150
Occnc in poročim o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXI 1998
Slovenski šolsKi muzej, Od mature do mature, Razstavni katalog št. 62, Ljubljana 1998, 205 strani
Razstavni katalog pud iaporcdno številko 62 z naslovom Od mature do maiurc je izšel maja 1998. leta ob postavil vi istoimenske razstave v Slovenskem šolskem muzeju. Avtorica razstave in obenem tudi urednica kataloga je Male:,a Pihane. Odprtje razstave same seje časovno ujelo z razburljivim tempom pred-maturitnega razpoloženja. Katalog po eni strani vsebinsko dopolnjuje razstavo, po drugi strani pa nam ponuja zanimivo branje osebnih doživetij in izkušeni v zve/i z maturo. V prvem delu kataloga so objav;ua znanstveni prispevki o zgodovinskem razvoju mature na Slovenskem od let 1849/50 do 1994/95. Mateja Ribarie razloži besedo gimnazija m oriše razvoj giro nazij na Slovenskem. Jože Ciperle predstav niatu-ritetne (zrelostne) izpile in spričevala v zgodovinskem razvoju, in siccr do leta 1918. Oris slovenske mature v jugoslovanski državi nsdalj.rjc v svojih prispevkih Aleš Gabnč. Tatjana 1 'ojan nam predstavi naše prve maturantke, Branko ^ištar pa zanimiv pogled na nekaj naslovov pisnih zrelostnih ' rkušerij (višjih tečajnih izpitov) na gimnazijan v letih 1876-1936. Da so bili rituali ob koncu šolanja navzoči že v 18. stoletju, nam v naslednjem prispevku peve Janez Bogataj in ohenem opiše številne pojavne oblike, povezane z mat uri letnimi praznovanji v zadnjih 200 Ictib. Sergij GabrŠeek pa v svojem prispevku oriše priprave na maturo in ponovno uvedbo mature na Slovenskem v devetdeset b le .h tega stoletja ter podaja zasnovo m eihe sodobne mature ter nieno strukturo. Pod naslovom Utrinki o maturi so predstavljeni odlomki iz aWobio(;rafij in biografij različnih slovenskih avtorjev m ti so hkrati tudi uvod k nastedr m prspr.vkom v kalcrtb r.o objavljeni spomini nekdanjih maturantov. Leona .sinki ja, Ludvika Kavačiča. Pina Mlakarja. Marjana Dobovška, Radojke Vrančič, Cirila Cvetka, Vasilija Melika. Tatjane Hojan, Andreja Vovka, Bogdana Kolaija n Slavka Gabra.
Lično oblikovan, pregleden in zanimiv za branje je katalog lahko v ponos tako urednici Malt u Ribarič kol usiarovi sami. Slovenskemu šolskemu muzej , ki letos praznuje 100. obletnico svoje ustanovitve.
Sonja Anžič
Cirkus v Ljubljani do 1. svetovne vojne. Ra/stava Zgodovinskega arhiva Ljubljana
Od avgusta do oktobra 1998 je bila v avli Zgodovinskega arhiva Ljubljana na ogled razstava z naslovom Cirkus v Ljubljam do prve svetovne vojne, ki sva jo pripravili skupaj z arhiviiiko Natašo Budna Kodrič V njej sva obiskovalcem predstavili nekaj naj lepših dopisov, plakatov in brošur, ki so jih ljub
ljai>skemu Magistratu BoMljali lastniki večjib m manjših cirkusov in zvcinjakov V spremnem tekstu m manjšem katalogu k razstavi je Nataša I3ndna Kod rie orisala krajšo zgodovino cirkusa, skupaj pa sva predstavili tudi lokacije, na katerih so cirkuški art ist i skozi stoletja poslavljali svoje šotore
Med poniei»bncjšimi razstavljenimi dukumenti velja najprej omenili doins enega starejših m v tistem času največjih cirkusov na svetu. I3arnuni & ßailey, katerega dveh predstav leto I90l seje udeležilo pri bliz.no 30.000 Ijrdi. Predstavljeni so ničli dopisi in plakati cirkusov Lipol a Könyöt Brothers ki sla bila v začetku del eirkusa Barnum & Bailey. Dopisi ita ijanskega eirkusa SiBlij l si je v začetku 20. stoletja pridobit romunsko "državljanstvo" m se preimenoval v Cirkus Roumain Royal, so eni tistih, ki se v gradivu i»cstncga Mag'strata redno pojavljajo. Pogosti so tudi dopisi največjega avstro-ogrskega cirkusa Scbimdt. Ameriški lïtiflalo Bill je v Ljubljano pisal v letih 1905 m l90(>. potomec slavnega cirkusa Renz, Vehki cirkus bratov Villand pa'eta l!X)8.
