17. številka. Trst, v sredo 22. januvarija 1902 Tečaj XXtftl &din os t Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko. V e4taof*i Je ■>•«! .Eiino.f t ik.a aikr»t aa 4*a. r»:nn t* r»wnikov. »r» 4. ari ?ve<>r SfvABin« : u celo leto ........ 34 tro« sa pol let* .........IS _ za ietrt >ta . ....... *s _ za jC me«c........ 3 kroni .-»ro'ninu t uimfi. 'i& "Vs Tjrčt f>ri» ie-i" :-tr' ."ti i is m it .tir*. _ F ib ▼ Irslu se prod«'«]i) pv- oo številke po -i siotiok .o a»ć.»: It* a TmU ;»■ po S »tntint »4 Telefon H70. Ofls>l li račanato po vraiab * petitu. Za »enkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-oa a čl oglasi itd. ne računajo po pogodb« V»| dopisi saj se pošiljajo urcdalitii N »franko van i dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Karočninu, reklamacije in uglase i« p rejama mpravnIAtvo. Naročnino in činsku ujtruva. 2, Slu<;ijmtsti. ODBOR. Daljnogled za slepe Italijane. • < hmek pkin izven uredništva.) I. Prvi i»ogoj za razvoj trgovskega pristanišča je ta, da ima ugodno geogratirno lego ; drugi, da je zvezan z notranjimi deli kontinenta ; tretji, da so v njem nameščeni ljudje, ki so trgovci v pravem pomenu, to je, da ne kupujejo in prodajajo samo, ampak, tla se tmii vzdržojejo na višini trgovske omike in pa, tla smatrajo trgovino kakor svojo glavno nalogo in uiogo. Trst je imel vsa ta svojstva in je res potegnil na se vso trgovino, ki teži proti vzhodu in sredozemskemu morju. Močne in bogate Kenetke so morale pasti. S ča><>rua pa so se razmere predraga,*-i!e in sicer so se v prvi vrsti predru-gačiii — ljudje. Tigovei niso ostali le trgovci, postali so politiki! Ker pa politika ni smela biti njihova prva glavna vloga, so poslali slabi politiki. Ljuliko narodnega sovraštva so zanesli celo v prodajalne. Pričeli so napadati naš jezik, jezik svojih lastnih sodeželanov, na katere so vendar gospodarski navezani, ker so mislili, da smo jim mi nevarni v političnem stremljenju njihovem, ker se naš narod ni hotel ogrevati xa njihove protidržavne in protidinastične ideja le. To sovražtvo, ta srd pa jih je omamil kakor besnost steklega psa, ki zagrablja vsakega naj bližnjega. Mi pa, seveda, ker smo od pamti veka tukaj, smo jim bili prvi nepridiprav in: udri po nas! X e m <• i, ki so dandanes prvi trgovski narod, posebno pa še njihov pokojni združi- telj, knez Bismark, je u v i d e l važnost in izvrstni položaj Trsta, spoznal slabosti vladajoče stranke v Trstu in pa zapletene razmere v na«i državi, kjer je narodno-gospodarsko vprašanje na zadnjem mestu dnevnega reda ; zaprosil je torej Avstrijo, naj da zapuščeni Miljski zaliv z obmejnimi zemljišči Nemčiji za i*9 let v najem, kjer bi Nemčija imela s a m <» postojanko za skladišče premoga za vojne I adi je. Nemški kapitalisti pa hi napravili direktno železnico do Trsta, ideja je bila izvrstna in le malo je nedostajalo, pa bi se biia uresničila. Ali vendar: stvar takrat ni bila zrela in želja Bismarkova je ostala — «tno želja. Ideja pa, katero je on imel,, se je v e e p i 1 a v ves nemški ti a r o d in ta hodi še dandanes po stopinjah starega lisjaka ; le način, kako doseči, je postal drugačen, česar Nemčija ni mogla do?eči diploma^ičnim |>otom in naenkrat, hočejo Nemci doseči polagoma potom svojih in avstrijskih pijonirjev, seveda v daljšem. a vendar-le v doglednem času. Najprej so Nemci pošiljali svoje rojake v Trst, da služijo tu svoj kruh. Naša vlada jim je šla na roko, kar se je le dalo, saj med našimi Nemci in med Nemci iz Nemčije, ni razlike. Ker pa tukajšnji laški trgovci niso bili ostali na višini trgovske vede, da-si so edini narod, kateremu naša država vzdržuje višjo trgovsko Šolo (akademijo), ki je v vsej Avstriji spioh edina kr. državna šola, in da-si imajo vrhu tega še visoko šolo Revoltella : in ker so Italijani zistematično branili, da bi kak Slovan zahajal v njihove zavode, kjer se gojita politika in narodno soviažtvo, ali pa da bi pustili kaeega Slovenca, da bi prišel do i kake stopinje na tem polju: so Nemci imeli lahek posel ! Iz navadnih nemških kruhobor-cev so postali trgovci, lastniki, podjetniki itd. Kjer pa so trije Nemci, je že družba in i ujedinjenje ; torej je nastalo polno družb, kjer j so tudi renegatje dobivali pristop in uhod. Lahi pa so se v svoji slepoti radovali na tem ! Italijani so seli na limanice. Lokavi 1 Nemei so namreč z bedastmi renegati zabav- | Ijali čez Slovence in Slovane sploh in hvalili Italijaue, češ : »Vi ste goepodarji tukaj ! » Ven j s Slovenci!« »Če mi Nemci pripoznavamo tukaj vašo a vk tori teto, jo morajo tudi Slovenci in Hrvatje !« Mej tem pa je tekel čas; razmere so postajale vedno drugačne. Trgovina za trgo- 1 vino je prehajala v velenemške roke, ne da bi bili gospoda Italijani niti zapazdi — kako jim njihovi ljubljenci jemljejo kruh iz-preJ j ust ! Druga mesta so napredovala. Trst pa ! nazadoval. Vladtijoči nemški zistem je puščal, da je prvi avstrijski trgovski emporij začel I propadati ; trgovina je vidno pešala ; vse je šlo navzdol; vsako podjetje, ki so je Lahi zapričeli, šlo je podzio. Zahtevali so javna skladišča, ali pod njihovim vodstvom je prišlo tako daleč, da bi bili morali zapreti — vse ! Tu jim je priskočila avBtrijsko-nemška vlada na pomoć, reksi jim: glejte, od naše nemške milosti ste odvisni ! Sami ne moreti nič napraviti ! Ni jim pa povedala, kje tiči vzrok, kje rana ! Nihče jim ni razodel, da bi tudi Lahi sami lahko kaj dosegli in imeli brez nemške pomoči. L e trgOTei bi morali biti, vestni in pametni trgovci, ne pa slabi politiki, ki po receptu nekaterih plačanih Zidov-intrigantcv delajo to, česar ne bi smeli, in se mešajo v stvari, katerih ne umejo ! Ko je jabolko zrelo, pade. Ko je prišel čas, da so si Nemci prisvojili veletrgovino, da so dobili prvo mesto na borzi, da so potegnili na-se vsa veča podjetja, cel<5 Llovd, tedaj so povedali jadikujočim Tržačanom, ki so tarnali po starih lepih časih, ko se je slu-žiio toliko, da glavna krivda, da Trst ne napreduje, je v tem, ker nima dovolj cene in pripravne zveze z notranjimi deželami in zahtevali so skupno še eno železnico. Ta železnica pa, katero vsi tako željno pričakujejo, pripelje Tržačanom še dva tri roje Nemcev, ki se bodo šopirili na pridobljenih mestih izpodrinjenih Italijanov in Tržačanov sploh. Mi ne izgubimo nič, ker nič nismo imeli: nam pride k većemu še čas in prilika: duobus litigantibus.... Da pa bodo Italijani verjeli, da jih njihov najljubši prijatelj vara — tega mi ne verujemo, ker oni hočejo biti slepi in gluhi ! I Njih ne poučita ne zgodovina ne »Grazer } Tageblatt«, ki jim noče pripoznati niti pra-j vice do univerze v Trstu samo radi tega, ker je Trst že — nemška last! Ce je kedo šel kedaj na led, so šli tr-1 žaški Italijani Nemcem, kajti odrekati jim j njihovo drugo glavno točko (univerza