Pred 85 leti. Danas je 85 let, ko je cesar Jožef II. dne 28. jan. 1790 na smrtni postelji razun drugib prek 1 i c a 1 tudi vse postave in naredbe, ktere je bil za Ogersko izdal. Denešnje dogodbe in homatije v Avstriji nas živo spominjajo onega dne. Cesar je bil ves vnet in je tudi sam neutrudljivo delal za blagor Avstrije; toda — nastopivši pri tem kriva pota — nakopal je Avstriji namesto blagra — zmešnjav, prekucije in škodo, katere deloma še do danas prebolela ni. Mislil je blago čuteči vladar Arstrijo osreSiti z liberalizmom in centralizacijo, pa jo je spravil v nesre5e. Ko je po smrti blage matere in cesarice Marije Terezije Jožef II. cesar postal, je začel z nepremišljeno naglico ves obstoječi red prebračati. V 3 letib je bilo zaporedoma izdanih do 300 ces. ukazov, da je Ijadem kar po glavah šumelo. — Brezozirno se je posebno pečal s cerkvenimi prenaredbami ter je z dotičnimi, katoliške čute žale5imi ukazi zasejal v višje kroge ono mrzenje do katol. cerkve, po katerem se še dan denešnji odlikujejo. Kakor da je zveza 8 poglavarjem kat. cerkve kaka pogubna zarota, podvrgel je vsako pismo v Rim, vsako naznanilo z Rima, vsak pastirsk list, vsako škofijsko naredbo d ovoljenju cesarske oblasti (Placet), ki je poljubno prepovedovala, kar jej ni bilo všeč. Žveza s poglavarjem cerkve je bila pretrgana. — Najhujše je pa bilo, da so se v c. k. osrednjib ali generalnib semeniščih odgojevali dubovniki v liberalnem, cerkvi in njenemu poglavarju, kat. ob redom in pobožnerau življenju zopernem duhu. Isti duh vlekel je tudi po vseh višjib šolab. Tako se je v visje kroge in javno življenje vjedel strup brezverstva in duševne malomarnosti, ki razjeda v teb krogih še sedaj in to tim bolj, čim bolj je cerkev vklenjena v spone vladnega nadgledstva. Iz druge strani je cesar Jožef II. z nesrečnim centralizmom (da 80 vse zadeve dežel in narodov na Dunaju v eni roki) v kratkem času povsod nevoljo in vpor vzročil. Nizka zemlja se je 20. jan. 1790 od Avstrije odtrgala, ker so ji bile pravice samouprave skrčene. — Na 0 g e rskem je bilo vse po koncn. Cesarske oblasti — na mestu starodavnih županijskih — bile so brez vse veljave; nemške uradnike izganjali so z dežele, nemščino iz šol iD uradnij z vso silo odpravljali; davke in novince za vojaštvo odrekovali in odločno zabtevali, da se skliče drž. zbor! Od vseb strani dobajali so osodepolni glasovi na Dunaj. Na smit bolanemu cesarju srce popolnoma vpade ter ni mogel druga, kakor da je centralistične naredbe in postave preklical. Svojemu bratu in nasledniku Leopoldu, ki je tačas v Florenciji bival, je odkril cesar svoje biidkosti v pismu, v kterem med di-ugim pravi: ,,Trobica dobrega slovesa, ki sem ga še imel, politična veljavnost, ktero si je država pridobila, — vse je proč! Miluj me, dragi brat, in naj Te Bog varuje stanja, v kterem sem jaz!" Poglejmo Avstrijo ob 851etnici Ježefa II. in nekaj let nazaj! Na Kranjskem so se te dni ob volitvab v trgovinsko in obrtnijsko zbornico take reči godile, da je g. dr. Jan Bleiweis z ozirorn ua grozne nepostavnosti vladinih organ o v in na proteste mnogib županstev — kot iskren domoljub, dež. poslanec in odbornik, — ministru trgovinstva, dni. Banbansu, po telegrafu poslati moral kratko spomeuico, v kterej piavi: ,,Narod v vseb okrajinab naše dežele je zavoljo zaničevanja §. 