Od 90. let ni'ti j lega stoletja je ljubljanska obema po zgledu družil) krajev začela pobirali rezervacijo za prostor in takso od uporabe mestnega zemljišča, zato j-: vsebina večine dopiso" dokaj podobna. V njih največkrat direktorji cirkusov sporočj.o želeni čas svojega pr hoda. kj ;o ga mestne oblasti lahko potrdile ali pa tudi ne. Pogosto se je namreč zgodilo, daje bilo mesto že oddano dnigcmii interesentu, ki je v ta namen vplačal rezervacijo tudi pol leta vnaprej. V teh dopisih so direktor večkrat navjali tudi velikost prostora, V h ga potrebovali za poilavilev svojih M)lorov, levilo nastopajočih arlisiov 1er raznovrstnost živili, ki 40 ji. gledalcem ponujali v ogled. Nekaj cirkuških dnektorjev je k dopisu priložile plakate in brošure. Pogosto jl bila i/.ražena tudi želja, da med njihovim nastopom v mestu ne bi bilo drugih cirkusov.
Vsi originali predstavljenih dokumentov so v Zgu dovinskem arhivu Ljubljana shranjeni med gradivom fonda Mesto Ljubljana, splošna mestna registra tura (LJU 489. "tivsr Reg. ].). Med policijskimi zadevami -u ji imetnik!, dovoljenja za produkcije (registralurni oddelek Vll/34) ■ jib najdemo za obdobje do leta 1900, med tedenskimi sejmi in pristojbinami za pro store (registralurni oddelek XV, 7) do leta 1X80. Za dve desetletji, od 1880 do 1900, pa so shranjene pod registralurno šlevitko XV/8 (prav tako tedenski sejmi in pristojbine za prostore) V obdobju po letu 1900 se podatki o prošnjah in gostovanph cirkusov v Ljubljani uahajrjo med policijskimi zadevami luji imetniki. dovoljiEa za produkcije (regislralurna oddelek Vlt/30) ter med tedcnsk.mi sejmi n pristojbinami za prostore (regislralurna oddelek X V/7).
Med omenjenim gradivom najdemo poleg pred-stai Ijčnili dokumentov tudi dopise predstavnikov najrazličnejših drugih zabavišč. Za nastop v našem mestu so se 'ako /.animali tudi "muzeji (potujoče razstave um-:tnin m drugih znamenitosti), "anatomični muzeji" (pokazali so Človeško telo do najmanjših podrob nosli lanoptikumi" (zgodovinsko umetniške razstave voščenih lutk, tudi v naravni velikosti, ki so pred-
ARHIVI XXI ly9S
Occnc in poročila o pu M i k acij.il: m razstavah
15)
stnvljalc znamenite ljudi in prizore), "mehanična (avtomaličnal gledališča" oziroma panorame" (pred niki kinematografov z zanimivo zbikc h slnnčnih in potopisnih slik) in "živalska gledališča" (s pred sta vanu psov. opic, koz in eelo bolh). Zeljo p0 nastopu so izrazili še "zamorci" iz Afrike (skupine črncev, ki so pni a zali svoj način življenja, oblačenja, vojskovanja in priprave hrane), nekaj lastnikov ki nem a
tografov ter skupinice, ki so razkazovale velikane, pritlikavce, spačke in "volkodlake . Pogosto sc pojavljalo dopi„i lastnikov tako imenovanih "ca-rorssclov" (vriiljakov), gugalnic. strelišč in toboga nov.
Barbara Peša k Mikec
Blvir NValtcr je s svojim oncnialskim blodnjakom zabaval Ljubljančane na mestnem iravriKu v Tivoliju. Zgodovinski arhiv Liidiljittia, Mesto Ljubljana, sptohta mestna regisiratitra