nam-; reč ni njihova prva, najvažnejša stvar), odrekati jim akademični pouk v materinščini, to je hudo, to peče in boli ! Sedaj gospoda Lahi lahko umejo, kak« peče nas in boli, ko nimamo niti svoje ljudske šole! Mi nismo oddaljeni od nobene slovenske šole povprečno 4 kilometre, gospoda, kaj pa ste od univerze povprečno oddaljeni nad 400 kilometrov. Če se naši otroci ne prehlade in pobijejo ob burji in mrazu, si pa tudi Vaši gospo-diei ne jx>lomijo kosti ob dolgi vožnji ! To imate od svojega prijatelja, od svojega zaveznika proti — nam ! Najprej Vas je uničil narodnogospodarski, sedaj Vas pa še intelek-tuelno ! Vsi veči zavodi, banke, podjetja, tehnični zavodi, tovarne sov njihovih rokah! In k^kor so prišli na ta mesta, Vam pridejo v Vaš »municipio«, ga piekrste v »Rathhaus« in mesto figovega drevesa na vodnjaku na glavnem trgu vsade Vam Biemarkeiche — potem boste pa zadovoljni ! Vi, gospoda Italijani, nam želite smrt in pogin in Nemci Vam sekundirajo v vaše neizmerno veselje! Ali zapomnite si: mi smo tukaj že «d nekdaj, smo miren in neagresiven narod ; mi vam nismo odvzeli niti ene pedi zemlje! Pač pa narobe, nam vi, skupno z Nemci, kopljete grob ! Ali pazite, da si ne bomo v grobu podajali rok in danepadete tudi vi in morda š e p o p r e d n e g o m i, v j a m o, ki ste jo namenili le nam! Kajti te zadaje tri dni ste se zopet lahko nekaj naučili. Politični pregled. V Trstu, 22. jan. 1902. Iz proračunskega odseka. Proračunski odsek je smatran od nekdaj kakor nekak zožen avstrijski parlament. Tu se vrše često dolge razprave in tu podajajo ministri izjave, ki so politične važnosti. Po dogodkih v proračunskem odseku snujejo poli-tiški in parlamentarni proroki radi svoja prorokovanja glede na bodoče dogodke v plenumu parlamenta. V tem odseku imajo često kritične dneve. Takov kritičen dan prvega reda so imeli tudi včeraj, kajti prišlo je celo tako daleč, »la je finančni minister postavil spoštovanim členom nož na vrat, zažugaje jim z ministersko krizo. Povod temu je bilo vprašanje odprave eraričnih mitnic. Člen in poročevalec odseka ,posl. SchrafH, je namreč predlaga), naj se dohodki od mitnic dovole le do meseca julija in se postavijo v proračun. Posl. Schrafll je podpiral svoj predlog s tem,, da je povdarjal, kako se je državni zbor že opetovano izrekel za odpravo mitnic in da je celo vlada sama ta dohodek označila kakor neracijonalen. Ako vlada ne spoštuje opetovano izražene volje parlamenta, potem je poslednji prisiljen, da izvaja skrajne kon-sekvence in se posluži pravice odrekanja proračuna. Finančni minister Bohm-Ba\verk se je najodločneje izjavil proti temu predlogu, ker p o n 1. i H T E K 1„ Vladimir. Hrvatski Avgust Senoa. prevel M. C-t-č. II. »Lep človek si v, Lacko«, je zaklicala teta, »gostje so zbrani vsi, ti pa blodiš nekje po svetu. Dvakrat že sera te dala iskati, ali ni te bilo nikjer«. »Oprostite, draga tetka«, je rekel mladenič mirno, fK»«lonivši se drugi družbi, »railostljive gospe in plemenite gospice mi oproste. Rt s je, nekoliko sem pogrešil. No, glava me je nekeliko bolela, pa sem bil šel v šumo na s»*eži zrak, a nazaj grede sem se bil ustavil pri Vašem čel>eljnjaku, da opazujem pridnost teh krilatih rmenih živalic«. »Glejte, glejte gosjK>d podžupan«, je rekel neki debeli grajščak, »vidi se vam, da ste meščan. Vi menda še niste videli čebel, pa tu poleg istih pozabljate na ljudi«. »To pot nisem, ker mi je družba preveč mila. Jaz sem čebele že mnogokrat opa zoval in ee čudil, kako je njihova družba podobna človeški : ima delavnih, ki zbirajo med. ima pa tudi brezposelnih trotov«. »A matica, kje je oBtala matica« ?, je vprašala stara sod ni kov ka ujed Ij ivo. »O njej ne treba nt govoriti, milostna gospa, krasni spol je absolutno potreben na , svetu. Brez njega ni niti sveta, kakor veste sami«. »Prosim, prosim« seje razjezila doma-j čiea »pustimo čebele. Gospod Klemenič, gospica Klara, čast mi je predstaviti Vama svojega rojaka Lacka pl. Dobranića, podžupana zagrebškega«. »Ah. grata praesentia, magnifice«,je rekel Dobranič, stopil proti Dobraniču ter mu stisnil roko. Dobranič se je poklonil staremu in Klari, ki mu je odzdravila z resnim poklonom. Klarino fino lice je ostalo vspričo Dobranića povsem ravnodušno: Klara se je celć, poklonivši se mu z gracijo mramorn^tega kipa, hitro obrnila do svojega soseda, mladega grofica ter je začela, smejč se, govori- ! čiti žnjim, kakor da je pozdravila došleca le • iz gole spoštljivosti do domače gospodinje ini ; brez vsacega ozira do osebe. V tej brezbrižnosti je bilo nekaj hlinjenega, nenaravnega, j Saj vsaka mlada deklica, ko je stopil prednjo mlad človek, meri istega z nekakim interesom od glave do pete, kakor n. pr. , stotnik novinca, a vspeh tega ogledovanja je ali ironičen posmeh, kar pomenja, da je mladič popolnoma propal v njeni milosti — ali pa dražesten poklon, kar zopet pomenja, da ga je zapisala v število onih srečnikov, ki smejo prositi za kadriljo, morda tudi za najvišo dekliško milost, za — kotilon. Klara ni storila ni jednega ni druzega, a njeno vedenje se je moralo zdeti tem nenaravneje, ker je bila gotovo že čula — a to najprej od gospe Kameničke — za ljubavno slavo in plesno junaštvo podžupana Dobranića; d£, ko je došel v družbo, se je Klara umaknila v zakotje brajde ter si jo komaj mogel videti. No, tem bolje je mogla ona sama iz zakotja svojih črnih oči videti vse in tudi podžupana. Dobranić je z odlično in uljudno nebrižnostjo poslušal starega Klemenica, kije gladč svojo zlato tobačnico, neustrašljivo brbljal »de omniLus et quibusdain aliis«. Vsakemu menenju njegovemu je Dobranić pritrjal kimanjem z glavo, ker sploh ni slišal in ni hotel slišati, kar Klarin oče brblja. Tudi njegova nebrižnost je bila jako čudna. Gledal je v enomer v tla ter zabadal svojo palčico v travo. Tu pa tam je neopaženo šinil z očesom preko družbe in ob taki priliki je bil ujel Klarin pogled in se hitro obrnil, da vjame Kiemenića poti roko ter krene proti vrtu. češ, da se pogovori žnjim o važnem gospodarskem vprašanju, zbok česar je bil stari tako blažen, da mu je trebuh drhtel od razradoščenja. Tako sta se prvikrat sešla Dobranić in Klara, ali ni on ni ona nista občutila v svoji duši kakega čutstva, ampak le neko slutnjo, da njiju osebi morati postati na tem sestanku glavni osebi pripravljene komedije ali tragedije. Lacko je bil človek ostroviden, pozdajoči vse zapletljaje družbinega življenja, umel je torej zanjko popolnoma dobro in se jej je znal vešče izogniti. Vrhu tega se mu ni zdelo, da bi bila Klara, v kolikor jo je bil videl do sedaj, posebnega zanimanja vredna ter je tetkino hvalisanje smatral za tajno zaroto, dogovorjeno med njo in starim Kleme-nićem. Radi tega je minol dober del te da bi 1»*!