10 voliluega veda za trgoviusko in obrtnijsko zbornico (da namrec ž u p a n i volilne listke razdeljujo in zbirajo) in zavoljo groznega, kaznovanja vrednega postopanja uradn i h s 1 u g večega dela okr. glavarstev pri raznašanju volilnih listov za volitve tako razburjen, da je silno potrebno ostro preiskavati nepostavnapočetja in izrek o veljavi teh volitev odložiti do onega 5asa, ko bode preiskava dognana." Izmed sto in sto nepostavnosti in samovoljstev naj omenimo samo to, da je c. kr. okr. glavar v Kranji, g. Derbitsch, nekemu županu poslal volilna listka dveb žen, 5eš, da naj, ker ženi voliti ne amete, dobi kakoršna koli možaka, ki naj podpišeta z besedami: ,,J. J., voditelj njene obrtmje", in podpisala sta (charta bianca) župan io nja sin!! Da mora res pri takein postopanjn, ko se — majhni stranki liberalnih ncmčurjev za ljubo — postavne določbe celo prezirajo, vzburjenost naroda velika biti, kažejo brezstevilni protesti zoper volitev. Taka jena Kranjskem! Zastopniki č e s k e g a naroda ao ravnokar na povabilo predsednika zbornice poslancev v obširnem pismu odgovorili, da ne morejo vstopiti v drž. zbor, kerimačesko kralj estvo svojib državnib, zapriaeženih pravic, kterib zastopniki českega iiaroda n e s m ej o odstopiti državnemu zboru na Dunaju, kterega česki narod za postavnega spoznati ne more! — Tudi tiije mladočehi so izrekli, da priti ne morejo. — Iz Tirolskega in Predarlskega dobajajo odločni glasovi, da naj poslanci državni zbor zapuste, ker ničesar tam opraviti ne morejo! Razun Rusinov in našega Ilazlaga so vsi drugi alovanski in nemški poslanci, ki ne spadajo k nemško-liberalni ustavaaki stranki, obsojevali sedanjo centralistično aistemo, eni zarad krivic proti kat. cerkvi, drugi zaradi krivic proti narodnosti. V tem se vjema s poalanci večina avstrijskih podložnikov. Nezadovoljnosti je toraj res povsod! Stopimo ae dalje nazaj. Dovršeno centralizacijo za Bacba 1852—1859 hvalisala so podknpljiva peresa kot največo srečo in sijajno dižavno stanje; toda zginilo je te leta vsled napačne vnanje politike in dragocene notranje uprave 600 milijonov narodnega posojila, zgubili smo tudi milansko pokrajino. — V svoji pvavičnosti in dobrosrčnoati dali so potem svetli cesar 1.1860 -nepreklicljivo" d i p 1 o m o alj cesarsko ustavno pismo, v kterem se je obečalo, da ae deželam njib pravice povrnejo, osrednjemu (centralnemu) zastopu na Dunaju pa le prepuste stvari, ki morajo — zarad potrebne edinosti in državne moči — v eni roki ostati. Med te reči pa ne spadajo ne narodne, ne verske in ne šolske stvari, ki zadevajo edino le dežele in narode, in se toraj tukaj vravnavati morajo. Državni minister Scbmerling je pa namesto blage namene cesarjeve izvesti, zopet krenol v Bacbov centralizem, vsled čudnih volilnih redov Nemcem in nemškutarjem nenaravno večino poskrbel in ta centralizem s sijajnim imenom ,,ustavne države" nališpal! Nasledki so bili in so še: vedno večji državni proračuni in muogovrstni davki, nesrečna vojaka z Nemci, zguba benečanske pokrajine, nezadovoljnost med katoličam, ker jim liberalna stranka v verskih in šolskih zadevah velikih sitnob dela, nezadovoljnost med narodi, ker postopa brezozirno tarn Magjar, tukaj pa Nemec! Narodna, verska, deželna svoboda je posebno po neposrednib volitvab prazna beseda postala! S tem nikakor noSemo reči, da so vseh nezgod le samo drugi krivi, mi panedolžni; hoteli smo za danas le pokazati, da je centralizacija v Avstriji od nekdaj prava nesreča za državo, da je toraj edina pot do sprave: povrnoti se k cesarski diplomi od 1. 1860, dati dež e 1 a m in narodom popolno notranjo upravo in svobodo! Daseto dozdaj ni še posrečilo, krivi so si tudi narodi sami, alj prav za prav njih zaslepljeni voditelji, kar bomo pokazali pribodnjič.