ŠKRJANČEV PEPČEK
vJ, Škrjančev Pepček, to vam je razposajenček! . Tak je kot živo srebro.   Povsod  ga je dosti. Zdaj je v napotje v kuhinji mamici in dekli; zdaj zopet ateju v sobi, ko piše, počiva ali čita.
Zadnjič je zadremal atej v sobi na divanu. Mama je prepovedala Pepčku v sobo, a ta se je hitro zmu-znil vanjo, potegnil ateja za dolgo črno brado in mu dejal na uho: „Slišiš, še solnce sije, ti pa že spiš. Saj še putka ni šla spat."
Seveda malo nejevoljen je bil atej — a kaj je hotel ? Zaspanec ga je popustil, vstal je, pokril se z žamefovo čepico, \n šla sta s Pepčkom na vrt, kjer ga je radovedni sinko izpraševal o tem in onem! Od-
184

Sveti večer.
govarjal je atej Pepčku še dosti potrpežljivo, rad je-ustregel željam svojega edinca. Potegnil je Pepček tudi zaspanega Hektorja, ležečega prcd svojo h šico, za rep; a Hektor mu je takoj pokazal ostre zobe.
Atej je moral potem v pisarno. Pepčka pa je peljal nazaj v kuhinjo; kajti samega se ni upal pustiti na vrtu, ker bi mu kmalu učinil kaj kvarnega.
Pepček je ostal v kuhinji sam. Služkinja je šla v vežo in pustila na tnizi pisenski papir in črnilo, ker je hotela ravno pisati; le držala in percsa ni bilo. I kaj> si Pepček izmisli ? Vzame zobotrebec namesto držala, pomoči ga v črnilo in počečka z njim ves papir. Na kuverto pa tudi nariše nekaj kavk . . .
Ko pride dekla nazaj v kuhinjo, zagleda pridnega pisarja in slikarčka pri tnizi.
MZa božjo voljo, Pepček, kaj pa počneš ? O ti nesrečni otrok, ti," vzklikne, ko zagleda Pepčkove čačke na pismu. A Pepček se ne briga za njene besede^ ampak reče: »Poglej Francka, kako sem lepo napisal, še lepše kot ti. ln ludi narisal sem petelinčka s štirimt nogami, kakor ga še nisi videla nikdar."
nj\ si še hujši kot petelin," mu reče Francka. Vrata se odpro in v kuhinjo pride gospa mama. Ni vedela, ali bi se smejtla ali jezila nad svojim sinčkom. Prime ga za črne kodre in ga trdo posvari. Moral je prositi deklo odpuščenja in ji dati iz svojega nabi-ralčka štiri vinarjc za papir in kuverto. To se mu je hujše zdelo, kakor bi bil pokusil leskovo mast.
A sicer je Pepček tudi priden. Prav lepo moli zjutraj, opoldne in zvečer. Zna že precej molitvic na pamet. Pa tudi pevček je; poje tako glasno, da se ga povsod dobro sliši v sosedno hišo.
Posebno zadnji mesec je postal Pepček precej priden in poslušen, ko ve, da se bliža sveti Miklavž s svojimi darovi. Zato Pepček s Francko in mamico prav pridno moli.
Če bo Miklavž uslišal Pepčkovo prošnjo, vam bom pa vdrugič povedal.                              Zvonko
186