«» motjeuo ravnotežje v proračuna, ako bi se dohodki od mitnic dovolili le ze pol leta. Povdarjal je tudi, da so pogodbe z zakupniki že sklenjene, zbok česar bi mogli navstati »pori in pravde. Ako bi bil predlog Schratll »v v a prejet — je zažugal minister — videti bi moral v tem za svojo osebo n e z a upnico in izvajati konse-k v e n c e ! Ta izjava je provzročila v odseku veliko razburjenje. Člen dr. Kramar se je v imenti Cehov izrekel za SchrafHov predlog, povdarjaje, da zadevlje krivda le vlado, ako ho p.>t£>>iloe že sklenjene. Zastopniki Poljakov, nemških naprednjakov in ustavovernega ve-leposestva ho se tzjaviii proti Schrafflovemu predlogu. Kadi velikega razburjenja je predsednik Katbrein pretrga! sejo in jo odložil ua pojKiliidne. V popoludan*ki seji je bil Schrafflov predlog odklonjen z IS proti 7 glasom ter je bilo v sprejeto to poglavje, toda z resolucijo, s katero se [»oživlja vlada, naj nemudoma ukrene vse potrebno za odpravo mitnic. V sled tega je poročevalec Schraffi položil to čast ter je prijavil svoj minoritetni votum. Potem je proračunski odsek rešil še nekoliko poglavij miuisterstva za železnice. Spremembe na n&mestniitvih. Po nekem dunajskem viru posnemljemo, da mesec februvar prinese spremembo na par namestil ištvih. Namestnika gornje avstrijski, pl. Putbon, n dalmatinski, FZM. David, pojdeta v pokoj. Naslednik Davidov bo prvi civilni namestnik, ki ga dobi Dalmacija, odkar ie avstrijska in s tem lx» izpolnjena srčna želja, ki jo že davno goje dalmatinski rodo-Ijubje. Poljaki v Nemčiji. Jedino dobro je še to, da otrok ne razume slavospevov učitelja, ker ne zua nemški. Da ne umeje, ko mu govore o JSedanu. ko mu tisočkrat ponavljajo fraze o veličini »našega« naroda, o moči *-naše« zmagonosne vojske, prirejajo slavja na imendan cesarja, in m* povsod i ubija poljski deci, da so sinovi velikega nemškega naroda. Pouk v nemščini se vrši navadno s p o m oč j o š i b e. Ako je učenec kaj zgreš 1 v -klanjanju ali spreganjti, ali ako ne umeje odgovoriti na vprašanje, potem prihajajo — batine, da izvrše svojo!! Pruski učitelj smatra za svojo sveto dolžnost, da vpliva na otroke tudi izven šole. Zapoveduje jim, da morajo tudi doma, se svojimi stariši, nemški govoriti, da morajo občevati z nemškimi otroci, ter da morajo čitati le nemške knjige. liog ne daj, da bi poljski otrok zavil svojo šolsko knjigo v poljski časopis. < lovek se mora le diviti mirnosti težko kažnjenih roditeljev, ki prenašajo muke, ki jih trpe njihovi otročiči, ki puščajo hoditi mimo sel>e, brez dejanjskih napadov, tiste mučitelje |>oljske dce, kvaritelje otroških duš, barbare moderne nekulture. Pruska šola je podobna areni v cirku, kjer se čiste duše jM»ljske dete mečejo v žrelo divjih zveri... V viših »n srednjih šolah se seveda ne smejo posluževati takih jednostavnih mučil; tu je zistem tu in tam fineji, nego v ljudski šoli. Aii vs.j>eha nima ta zistem nikakega. Nasprotno: pravda radi »tajne zveze« je kazala na probujeno narodno zavest v mladini. — Na visokih šolah nima poljska miadinani-g- ■ -- — zabave na deželi, ne da bi se bil približal Klari. Toliko ona kolikor (»n kakor da sta obkrožena s čarobnim krugom, ki jima ni dopuščal, da se približata jeden drugemu. Zakon: etikete so vendar na deželi manje strogi, nego pa v salonu, izlasti pa v patrijarhalni dobi Dibraniceve mladosti, ko se je živahneje in veseleje gibalo, nego 1 i dan danes. Klara se je zabavala največ z mladim gro tiče m, ki je bil došel iz Pariza. Bil je še jako mlad. skoro mlaji od Klare, a oua je bila do njega tako uljudna in zgovorna, tla je bil mladič nekoliko v zadregi, ne vede, kako nalogo mu namerja Klara: stari Klemenie pa je pripomnil, tla je njegova Klara danes izredno nervozna in mrzličava, na kar mu je Dobrani«- odgovoril, tako, daje morala Klara slišati, da njegova teta ima čudotvorne kapljice, ki se jemljejo na sladkorju in ki bi gotovo gospici ohladile kri. To je bila huda strela v K irino dušo. Dobranie jo je izgledal iz-pod očesa, da vidi, je-li strup zadosti močen. A kaj je opazil ? Kaljeno levinjo. Klara kakor da je (>orasla, temna rudečica jej je oblila lice, zenici sti se jej povečali, a iz njiju je skočila iskra mržnje proti Dobra-nicu, ki je stisnil ustnici skoro na neopazljiv z^smeh. (Pride še.) kakih pravic, da bi si mogla snovati lastna društva ali pripadati drugim društvom. Šoli mora pomagati tudi armada na germaniziranju Poljakov in infiltriranju nemškega čutstvovanja. Do r>0. poljskih vojakov je raztreš^nih po vsej Prusiji in ga gotovo ni nijednega, ki bi ostal v kakem poljskem kraju. Vojaške oblasti žalijo brezobzirno poljska čutstva in neusmiljeno pro ganjajo poljski jezik. In ob železni subordinaciji ni nikakega leka proti takemu žaljenju in proganjanju. Poniževani Poljak mora molčč prenašati vso krivico, a o tem je sluga, čuvar in braniteij države, ki je njegovo domovino nekdaj razdelila na četvero, a jo sedaj meče v smrtne muke. Takovo je narodno življenje Poljakov v Nemčiji, katero Skar-zvnski opisuje nastopno: »Zares, človek Be mora tu roditi, da se utrdi in da prenaša tako stanje, osobito, ker hipokrizija in sarkastično licemerstvo, s katerim se izvaja ger-i manizM'ija, delajo to stanje ne samo tragič nim, ampak moralno naravnost odurnim. — Res žalosten privilegij je to, da oni, ki razo-roženo žrtev, katero gazijo z nogami in izpostavljajo še zasmehu, ostajajo vitezi na zaključku XIX. stoletja; srednjevečui vitezi bili bi prezrli taKov privilegij«. Vse, kar ni poljsko, je Poljakom neprijateljsko; mržnja na Poljake je celo jedina oblika v Nemcih, da kažejo »patrijotsko« čutstvo in državni reptiljski fond tlačijo v svoje žepe. Mržnja na Poljake je Nemcem mej njimi obrt, ki donaša najvećih dobičkov. Iz francoske zbornice. Posl. Castel-lin je v razpravi o proračunu ministerstva za vnanje stvari zahteval pojasnil glede vladine vnanje politike in se izjavil proti stališču, ki ga je Francija zavzela v kitajskem vprašanju. Posl. Destournelles je hvalil diplomacijo, ki je znala ohraniti evropski mir, obsojal pa je evropsko gospodarsko politiko, katera da je absurdna. Obsojal je potem pomno-zevanje oboroževanja vlasti in se izrekel proti svetovni politiki, ki povečuje možnost spopadov. Izrazil pa je svoje zadovoljstvo na zbližanju meti Francijo in Italijo. Čeravno obstoje nekatere razlike v naziranjih glede tri-politanskega vprašanja, vendar so to le ne-sporazumijenja. Delitev tripolitanskega ozemlja da je otročja misel, ker, ako bi tudi to deželo hoteli komu dati, bi je nihče ne vzel. Posl. Raiberti je opozarjal vlado na angležko politiko v Maroku. Posl. Guibert je povprašal ministra za vnanje posle, Deicassć ja, glede pogovora, ki ga je imel z znanim italijanskim žurnalistom. Delcassč je takoj odgovoril, da vsprejema odgovornost le za to, kar je rekel, ne pa tudi za ono, kar se mu je