejo iz Tolmina, da sta se udeležili sprevoda y Volčah »Čitalnica" in „Rok. br. j društvo" prvikrat z zastavama. Od uradnikov se okr. šol. nadz. Lasič sploh ni prikazal v Volče, dočim sta prišla tja le nekaj časa ča- ! kat popolnoma neoflcielno okr. glavar Prinzig in komisar Treo. — V Kobarid iz Tolmina ni šla samo deputacija gasilnega društva, ampak tudi deputacya »Čitalnice" in »Rok. br. društva". Veliki koncert V Trstu na čast odstopivšemu pevovodji g. S. Bartel-u priredi »Slovansko pevsko društvo" v Trstu v nedeljo 13. janu-varja 1907. v koncertni dvorani tržaškega »Narodnega doma" s sledečim vsporedom: 1. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", polni zbor; 2. a) Ant. Dvofak: »Golub na javoru" ; b) F. Mendelsohn: „ZvonČič i ostalo cviječe", damski zbor s spremljevanjem orkestra; 3. a) P. Vorotnik: »Večernij zvon" ; b) H. O. Vogrič: »Lahko noč", moški zbor; 4. E. Adamič: »Franka" — romanca — moški zbor; 5. Iv. pl. Zaje: »Molitva", kantata za moški zbor s spremljevanjem orkestra; 6. V. Novak: »Nesrečna vojna" -— balada — polni zbor s spremljevanjem orkestra; 7. H. O. Vogrič: »Pri kolovratu" — romanca — polni zbor s spremljevanjem orkestra. — Pri koncertu bo sviral popolni orkester pešp. št. 97. Društvo „Zera" v Kostanjevici na Krasu bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 9. t. m. Plesi — Za danes je določen sestanek županov sodnijskega okraja krminskega. Na sestanku je govora, kako zmanjšati Število javnih plesov, katerih je zlasti obilo v celem gradiščankem političnem okraju. Drugodi so se že posvetovali o tej reči. Javnih plesov je res po nekaterih krajih, pa ne le v gradiščanskem okraju — preveč. — In ti javni plesi so silno dragi. Kako vplivajo na ljudstvo, tudi vemo predobro. Zato je le prav, da se plesi omejijo. Ali tu je treba previdnosti. Javni plesi so tako ukoreninjeni, tudi med Slovenci, da se jih ne da odpraviti kar čez noč. Prvo je potreba: omejiti Število, drugič namesto kar dovoljevati skupini fantov javne plese, naj se dovoljujejo rajši društvom, pevskim in bralnim; tak društven javni ples, ki sledi vsporedu veselice^ je vse kaj drugega nego navadni javni ples; in tretjič delati na to, da ne bodo ti plesi tako .T ' me-terskih centov na hektar je navadno dovolj. — 4. Ako ima malo komposta, hlevskega gnoja ali gnojnice, ali če ti bolje kaže, da porabiš taka domaša gnojila za njive, potem vzemi poleg Tomaževe žlindre Se 4—6 meterskih centov kajnita. — 5. Ako nisi imel časa gnojiti v jeseni ali po zimi, gnojiš jih lahko s Tomaževo žlindro tudi spomladi še celo po ne previsokem snegu, in če zemlja preveč ne visi. — 6. Če nisi gnojil svojih travnikov v jeseni ali spomladi zaradi povodnji, tedaj lahko s pridom raztrosiš Tomaževo žlindro koj po prvi košnji. — 7. Prav kisle travnike, na katerih Tomaževa žlindra premalo zaleže, kaže gnojiti ob enem tudi z apnom. — 8. Poravnaj krtine in obdelaj spomladi travnik, če je treba tudi z valjarjem. —'9. Kosi ob času cvetja. Dobiš sicer navidezno nekaj manj krme, a ista bode mnogo bolj tečna in izdatna; ob enem dobiš pa tudi več otave. — 10. Pokončuj travniški plevel in strupena zelišča. Z zgodnjo košnjo se ista polagoma zatro, ker ne morejo narediti semena in se zaraditega sčasoma izgube. Demonstracija proti podraženju mesa na Dunaju. — Pred kratkim se je vršilo na Dunaju v okraju Favoriten zborovanje delavcev, kjer se je posvetovalo nad tisoč delavcev .» podraženju mesa. V nedeljo je bil zopet shod. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva Jerkiir" v Ljubljani. — v službo se sprejme: 3 poslovodje, 2 potnika, 2 konto-rista, (! pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnike špecerijske stroke, 4 pomočnike ma-nufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske strok?, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 3 prodajalke, 7 učencev. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodji in korespondent, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika" modne in galant. stroke, 11 kon-toristinj, 3 blagajničarke, 3 prodajalke. Socijalne uesti. ŠtraJkarskO pravo. — Pri podrobnosti razpravi o proračunu ogrskega trgovinskega mi-nisterstva je državni tajnik Szterenvi izjavil, da je ogrska industrija pri nabavah za armado na celi črti zmagala. Kar se tiče socijalne zakonodaje, bo viada s štrajkarskim pravom ščitila delavce pred terorizmom organizacij, pa tudi varovala svobodo dela. Zahteve angleških železničarjev. — v Bir- minghamu zbrani zastopniki angleških železničarjev so sklenili, da zahtevajo osemurni delavnik, 25 odstotno višjo plačo za delo ob nedeljah in splošno izboljšanje dveh šilingov na teden. Razgled po : uetu. Volilna reforma sprejeta. — Boj za volilno reformo je bil v sobotni seji drž. zbora zaključen, ker je zbornica v drugem in tretjem branju s 194 glasovi proti 63 glasom sprejela celo volilno reformo. Češki radikale« so se pred zaključnim glasovanjem v znak protesta odstranili iz dvorane. Proti vladnemu načrtu so glasovali Vsenemci, obe skupini veleposestnikov, nekateri nemški naprednjaki in napredni Slovenci. Posl. dr. Ploj je zagovarjal svoj predlog, naj se celjskemu mestnemu volilnemu okraju priklopijo vsa spodnještajers' a mesta in trgi, razen Maribora. Nadalje je predlagal, naj slovenske občine v emureškem in radgonskem okraju ostanejo v mariborskem volilnem okraju na levem bregu Drave, kakor je to že bilo prvotno določeno v vladnem načrtu. Potem je utemeljeval svoj minoritetni predlog glede Koroške. Koroška ima po zadnjem ljudskem štetju 360.000 prebivalcev, med temi 90.000 Slovencev, v resnici pa je Slovencev najmanj 120.000. Toda po vladnem načrtu dobe le en mandat, a niti ta jim ni popolnoma gotov. 52.400 Slovencev ostane na večne čase brez mandata. Posl. Wastian je rohnel nele proti vsaki novi pravičnosti za Slovence, temuč je celo trdil, da je 7. slovenski mandat na Štajerskem brutalno nasil-stvo na Nemcih. Posl. P i a n t a n je izjavil, da svobodomiselni Slovenci nikakor niso nasprotniki vsakršne volilne reforme. Iz narodnih in socijalno-političnih vzrokov pa so nasprot-niti sedanje volilne reforme, ki ne odgovarja niti splošni niti enaki volilni pravici. Cela volilna reforma je izrezljana dr. Šusteršiču iz telesa, zate so tudi klerikalci tako navdušeni zagovorniki te volilne reforme. Govornik je prepričan, da bi klerikalni Slovenci bili zavzeli proti tej predlogi čisto drugačno stališče, ako bi cela Kranjska ne bila napravljena 2a Šu-steršičevo satrapijo. Liberalni Slovenci morajo odločno ugovarjati, da ravno kranjskemu srednjemu stanu vzamejo- vse pravice. Govoril je celi dve uri. Posl, dr. Tavčur se je pridružil izvajanjem posl. Plantana. Posl. dr. Šusteršič je nastopil proti Plantanovemu predlogu, češ, da bi se colokupno prebivalstvo na Kranjskem uprlo«?) Nato se je debata zaključila. Glavni govornik contra poslanec dr. Pommer je po svoji navadi obrekoval slovenski narod in njegove poslance. — Glavni govorniK pro posl. Robič se je pritoževal zaradi zapostav-janja Slovencev na Koroškem in na Štajerskem. Zavračal je napade por'.. VVastiana na Slovence ter priporočal Plojev predlog. Končno se je po kratki debati sprejela tudi 11. skupina < fl()(( strani in daje res vsestranska pojasnila o vsakovrstnih pravdnih vprašanjih. Take i)0-trebne knjige še nismo imeli, brez dvoma bo mnogo koristila vsakemu, posebno pa občinskim, šolskim in župnim uradom, posojilnicam in hranilnicam ter sploh javnim zavodom Porabna je vsakemu tem bolj, ker ima polne štiri pole stvarnega kazala po abecednem redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o kateri želi pouka. Naročnikom se j% knjiga začela razpošiljati in v par tednih jo dobe vsi. Odslej je tržna cena v platno vezani knjigi 8 K. Glavne zaloge so v knjigarnah L. Schvventne.rja v Ljubljani in J. Krajca nasl. v novem mestu, dobivati pa bo knjiga tudi po drugih knjigarnah. Poslano.