Prosti čas je... ... veselje ... norenje . . . igra ... svoboda
»No ja. danaSnja mularija, samo divjala bi in pofela neumnosti, preveč časa imajo! Da bi se lotili česa tesnega, to pa že ne!« -pravijo odrasli, kako pa mi pioniiji?
Vsakdo izmed nas je zadovoljen, Je svoj prosti čas izkoristi smotmo. To pa pomeni zabavno, poučno in delovno.
Piopiiji in mladinci iz 14 osnovnih šol oMine Ljubljana Vič-Rudnik smo se zbrali 3. aprila 1985 na občinski Pionirski konferen-ci, kjer smo sc pogovarjali o svojem prostera času. Na naSo konfcrenco smo vabili tudi predstavnike SkupStine občine, dniž-beno-političnih organizacij, zvez in dru«ev občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Razpravljali smo o:
KAI POCETI V PROSTEM ČASU?
Naš prosti tas izkori&amo za najrazličnejSe dejavnosti, ki nas razvedrijo, krepijo telesne sposobnosti, nam poteftjo radovednost ' io nas pripravljajo na zahtcvno delo v prihodnosti.
Menimo, da jc pravi prosti čas takrat, ko se lafcko lotimo dejavnosti po lastni izbin, ko nam nihče nc ukazuje kaj naj delamo. Zato $o tudi kroilci včasih prevcč podobni Soli in jih med letom zapu&amo.
StareJSi pionirji in mladinci ugotavljamo, da jc premalo družab-nosti. Cutimo potrebo možnosti združevanja v prostorih šole, bloka. naselja ali KS, kjer bi se pogovaijali, plesali in se razvcdrili. U&nci višjih razredov, predvsera osmih, pa menijo, da imajo med šolskim letom premaio prostega časa iu so preveč obremenjcni s Soiskim delom. KDO VSE NAM OMOGOCA, DA V SVOJEM PROSTEM ČASU POČNEMO TO, KAR NAS ZANIMA?
V svojem prostcni času smo vključem v interesne dejavnosti na šoli, ki nam jih omogočajo ŠŠD, KMT, ŠKUD, RK, ŠZ, prirodo-slovni krožek, mladi gašlci, folklora, radioamateiji, tabomiška organizacija...
Poleg krožkov smo učenci aktivni ie pri zbiranju starcga papirja. pogozdovanju, nabiramo regrat, kostanj in polže. Mnogi med nami imajo interes in nadaijenost za glasbo, plese, jezike. Žal pa starSi ne zmorejo plačevati šolnine in tako je njihova želja neure-snitena, njihova nadarjenost oslane prikrita. Računalništvo je
prihodnost našega časa. Polcg vseh naštetih dcjavnosti je pri pioniijih izstopala želja po uvajanju in razvijanju računalniških krožkov, kajti na nekaterih Solah so že uspeli nabaviti raftinalnike. Pionirji težko razumemo, da nimamo vsi enakih možnosti
KAJ PA PROSTOR?
Večina naših staršev je po službah, ko pridejo domov, pa jih čaka cel kup dcla. Dopoldne smo pri pouku, vklju&ni v razne intercsne dejavnosti, vcndar s tem nismo zadovoljni.
Želimo si:
-  več urejenih igrišč, kjer bi se zaposlili z igrami z žogo, kotalka-li, trimikali, fmikulali, igrali »gumintvist« in organizirali razna tekmovanja
-  želiino si velik travnik, ki bi bil samo naS in s katerega nas ne bi podili odrasli
-  radi bi prihajali na lutkovne in gledališkc predstave, a ogleda-li dobro risanko ali film v krajevni skupnosti
-  otroci iz blokov si iclirao imeti vrt m domaie živali SEVEDA BREZ MENTORJEV NE BO ŠLO
Radi se zbiramo ob mentorju, ki je dosleden, redoljuben in nas zna pridobili za delo in nas navduiiti. Njegov odoos naj bi bil tovariški, prijaleljski. Veseli bi bili tudi mentorjev, ki so strokov-njaki s posameznih področij in bi svoja znanja (ako prenašali na nas. To bi lahko bili nali starši, njihovi prijatelji in drugj krajani, ne pa samo učitelji v Soli. Kako zanimivo in prijctno bi bilo pioniijem spoznavati veJfinc v ateljeju slikarja, avtomehanični delavnici, krojaču, pri debelarju, RTV senisu.     •
Pionirji si želimo, da bj se starSi, odrasli in mladinci \ei ukvarjali z nami in nam pomagali pri organizaciji prostega časa. Želimo si družbe \Tstnikov, predvsem pa primeren prostor, kjer bi lahko preživljali prosti čas. Ne želimo se zbirati v gostilni ali v disko klubu! Radi bi organizirali plese, izlete v naravo, kolesaijenje . Ali smo prezahtevni? Ali so naše želje neuresničljive?