potltaknilo. Posl. Guibert je prosil ministra, naj bi svoj dementi natančneje izrazil in izrekel upanje, da ne bodo več ponavljali politični pogreški iz leta 18f>i*. Zmešnjave na severa jazne Ame rilce. Glede dogodkov v Kolumbiji in Venezueli ni niti še sedaj mogoče prti na jasno. Najprej se je govorilo o ustaji v Venezueli, potem o vojni med Kolumbijo in Venezuelo. Dohajale so vesti, tla je ustaja popolnoma zatrta in tla so se ustaši podali ; potem so zopet poročali, da med obema republikama nastane vojna itd. Govori se. da ima v vseh teh zmešnjavah Nemčija svoje prste, v prvi vrsti, pa tla so politični agenti Zje-di njeni h držav povzročili vse nemire. K ljubil temu, da je nazadnje vse kazalo, kakor da je stvar definitivno rešena, dohajajo še vedno vesti o novih bojih. A vse te vesti dohajajo potom Zjedinjenih držav, vsled česar je težko pogoditi, kol"'ko je resnice na stvari. Najnovejše vesti nam poročajo, tla se je v panamskem zalivu potopilo pet vojnih ladij in sicer tri vstaške in dve vladini. Iz Paname poročajo dalje, da je vstaška topničarka »Padilla« napadla vojno ladijo »Laudaro«, katera se je zažgala in se potem potopila. V soboto so vstaši, kakor poročajo iz \Villemstada, poskušali zavzeti Maracaii>o, a so bili odbiti. Vladne Čete so doživele občuten poraz tudi pri Carubano. Ako so vse te vesti resnične, so bile vesti, da je ustaja že j»opolnoma zatrta, pač le pobožna želja. Tržaške vesti. Danes meni. jutri tebi. V tepli so si v glavo, da nas morajo narodno, politično in gospodarsko ugonobiti. Naši preljubeznjivi laški sosednje namreč. Kako hočejo doseči to, je znano vsakomur. Oni imajo v svojih rokah velik del nižih avtonomnih oblastev v našem Primorju, vrhne pa skoro izključno. In kjer nimajo še moči v rokah, skušajo si jo pridobiti z najpodlejšimi sredstvi. Kako postopajo z nami, kjer imajo moč v rokah, ni treba ponavljati tu. V novejšem času pa se vedno pojavljajo znamenja, ki kažejo, da, dokler imajo oni polne roke dela z uničevanjem našega naroda, stoji za njimi tretji, ki čaka najugodnejše prilike, da jim zavije vrat; in ta tretji je Nemec. Laiii ga v svoji slepi strasti seveda ne vidijo in jim ne prihaja niti na kraj pameti, da bi se mu postavili v bran. Da je to res. dokazuje neštevilo slučajev in pojavov, kakor n. pr. govorica o imenovanju Nemca za škofa v Trstu ; ako se to zgodi, treba bo le še nemškega policijsKega ravnatelja in potem bomo tako srečni, da bodo načelniki vseh državnih uradov in zavod »v Nemci. Dalje podkrepljuje zgornjo trditev oni znameniti govor namestnika grofa Goi'4sa ua sobotnem dineju, potem dejstvo, tla je večina tržaškega kapitala že v nemških rokah, državne nemške srednje in ljudske šole v Trstu in neštevilno drugih epizod, kakor je bil ptedsinočnji koncert v Schillerjevem društvu v spomin pokojnega violi nista Julija Hellerja, kjer je neka nemška gospica Buch-ler deklamirala neko dr. Rablovo (tržaški odvetniki pesem, v spomin pok. Hellerja, v kateri pesmi se poslednji prosla\ lja kakor i »nemški mojster, katerega spomin ostane, dokler se bo slavila krasota nemške glasbe in dokler bo živela nemška pesem«, 'iako se Nemci na vseh poljih, rekli bi, v lahkem krilu u rivaj o v tržaško življenje ter se kakor pravi Nemci pokazujejo še le tedaj, kadar so si tu napravili močne korenike in tako nastajajo tu razni Hellerji, dr. Rahli in drugi, katere tržaško občinstvo smatra za Lahe, a so v resnici najčistejši Nemci in misijonarji nemške politike! Najnovejšo lekcijo so dobili Lahi v imenovanju nemške učiteljice za poučevanje ženskih ročnih del na c. k. italijanski obrtni šoli v našem mestu; ta učiteljica ne zna, kakor trdi »Piccolo«, niti besedice italijanski. (Sieer se »Piceolu« ni treba nad tem dogodkom prav nič zgražati ; raje naj se zgraža nad mestnim magistratom, ki tisočem slovenskih otrok noče odpreti v Trstu niti jedne slovenske šole !) In tako gre infiltracija nemstva im lu-stigen tempe naprej, ne da bi se Lahi zavedali nevarnosti, ki jim preti od pangerma-nizma. Lahi hočejo uničiti nas, ali uničeni bodo, ako pravočasno ne spremene svoje politike, oni sami po — Nemcih ! Čast komur čast! Z novim letom je zapustil nase mesto — preselivši se k godbi peš-polka v Zagreb — narednik godbe tu k. pešpolka št. g. Dvora k, ki je se svojo ljubeznji vostjo in postrežljivostjo do naših društev in našega občinstva sploh zaslužil, da se ga spomnimo tudi v tem listu. A ne le da je bil obče priljubljena oseba v našem mestu; bil je pt> splošni sodbi tudi strokovnjak v godbi. — Vselej, ko se je kako slovensko društvo poslužilo v oj a! ke godbe, prosilo je izrecno kakor vodjo gori omenjenega gospoda. — Vedno, ko je on vodil vojaški orkester, j žel je obilo pohvale in priznanja od prisot- j nega občinstva. Lahko rečemo, tla je tukajšnja vojaška godba izgubila — in to, kakor čujemo, po Krivdi neke ne prav simpatične osebe — žnjim eno najboljših moči. Gosp. Dvoraku želimo iz srca, da bi si v rratkem tudi v belem Zagrebu med brati H rvati pridobil splošnih simpatij, kakor meti tržaškimi Slovenci. Nov škandal v Skednji. Prosluli tir. L a v ri na i ch si pridobiva čimdaije več lavori k za okraj, kjer je nameščen kakor zdravnik. Mi vemo iu priznavamo, da dru. Lavrischu ni glavna naloga ta, da bi — zdrav l bolnike. Tržaška kamora ga je po-s'ala v Skedenj v prvi vrsti v to, da dela tamkaj laško propagando; ponavljamo: mi u [»oštevamo to. Naj jo tlela to laško propagando, če že ne more biti drugače, saj ga menda magistrat plača za to, ali mimogrede bi moral vsaj proforma opravljati tudi zdravniško službo. Ali bodimo kratki ! Sledć naj dejstva, komentar si lahko čitatelji sami napravijo. Pričakovati je bilo, da se dr. Lavrinsich po zadnjem kričečem dogodku kaj poboljša ter tla začne l>olj vestno izvrševati svoje dolžnosti ; ali doslo je ravno nasprotno. Delavcu Franu Cebokinu v Škednju je žena nevarno zbolela. Ker mož nima sredstev, da bi pla- čeval zdravnike in postrežbo za bolano ženo, ali pa bolnišnico, šel je k škedenjskemu okrajnemu načelniku, g. Vineencu Sancinu, da mu napravi spričevalo ubožnosti, in potem k zdravniku, dru. Lavrinsichu, da pregleda !