*) G. Lu do viku Kumar ju, župniku v Blljani, Zvedel sem, da postopate z mojima dečkoma v šoli na jako brutalen način ter jih tudi pretepate. Daleč sem od tega, da bi svojim otrokom dajal potuho, a nikakor ne dovoljujem, da boste Vi svoj strupeni žolč na nje izlivali. Jako žalostno za Vas, da niti nasproti nedolžni deci ne morete zakrivati svoje zagrizenosti in nestrpnosti, ko v šoli javno očitate, da se v moji hiši ne moli ter da še čita slabo časopise. Javnost naj sodi, ali se tako ravnanje strinja z dolžnostjo veroučitelja. Povem Vam, da če mislite s takim ravnanjem kaj doseči, da se zelo, zelo motite. Moja hiša ni dala še nikdar povoda kakemu pohujšanju. — Svetujem Vam, ^ župnikoma na Lokvah in Trnovem, županu, ueiteljstvu, pevcem in vsemu ljudstvu s Trnovega, Nemcev iz Lok vi j, koji so se tako živo udeležili neizmerne boli ob nepričakovani izgubi našega nepozabnega Ivana Evangelista. Trnovo pri Gorici, 30. novembra 1 06. Potrta družina Mosettig. Orožja - municije, predmeti za lov, dlnamitne ------¦¦¦¦------patrone. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gcsposk« ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poitae hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilna vloga obrestujejo po 4:/s %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. - - Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5 7a$» »a varščino ali zastave in na menjiee po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%. Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. —Hranilne vloge: 1,593.12833. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082*62. — Vrednost hiš: 112.328-— :j®^mmmm®Mmm$mmmmmm®mmm& Adolf Fey urar in optlker jTydroDe ronanie hranil 1 d Pragi VIII. Cčnooniftzastonj. Zenitna ponudba. Vdovec, star 45 let, v lepi, prijazni vasi tik železnice, s premoženjem in dobro trgovino, se želi poročiti z gospodično ali vdovo s primernim premoženjem. Ponudbe pod „tm\\m pudba" na upravništvo „Soče". Tajnost se jamči. | na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseli vrst. Zaloga Žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst — in optičnih predmetov.------- fl. Primožič Keršeuani & Čuk v Gorici — Stolni trg št. 9.-=i naznanja, da je otvoril svoja delavnico Gorica -ulica VettiirM M. i Na prodaj ima: o&da, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. .Goriška Tiskarna *< priporoča vizitke Tr^o^ko-obrtrja zadruga \/ Gorici reg-lstrovana zadruga m neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozlrom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 8% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4V,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravda so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. A. vi Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. »elika zaloga = ajbilji)! frodaji JiuSča Pravi = o1jkinega olja prve vrste > tort Iz Istre, Oalmacre Mclfette, Bari in Rice s prodajo na drobno in debelo. i na drobno: Kron -'80, -'88, t W2,1-20,136,1*44,160,180, 2-. Na debelo cene ugodne.------- poštnine prosto na dom. Posodo se kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. vinski kis in tiavaden. Zaloga — mila in sveč, Cene zmerne. Zahvala. O priliki bridke žalosti, katero nam je uzročila nenadna izguba prečastitega gospoda vikarja v pokoju Simona Gregorčiča, dajalo nam je dobrodejne utehe in potrebne moči obilno spoštovanje, ki se je izkazovalo rajniku v bolezni in ob pogrebu na razne načine, in splošno sožalje, ki se nam je izkazovalo ob njegovi smrti od vseh strani. Zato si štejemo v sveto dolžnost, da izrečemo javno zahvalo posameznikom, korporaeijam in društvom, ki so na kakoršenkoli način slavila rajnikov spomin ter vlivala tolažbo v naša užaljena srca, Presrčna hvala čast. duhovščini, ki je rajnika ob njegovi bolezni tolažila ter v molitvah spremljala ga na zadnjem potu; častni straži pri mrtvaškem odru in pri pogrebnem sprevodu in rediteljem, pevcem v cerkvi in zunaj nje, slavnostnemu govorniku in pevskemu zboru, ki sta se poslavljala od pokojnika ; darovateljem krasnih vencev in o dp o šil j a tel jem srčnih sožabre od blizu in daleč, raznim dostojanstvenikom, zastopom, društvom in zavodom ter nešteti množici posameznikov, prijateljev in častilcev pokojnika, katerih mnogi so prišli zelo iz daljnih krajev, da so se udeležili pogrebne slavnosti. Presrčno zahvalo izrekamo preč. gosp. župniku Fabijaniju iz sv. Lucije, ki je spremljal truplo pokojnika iz Gorice do Kobarida, dalje