>olano ženo in izda spričevalo, tla jo je treba vsprejeti v bolnišnico. Okrajni načelnik je napravil res svojo dolžnost, ne pa šjor Lavrinsich. Ko je Cebokin prišel k zdravniku, ni hotel le-ta ničesar slišati o stvari in je rekel, da za Škedenjce ničesar več ne podpiše. Cebokin se je komaj premagal, tla ni storil zdravniku kaj hudega in je ves razburjen odšel domov. Na ceati pa ga je slučajno srečal policijski nadzornik in ko ga je videl tako obupanega in razjarjenega, ga je vprašal, kaj da mu je?! Cebokin je povedal nadzorniku, tla mu je žena bolna na smrt ter da mu zdravnik nikakor noče podpisati certifikata, da Jo treba vsprejeti v bolnišnico ; in dostavil je še, da se je komaj premagal, da ni zdravnika prijel za vrat iu da se prav boji, da bi se z «pet sešel žnjim, ker ne ve, kaj bi se moglo pripetiti v takem slučaju. Nadzornik je šel na to sam k zdravniku, a tega ni bilo več doma iu še le, ko ga je iskal kake tri ure, našel ga je na pragu neke škedenjske krčme. Tu ga je opomnil, naj stori svojo dolžnost; ker če se mu (zdravniku) pripeti kaj hudega, ne more on (nadzornik) sprejeti nikake odgovornosti. | iSe-le po dolgem nagovarjanju se je dal 1 zdravnik pregovoriti in je odšel k bolnici, katero je našel zelo nevarno bolano, in je izdal certifikat, da jo treba vsprejeti v bolnišnico. Samo par opazk: Z narodnega stališča ne bi imeli mi nič {»roti temu, ako ostane tak zdravnik še nadalje na svojem mestu, ker more na ta način le koristiti naši stvari ; ali nam je pri srcu blaginja škedenjskega prebivalstva, bodisi isto naše ali nasprotne stranke, in ker je ljudstvo tako razburjeno, da se je bati resnih izgredov in potem žalostn h posledic na sodnijah in v zaporih, zahtevamo najodločnejše, da se stori konec takim razmeram ter poživljamo vse kompetentne oblasti in tudi redarstvo, tla store svojo dolžnost. Banellijevim volilcem pa kličemo: Ev-viva Carlo Banelli, ki je preskrbel Skednju tako »uzornega« zdravnika! Ni smeti pa pozabiti, tla ima za imenovanje tega zdravnika tudi okrajni načelnik Vincenc Sanci n prav velikih zaslug. Mestni svet. V sinoćnji tajni seji mestnega sveta je interpeliral občinski svetovalec Banelli glede znane afere zdravnika Lavrin-sicha v Škednji. (Joj, joj, je bila to grenka krogljica za gospoda konšilijerja, ko je moral interpelirati radi postopanja svojega intimnega prijatelja in najvećega laškega agitatorja ob zadnjih volitvah !) Drugi podpredsednik, svet. Rascovich, ki je predsedoval mesto odsotnega župana, je takoj odgovoril, tla se je zapričela disciplinarna preiskava proti zdravniku ter da je ista skoraj dovršena. Na to so se izvršila razna imenovanja, meti temi imenovanje dr. Manzutta asesorjem, tir. Pitacca tajnikom mestnega sveta ter dr. Jakopicha in dr. Jellers tza inagistratnima tajnikoma. Našemu služabnistvu. Pišejo nam : V naši državi, kakor menda tudi povsod i v vseh dragih civilizovanih državah, velja zakon, ki zapoveduje vsem onim, ki si na-jemljejo raznovrstnega služabništva, tla morajo isto prijaviti redarstven m uradom najdalje v 24 urah. Ta odredba služi redarstvom za nadzorovanje raznih neljubih elementov. — Mi opazujemo sedaj, ko imamo posla z novim domovinskim zakonom, da je v Trstu mnogo gospodarjev, ki zanemarjajo taka prijavljanja, kar ni samo kažnjivo, ampak je tudi škodljivo za revno služabništvo. Za pridobitev domovinske pravice treba dokazati, kje in kedaj je ta ali oni služil tu ali tam. kar lx» pa nemogoče, ako stranke niso bile prijavljene redarstvu, katero izdaja taka potrdila ! Naša dolžnost je, tla nujno priporočimo vsem služečim osebam, naj tudi same skrbć, da bodo pravočasno prijavljene redarstvenim uradom, kar jim bo služilo v poznejših časih v dokaz o 10 letnem bivanju v tem mestu. Vsaka služeča oseba, kakor tudi vsi oni, ki nimajo Lastnih stanovanj, naj zahtevajo, da se jih prijavi redarstvu isti dan, ko so vstopili v službo, oziroma, ko so si najeli kako sobo, postelj itd. Veletragičen slučaj. Včeraj popoludne se je zgodil grozen slučaj v ulici dei M »reri v Rojanu. V hišni št. 103 je stanovala 1)5-1. Ana Anlončič ljubljenka Bvoje matere Ane. Mlada deklica je bila »>olna že nekaj časa &em. Zadnje dni je pa deklica nekoliko okrevala in celo vstala iz jnjstelje. Ko jej je mati včeraj opol u d ne ponudila juhe, je deklica odklonila in je velela materi, naj dene juho k ognju na ognjišče, češ, da jo bo pozneje pila. Mati je deklico ubogala iu odšla iz hiše. Ko se je j>ovrnila, se jej je nudil pretresljiv prizor : deklico je našla na ognjišču mrtvo in ožgano. Prizora, ki je navstal v hiši, ni mogoče opisati. Xa obupni klic uboge matere so pritekli drugi ljudje. Obleka deklice je bila ožgana : desna rama jej je bila vsa opečena. Poslali so po zdravnika z zdravniške postaje, ali ta ni mogel druzega nego konstatirati nastopivšo smrt. Opekline na truplu deklice niso bile tako nevarne, da jej bi povzročile smrt: sodi se pa, da jo je, ko je hotela vzeti juho z ognjišča, zadela kap in je vsled tega padla v ogenj. Xa zahtevo nesrečne družine, so dekličino truplo pustili doma. — Potrebne podatke sta vzela na zapisnik pol. kancelist Skok in inšpektor Bučar. Popravek. V poročilo o javnem zborovanju političnega društva »Edinost« na Op-činab, priobčeno v včerajšnji številki, urinila se je mala pomota. V četrti koloni prve strani naj se v predzadnji vrsti od spodaj mesto : »... da bodo o proračunu za 1. 1900...« čita: »... da bodo o obračunu itd.« K poročilu o sobotnem plesu novega veteranskega društva nam je še dodati, da je se svojo navzočnostjo počastil ples tudi c. kr. namestnik grof Goess. Ob tej priliki omenjamo tudi, da nas je predsedništvo omenjenega društva naprosilo, naj v njega imenu slovenskemu občinstvu sporočimo najiskre-nejšo zahvalo na mnogoštevilnem obisku tega plesa. Drobne vesti. Neljuba pomota. 2»>-letna Marija Jovanović iz Bosne, stanujoča na Dunaju, je prijela te dni od svojega moža, ki dela v Leinl'elde pri IVpskem poziv, naj pride k njemu. Žena je moža ubogala ; spravila je vse svoje stvari skupaj in kupila listek za Lipsko, ki je dve uri daleč od Leinfelda. — Zeua je vstopila v vlak, se odpeljala, a mesto v Leinfeld je prišla v — Trst. Zgodila se je neljuba pum >ta na dunajski železnični {»ostaji. Kako se je uboga žena začudila, ko so jej povedali, da je v Tr stu ! Zena se je pritožila načelniku postaje, ali ta jej ni mogel pomagati. Ker m imela denarja več za pot, jo je neki redar od vedel na direkcijo, kjer jej preskrbe za nadal-njo pot. Samomor. Neki finančni stražnik je našel včeraj zjutraj pri sv. Andreju nekega nepoznanega moža, ki je bil oprt na neki sedež, a zraven njega je bil samokres. Stražnik je hitro pogodil, da ima samomorilca pred seboj. Stražnik je oj»ozoril pol. redarja 1" erlata in ta je telefonično opozoril zdravnika zdravniške po3taje. Ko je prišel zdravnik na lice mesta, je nesrečnik že izdihnil svojo dušo. Kasneje sta prišla na lice mesta tudi pol. kaneelist Degiampietro in nadzornik Fitzco. Ko so samomorilca pregledali, so naš:i pri njem delavsko knjižic >, glasečo se na ime Josip Podner iz Visoke Mite na Češkem. Samomorilcu je 22 let. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 23. ja nuvaija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvar vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Nuova 30, oprema v zalogi, milo in drugo : ulica Tintore 5. hišna oprava; ulica Foscolo 2, hišna oprava, oprema v zalogi in pisarniški predmeti; ob ll3 „ uri: trg S. Giovanni G, pohištvo in razno ; ulica deli' Isti-tuto 4, hišna oprava ; ulica Farneto 10, omare : ulica Malcanton 11, hišna oprava. \ remrnski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 5°.0 ob 2. uri popoludne 10°. C.® — Tiakomer ob 7. uri zjutraj 771.5 — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop.; ofreka ob—.— predpoludne t n ob —.— popoludae. Odbor politieneara društva »Edinost t bo imel svojo sejo v petek zvečer ob navadni uri. Pevci »Slovanskega pevskega društva« so vabljeni za jutri v četrtek dne 23. janu-varja t. 1. na izredno pevsko vajo, ki bo v nrostorih »Slovanske Čitalnice«. Vesti j z ostale Primorske. X Nesreča na nabrežinski postaji. Sinoči ob 8. uri je bilo, ko je 3o-letni Ivan Zupančič, uslužbenec južne železnice, delal na neki lokomotivi. Mož pa je v tein izgubil ravnotežje in padel na tla ter se ne varno pobil na glavi. Ob 9. uri in pol so ga prepeljali v trž. bolnišnico. Njega stanje je zelo nevarno. X Strašen zločin slaboumnega. V njivi Antona I^egiše v Cerovljah, občina Mav-hinje, je kopal 37-letni Fran Ćot č blizu vasi jarek za trte. Fran Cotič pa je slaboumen in je bil že v bolnišnici radi slaboumnosti. Okolo 9. ure predpoludne je šel Legiša gledat svojega hlapca, kako dela. Tu sta se gospodar in hlapec sprla radi nezmiselnosti. V tem prepiru je Cotič mahnil Legišo s pi-konom po glavi tako silno, da je posledni obležal na mestu z razbito črepinjo. A potem ga je besnež še parkrat mahnil s [»ikonom po glavi ter zakopal truplo v jarek, pripravljen za na?»ad i a ;e — nadaljeval svoje j delo kakor da se ni nič zgodilo. S kako hladnokrvnostjo je slaboumnež j izvršil zločin, je razvidno iz tega, da je, ko je soprcga ubitega opoludnc donesla obed ter vprašala po gospodarju, sel mirno na svojo žrtev, povžil jed in odgovoril, da mu ni znano kje je gospodar. Občani so nekoliko časa mislili, da si je Legisa sam vzel življenje. Iskali so ga in ga slednjič dne 15. t. m. našli zakopanega v njivi. Med tem je tudi I zločinec izginil ali že dne 10. t. m. ga je zasačil načelnik orožniške postaje v Nabrer , čini ter odvel v zapore v Komen. Cotič je zločin popolnoma pripoznal ter pripomnil, da je ubil gospodarja ladi tega, ker ga je poslednji neprenehoma dražil in mu nagajal. X Da ne bo nesporazumljenja !• Ker so listi pisali, da je bil izvoljen odbor novo-zasnovanega političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, in prinašajo celo imena, opozarja »Naša Sloga«, da novo društvo nima še stalnega odbora, niti predsedništva. Stalni odbor se izvoli še le na glavnem zborovanju, ki se skliče, čim bodo pravila potrjena. Oni gospodje, katerio omenjajo listi, so vršili čast predsedništva le na osnovalnem zborovanju samem in le tako dolgo, dokler je isto trajalo. Izvoljen je bil le začasen odbor, ki naj pripravi vse potrebno za glavno zborovanje. Vesti iz Kranjske. * Vihar na Gorenjskem. Iz Mojstrane poročajo »Slov. Narodu«, da je bil na Gorenjskem od 16. na 17. t. m. strahovit veter, ki je zlasti v Radovni provzročil veliko škodo. Podrl je mnogo dreves in raztrgal jako mnogo streh, kmetu Pesnjaku je hišo kar odkril. Pri tovarni v Mojstrani je jedno streho popolnoma razdejal, tako, da je samo tukaj 300 K škode. V Radovni je veter ponesel deske po več sto korakov daleč od hiš. ! Vsa škoda je precej znatna. Vesti iz Štajerske. t — Celjsko nem.štvo. \ Celji imajo seveda tudi svoj Veterauen verein čegar uprava je — tega °e treba menda še le povdarjati — strogo in izključno nemška. V od!»oru tega društva pa so »Nemci« z nastopnimi imeni: Speglič, Drganc, Gospodaric*, Mihelič, Gradišer, Cvetanovič, Dvorak, ; Sveti, Šviga, Rešetar, Kališnik iu Mastnak. Ti so menda vendar »Vollblut«. — »Delavsko podporno društvo« v Celju se v noveji čas prav lepo razvija inje videti, kakor meni »Domovina«, tla je prišlo to društvo v nov tok. — V Serovineih pri Ormožu so našli nove premogove žile. Seveda je moralo priti še le iz Gradca nekaj Nemcev, ki bodo vzdi- , gali črne zaklade iz slovenske zemlje. Kako-1 vost premoga je baje zelo dobra. — Žrtev žganja. »Slovencu« poročajo iz Marija-Lankovie : Pred nekaj tedni se je pripetil tu žalosten slučaj. Dva učenca prvega razreda, Hatzel in Ivanec, sta šla domov iz šole. »Ako me spremiš«, je menil Ivanec, »pa ti dam ruma piti«. Hatzel je ubogal. Ivanec, možbeseda, je dal součencu steklenico, češ, naj pije, kolikor hoee. Ta pa, ne bodi len, je vlekel, vlekel, in — človek ne bi verjel — izpil četrt litra ruma. Ali komaj da je steklenico izpraznil, zgrudil se je nezavesten na tla. Prenesli so ga na dom, kjer je čez dva dni umrl v strašnih bolečinah. — Oče nesrečnega dečka je bil strasten ljubitelj žganja. Pravijo pa, da je žalostna amrt ljubljenega sina očeta korenito izpreobrnila. Tudi — da-si žalostno — sredstvo proti alkoholizmu ! Razne vesti. Testenine niso produkt, ki bi interesiral le gotove kroge, zanje interesira se vsakdo, kdor si želi kaj boljšega na mizo. Z veseljem opazujemo, da prejeza naša domača tvrdka Znideršič et Valenčič, s svojimi izdelki vse druge in da dobiva prostovoljna laskava priznanje iz vseh krogov Serija teh, katere prioličuje v našem listu, je dokaz, da ni to navadna reklama, temveč da je izvan-reden pridobi tek na polju danes tako tekmujoče industrije. Imenovana tvrdka pomnožuje svoje izdelovanje od meseca do meseca, ker se ji naročila vedno množe. Z izdelki imenovane tvrdke pa ni pomagano le konsu-mentorn, pomagano je temveč tudi trgovcem samim, kajti vsak trgovec, kateri vpelje v svoji trgovini njene testenine, zadobi v kratkem Času obilo odjemalcev. Tako nam je na pr. povedano, da so se nekateri trgovci iz; Kranjskega izrekli skrajno nezaupljivo proti i testeninam, ker so dejali, tla v njih to blago ■ j ne gre: ko so pa vendar |>oskusili, sprevideli I S'i, tla je vsak odjemalec, katerega eo prvi-i krat k poskus nji pripravili, ostal njihov tra- ' i jen konsument. Mi pa moramo nad lepim na-j predkom svoje posebno veselje izraziti. Opozarjamo na današnji inserat : »Priznanje iz kroga velesp. domačega ženstva«. _ i Brzojavna poročila. Demonstracija v Lvovu. LVOV 22. (B.) Povodom spominskega dne poljske ustaje v letu 1863. zbralo se je sinoči kakih 300 oseb na lišakavskem pokopališču, na kar je množica otišla v mesto, pevaje narodne pesmi. V pekovski ulici se je množici postavil nasproti močan oddelek redarstva. Množica pa je prodrla policijski kordon in šla dalje z namenom, da bi došla v ulieo Kraševskega, kjer se nahaja ruski konzulat. Oddelek husarjev je razpršil mej tem množico, ki je bila narasla na kakih tisoč glav, še predno je došla do konzularnega poslopja. Če tor i eo demonstrantov so aretirali radi upornosti iu so jih izpustili zopet, ko so jih bili zaslišali. Kenuneijaeija nadvojvodinje Elizabete