solkanski duhovščini, čitalnici, iste pevskemu zboru in starešinstvu, kanalski čitalnici, pevcem, učiteljskemu osobju z mladino, čč. duhovščini iz Tolmina, Volč in okolice, tolminski požarni brambi, čitalnici, rokodelskemu društvu, slov. plan. društvu in pevskemu, zboru, dalje vsem vrlim Kobaridcem, ki so nepričakovano slovesno sprejeli zemeljske ostanke njih bivšega kaplana, duhovni materi pokojnika gospej Ani Gabršček, starešinstvu, olepševalnemu društvu, uradništvu, ognjegascem, ki so kot častna straža opravljali ta posel celo noč v kobariški cerkvi, in dalje vsej množici ljudstva, ki je po poti od Gorice do Sv. Lovrenca pozdravljala nepozabnega pokojnika na poti v večnost. KoneČno se zahvaljujemo preč. duhovščini, ki je z obilo asistenco izročila materi zemlji telesne ostanke pokojnika, posebej pa še preč. g. dekana kobariškega Peternela in preč. g. kurata libušenjskega Lebena. Zahvaljujemo se zastopnikom raznih društev, kakor tudi vsemu ostalemu ljudstvu, ki je v tako ogromnem številu spremljala zemeljske ostanke pokojnika v večnost. — Bog vsem obilo poplačaj! V GORICI, dne 29. novembra 1906, Sorodniki. Na zahtevo pošiljamo ilustro^an cenike zastonj *in franko. —-— Odlikovana pekarna in sladčičarna v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače m birmance _______________in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.---------------------- Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo fBT- po jako zmernih cenah. *"*• ^ Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana sadraga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnira obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou : ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podražnlca v Trsta Via «11 Plazza vaecala 1. Podružnica v Spljata. Zastopstva v Orljsntu Cene zmerne, delo lično In solidno. Najbolj elegantno in najboljše OBUVALO sveta je Iz tovarne «D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja ža Gorico. v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico |Jos. (§ocianci§ $ (Sofici (vstanovljena leta 1873,) Cesta 3osipa Derdi št. Z5, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne Miniord Shoe Cempanv v Millford (Severna Amerika.) Čevlji iz sukna in klobučevine za zimo. — fialoši vseh velikosti]. Izbira obuvala lastnega izdelka. ¦ ===== Potrosite za svoje zdravlje ===== .— 6 vinarjev =— ter poskusite zavojček cigaretnega papirja najboljše vrste Al DA Dobiua se u vseh fobakarnaft. ===== Prodaja na debelo v trgovini fl. Gabršček u Gorici. ima v Solkanu it. 328 pri mitnici blizu novega kolodvara T. pl. Madeyski zalogo vina in žganja. V zalogi Ima V veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska, ka in dalmatinska vina kakor tudi domače In istrsko žganje zanesljivo istrska in dalmatinska vina kator tudi domače in istrsKo žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. ===== Postrežba točna in eene zmerne. ====== . Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyski. gW~ Naslov pismom: T. pl. Madeyskl, Gorica IV. ~W*M Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici «""» trg Karanj št. 11. »«,¦ Andrej Fajt pekovski mojster j v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. Sprejema naročila vsakovrstnega < peciva, tudi najfinejega, za nove ! inaSe in godove, kolače za bir* ) mance, poroke itd. Vsa naroči? > izvršuje točno in natančno po želji [ naročnikov. g \ Ima tudi na prodaj različne moke, f | fino pecivo, fina vine in likerje I > po zmernih cenah. Z ; Za veliko noe* priporoča goriške • plnce, potice itd. • Delavnice z električno gonilno silo. C. kr. TELEFON št. t09. I ¦ KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami 1 A. PoHi v Gorici 1 Cesta Frana Josipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natančnostjo vsako delo Iz litega železa, brona in dragih kovin za tovarne, MLINE, obrtne zavode, stavbe itd. itd. Vslcd vpeljanih kliničnih novostij, se lahko sprejemajo dela VSAKE VELIKOSTI, PRIPROSTA ali POPOLNJEIU do 2000 kg teže 3n višje za vsak komad. iaGuni, proračuni in predelava načrtov zastonj, @tK$oa čepa bpez 1^0i)l