Marije. DUNAJ 22. (B) Danes opoludne se je vršila slovesna renuncijacija nadvoj vodi nje Elizabete Marije povodom nje poroke s kne-z nn Otonom VVindischgriitzom v navzočnosti njeg. velič. cesarja, majorennih nadvojvod, najviših dvornih šarž, tajnih svetnikov, kardinala Grusche, skupnih in avstrijskih ter več ogrskih ministrov. Cesar je imel nagovor do zbranih, s katerim jih je pozival za priče temu aktu. Na to je minister za vnanje stvari, grof Golueho\vski, prečital odpovedno listino, na kar je kardinal Gruscha nudil nadvojvodinji evangeljsko knjigo. Nad-vojvodinja je položila oba prva prsta desne roke na knjigo in je preČitala formulo prisege ter je ob zaključku formule položila pridodano prisego. Za tem je nadvoj vouinja podpisala odpovedno listino. Dvorni in mini-sterijalui tvetnik, pl. Schuites, ki je posloval kakor notar, je pritisnil na listino pečat neveste, na kar je knez Alfred AVindischgratz, kakor priča ženina, istotako podpisal listino ter pritisnil njegov pečat. t Iz angležkega parlamenta. LONDON 21. (B) — Spodnja zbornica, i — Prvi lord zaklada, Balfour je govoril o | prigovorih opozicije proti predlogu Cawaleva ter je rekel, da predlog gredo skrajne meje. Govornik je branil vlado pred očitanjem, da ni s potrebno naglico ustregla prošnji Kit-chenerja, stavljeni v decembru, da bi se sveže čete odposlale v južno Afriko. Vlada ni storila le tega, za kar je prosil Kitchener, ampak še veliko več. Tekom zadnjega leta je poslala v Afriko 81.000 mož in 129.000 konj. Konečno je Baltour pozival Campbell-Bannermanna, na čegar patrijotizem je apeliral, naj umakne svoj predlog že z ozirom na to, ker bi cenzura, podeljena vladi radi južne Afrike, v srcih Burov še bolj utrdila prepričanje, da morejo pričakovati vepeha, ne od poraza angležkih čet, ampak od podaljšanja vojne, dokler prideopozi-cija na krmilo. Campell-Bannermann je izvajal, da mora iz patrijotičnih razlogov glasovati za predlog, ker meni, da politika vlade ne dovede do trajnega miru. Zbornica je zavrnila s 330 proti 123 glasom predlog Cavaleva k adresi. LONDON 21. (B.) Spodnja zbornica. — Minister za kolonije Chamberlain je objavil, da so dohodki Transvaala v zadnjih dveh mesecih lanskega leta znašali 41*1 (nov.) in 07.'J42 (tlet*.) funtov šterlmov. Zlata se je pridobilo v novembru 39.07;"), v decembru pa 52 S^7 unc. Poslano*) Gosp. Dragotinu Lončarju, suplentu v Ljubljani, in slavnemu »Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu« ravno tam. Gospića Zofka K veder, pisateljica v Pragi, piše na odprti dopisnici z dne 20. t. m., odstopljeni podpisani upravi, uredništvu »Slovenke« mej drugim : »Ah, da, gospod Lončar je bil tu in mi pripovedoval, tla se »Slovenka« prodaja »ženskemu društvu« — a to je neče kupiti — vsaj z g. KI. ne. Pri »Narodu« baje nikakor nečejo politično tako trdnega moža, kakor je g. Kl.« Mimogrede omenjamo, da gosp. Franjo Klemenčič ni urednik »Slovenke«, ampak je samo administrator in sotrudnik imenovanega lista, ter vprašamo g. Lončarja : je li res, da je on gornjo vest priobčil gospici Kveder in na kaki podlagi je to storil ? ! Slavno »Splošno slov. žensko društvo« i pa uljudno vprašamo, kdaj se mu je »Slo-!venka« prodajala z g. KI. ali brez istega?! , In kdaj je isto imelo priliko izjaviti, da je i neče kupiti — vsaj z g. Klemenčičem ne ? ! ! Upravi »Slovenke« ni o takih pogajanjih ničesar znano. V Trstu, 22. januvarja 1902. j Uprava »Slovenke«. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zakon veleva. Poslano.*) Slavni upravi »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Z ozirom na gornjo dopisnico gospice Zofke Kveder, pisateljice v Pragi., in zlasti z ozirom na stavek: »Pri »Narodu« baje nikakor nečejo politično tako trdnega moža, kakor je g. K1.« — prosim slavno upravo »Slovenskega Naroda« za uljudno pojasnilo, je-li res, da se je kdo iz uprave »Slovenskega Naroda« tako izrazil o mojem političnem značaju. Ako se to ni zgodilo, naj blagovoli si. uprava tistega, ki si je to izmislil, postavili na laž. Nadalje vprašam slavno upravo, k ti a j sem s e j e j ponujal za kakoršno-s i b o d i službo, ali p a j o za isto prosil?! V Trstu, 22. januvarja 14J02. Franjo Klemenćić. *) članke pod tem na lovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zakon veleva. MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. zaloio pMštva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani eerkve sr. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago is prve roke. Inteligenten mladenič išče službo pri kaki tukajšnji (alt tudi ni deželi) večji trgovini, kakor prtkti-cant; iz začetka tudi brez plače. Govori in piše tri jezike. Pismene ponudbe, pol uadovom »Stalno c t naj se pošljejo na upravništvo »Edinosti« — Tist. Aleksander Levi liszi Prva in najTečJa tovarna pohlStra vseh vrst. -TRST S«- TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario it. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Linitaaea | in Via Riborgo it. 21 * -MOM- Velik izbor Upec&rij, zrcal iu slik. Izvršuje naroČbe tndi po posebnih načrtih. Cono brez konkurence. ILUSTEOUIJ CEVI S ZASTOMJ II FBIHO Predmeti postavio se na Da: obroč! atl železnico fnoKo Lepo lirana soba za eno oset>o j«' oddati v neki narodni družini, ulica Kossetti. Več se izve v naši tiskanii. P. n. gospodi članovima Dalmatinskoga H k u pa . 4-lavil;l skupština « smislu $ 13 družtvenili pravila l>ii ee dne tt*k. m j. na turno 12. sati pr. p. Dnevni red: a) (iovor predsjednikov, h) Izvješre tajnikovo. r) Izvješće blagajnikovo. d) Izbor odbora. e) Možebitni predloži. Odbor Dalmatinskoga Skupa ". Ante vitez Vuković-Vučiđolski. Stj. prof. Ćubretović. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio ."> — Trst. KoMar ii izdelovalec kap *— Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zalogu kožuhov ine in k;ij> za civilne in vojaške osel>c. Izvršuje poprave z vso točnostjo i\i skrbjo ter shranjuje vse kozuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. Malega kapitalista išee Slovenec. — Naslov naj se odda na upravništvo ..Edinosti". Išče se 1-i — 14-lotnega dečka z dobrimi šolskimi spričevali za pekari jo-sladčičari jo. H, Stibiel, ul. S. (jlaeoiuo, -*}. — Trst. Operatur kurjevih očes (kalist) diplomatični specijalist Gicrdani ima svoj ambu-latorij na Kor/.n ^t. 2."i II. Ordinuje od 8. predp. do »>. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez ni-kakoršnih bolečin. Froda se I. brač po zeio nizki ceni. Več se izve v našej tiskarni. „Edinost" se prodaja zraven že v znanih taba-karnah ttnli J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalniee Sinolars.) priznanje iz kroga velespošt. domačega ženstva! Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. Xe dam mnogo na pretiravana časnikarska hvalisanja biaga, a vendar sem vsled Vašega in se rata jw>skusila s testeninami Vaše tovarne, če tudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vam moram izjaviti, da so Vaše testenine zares izborne ter presedajo po kakovosti druge enake izdelke. Nezaupljivost, katero t*e ima do testenin druži h tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke. S spoštovanjem J. ČRNAGO J nadučiteljeva žena. Ljubljana Barje, nov. UMU. Prošnja tvrdke : Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skuša druge izdelke za ntše prodajati : slučajev in pritožb imamo obilo. Naše testenine so vzlic neznatno višji ceni cenejše kot druge, ker so kuhane dva do trikrat večje in se jiii zaradi tega potrebuje znatno manj od drugih. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. ZalOP Stroje? HI ŽeleZja. ŠČHNABLTGo. - trst PF* Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava ..Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbi&če. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje iti kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement >Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in nutsti. in v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. TBf Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in priprav- Kakor tinti: Tovarne za kože, Ijanje dog. , Tovarne za obleko itd. 30 vodnih napeljav. j Perilnice, 17 tiskarn in kainnotiskarn. ) Predilnice, 13 mehaničnih delavnic. / Tovarne za para ti u in cerezin, 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. ? > sardine, 7 naprav aa izdelovanje praha proti miline. mrčesom in drog. Podjetja za napravijanje soli, 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in ( Tovarne za delati zamaške, parom. ? Stiskalnice olja. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot ? Naprave za vodno silo, in konfete. j Tovarne za šumeče vode, 32 napeljav električne luči. Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. T !a KDini je bilo jcstatljeiiili: J 51 icctorjev n plin in petrolej in 65 parni! strojev i_ Dr. Rosa Balsam Prasko domače zdravili -—•! iz le tame E. Fraper-ja v Pragi --1 je že već kakor 30 let obče znano domare staro, najprej v Pratri rabljeno do- zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z ma6e zdravii kafcen> V}irnje U) ohrani redno uporabo istega »e prebav nanje krepi -..,„. in ohrani rane ciste, vnetje m bolečine olajša in hladi. j Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. v pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti po pošti 20 nvć. več. 6 nvč. več. Svarilo! Vsi deli embalaže nosijo ^^^ zraven stoječo, postavno polo- ^^^ ženo varstveno znamko. fi^SSSaK Glavna zaloga: ! Lekarna B. Fraper-ja c. in h dvornega zalaptelja „pri črneui orlu" j F raga. Malastran 203, vogal Nerudove ulice. I Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: H. Liieiani. K. Leitenbursr, P. Prendini. S. SSerravallo. A. Stittina, C. Zanetti. A. Praxinarer. MHMBT—1 II I1IMTTTM111WBMI Ml m ■ ............ KARLO PERTOT kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše izdelke. Priporoča ae alavn. občinstvu za vsakovrstne napisne plošče in nagrobne spomenike. Sprejema naročbe za stavbinske in draga v to stroko spadajoča dela. uv1 Vsaka naročba se izvrii točno in po ugodnih cenah. iOOOOOOOOOOOOOOOi Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalegi v Trstu, ulica delle Legna št. 6 (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizov&nje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministarstva za notranje stvari. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. ki*, ministerstvo za notranje stvari radi preeostega kvarjenja vina, ki i stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih j snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in i in konvalescentom, vsled česar se mora za- * htevati vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Solit-Trst. Jiiflffl In Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska .... „ 36 „ Istrski refošk .... „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na tlom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, I ust vik. ■--i Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via de! Torrente st. 858-3. — Trst. (Nasproti ,.Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, Biiepenzori, elektrolerapevtični aparati, aparat za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirttrgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovi Odlikovan z dvenii zlatimi in bronastimi kolajnami Fran Hla?aty ulica Ginlia št. 1 A. ObtiviiliL po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam, in gospodom kakor tudi za otroke. 1 Kdo-okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. F I L I J A L K A c, li uri?, avstr. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleooih na j 4-dnevni izkaz 2«/;. 3(Vdnevni odkaz -J" a'' a , olA_ qa o 3-mesečni n 2*/*®/» — S O on pipira, katera se morajo izplačati v sedanjih bau-kov.-ih rtvstrijskf veljave, stopijo nove obrestne tak^^. 7 srepo>: z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno ^'O. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2U „ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, 1'rajro, Pešto, Brno, Lvov, Tropa ve> Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gabloaz, Grade r tfitinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, I.inc, Olotncu Heichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst poti najumestnejsimi pogoji. Predujmi. Jamtevne listine po dogovoru. Kredit uji dokumente Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na.^a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, aii pa po dnevnem kursu. Sprejemaj j se v pohrano vrednostni papirji, zlati pa srebrni Utrnar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Kemeljni v s*el«kem izboru, bukove bdela orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice> za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stop nj i ce. Cene zmerne Viktor IKEiklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. Prodajalnica izgotovljenih oblek = „Alla citta fli Triestei! = tvrdke "" EDVARD KALASCH mn Ef Via Torrente št. 34 "i nasproti giedališču „Armonia" 8 s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke 9 po meri in najugodnejših cenah. V pro- ■ dajalnici ima tudi zalogo perila za I delavski stan po izvenredno n To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra .....gld. 58,071.073*84 Premije za poterjati v naslednjih Jftih........... 30,541.700*64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. . . . l*;0,9->0.625 03 Plačana povračila: a) v letu 1894.......„ 9,737.H14 48 b; od začetka društva do 31. decembra lb94......„ 292,401.706 51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione >t. 88.S 1 v lastnej hisi.