Za Mškednane pi toči.  V scji državaega zbora dae 24. julija je v razpravi o zakoaskem predlogu za zavarovanje proti toči govoril poslaaec g. Žebot sledeče: Stara sloveaska prislovica se glasi: «Prijatelja spozaaš aajbolj v aesreči« in drug sloveaski izrek priča: «Gorje mu, kdor v aesreči biva saia«. Mi imamo letos y aaših sloveaskih krajih maogo škode, povzročeae po toči, po povodaji, požarih itd. Nesrečaim, kojc je zadela velika škoda po toči, je treba aajao prihiteti aa pomoč. To je sveta dolžaost vlade ia države. Razpravljamo daaes o zakoaskem aačrtu, ki naj bi aašim Ijudcm, ki jih je zadela aesreča vsled toče, prišel aa pomoč. Vidimo, kakor so to že maogi govoraiki daaes aaglašali, da je ta zakoaski aačrt zelo površao izdelaa ia radi tega tudi aaš klub ae bo mogei glasovati zanj. Ogromna škoda. Najhuje prizadcta okraja Ptuj in Rogatec. Dovolite, da tukaj aavedem aekatere pritožbe ozir. aekatere "pripomaje k lema aačrtu ia da poudarim vse oao, kar je predvsem potrebao, da se našim ljudem, ki so letos Irpeli vsled toče, čimprej pride aa pomoč. Po aradaem sezaamu znaša škoda, katero je letošaje leto povzročila toča, približao 315 aiilijoaov dinarjev. Samo pri aas v Sloveaiji je preceajeaa ta škoda do 1. julija aa 15 aiilijoaov diaarjev. Dasiravao uradaim ceaitvam ae verjamemo popolaoma, ker vemo, da se pri ceahvah ae postopa posebao vestao ia ker vemo, da so uradae ceaitve maogokrat zelo površao izvedene, se ven dar že iz tega vidi, da je posebao aaša Slovcaija bila letos po toči zelo prizadeta. Teh 15 milijoaov škode se aaaaša, kakor sem poudaril, za čas do 1. julija. Po 1. jailiju smo dobili vse polao podatkov, da je toča in drugo aearje povzročilo v Sloveaiji veliko, aeprecenljivo škodo. Iaiam tukaj seznam oziroma popis, kako veliko škodo je toča povziočila aa primer samo v političnem okraju Ptuj in sicer v sodnih okrajih Rogatee ia Ptuj. Ta dVa okraja sta po svojem prebivalstvu zelo siromašna. Vsaj v tistih krajih, kjer sta toča ia neurje aapravila tako ogromno škodo, prebivajo po večiai viničarji, mali kmetje, obrlaiki Hd. Opfts neurja in škode. Dovolile mi, da takaj prečitam izvleček iz pisma, v kojem odličea mož opisuje škodo. To poročilo se glasi: «Tu je padala toča dae 4. jimija aa črti od Sv. Florjana pod Bočem preko Donačke gore ler na to ob Stajersko-hrvatski aieji do občiae Turški vrh. Od toče obiskaa prostor je dolg nad 25 km, šiiok pa nad 3 kai. V občiaah Sv. Florjan in Donačka gora zaaša poškodba aa obsloječih kulturah 25 odstol., v Nadolah ia Kožicah, Žetalah, čnaožišah in Dobrini 100 odstot. Tu so uničeni vsi poljski sadeži, viagoradi pa tako pobiti, da ni na aekaterih krajih na trsju ae enega lista, tako, da ne bo letos prav nobenega pridelka ia je trta uaičeaa tudi za prihodn je leto. Tudi sadao drevje je popoltioma -okle&čeno ter ailadike ia skorja odbita. Občiaa Skorišnjak, Nova cerkev, Scdlašek, ia Giuškovje v Halozah so poškodovaae za %, Vcliki Okič v južni polovici popolnoaia, Velika Vainica ia Slatina v južai polovici 50 odstot., Sv. Klizabela 75 odslot., Grtiškovec v južai polovici aekoliko manje, Sv. Barbara v vzhodni poloyici 50 odsot. Posledice aa sadaem drevju ia viaski trti bodo trajale še prihodajo leto. Najbolj so prizadete občiae Žetale, čimožiše ia Dobrina, kjer so morali kmetovakr žito pokositi.« Nepopisaa škoda v kozjaaskem okraju, V kozjaaskeai okraju je dne 16. julija piidrvela žez Rudeaco slrašna nevihta, ki je z grozao točo v kratkem časa uaičila pridelke v celi občiai Olimje ia Podčelrtek ter je segala tja doli do Lesinč aa Hrvatskem. Pobiti ia uaičeni so zaaai virštaajski ia imlaajski yiaogradi, ki so obetali aajlepšo trgatev. Hudourje je zbilo v tla pšeaico, oves, koruzo ter izruvalo ia po- dflo aešteto sadaega drevja, podrlo kozolce ia celo strehe odnašalo raz stavb. Ljudslvo je v kozjaaskem okraja več let trpelo radi suše. Ljudje so popolaoiaa obupaai ia potrti. Pred dobriai mesecem poprej je upo- slošila silna povodeaj obsolelske kraje. V drugih krajih. Istotako kakor v kozjaaskem okraju je v zadajeio •času huda toča, združeaa z aeurjem, ugoaobila pridelke aa Pohorju v občiai Tiaje. Dae 18. jalija je ¦neurje ugoaobilo pridclke v občinah Ruše, Limbuš, ia Pekre. Tudi lukaj so vsi pridelki uaieeni za 75 odstot. Ravao lako je v občiai Svetiaa pri Celju dne 16. t. m. toča napravila ogromao Škodo. Te dai je toča obiskala tudi aekateie občine mari- borskega okraja. Toča ia aeurje sta v zadajem času hudo divjala tudi aa Kranjskem. Zahtevamo aujuo pomo&. Iz vsega tega vidiaio, da je toča v naved-eaih in še v razaifc drugih krajih Sloveaije aapravila veliko škodo. Zalo se daaes, ko razpravljamo o tem zakoaskem načrtn, ae moreino zadovoljiti z izvajaajem ia obljubami gospoda zaslopaika miaistra poljoprivrede ia voda, ki je obljubil, da bo potom zakoaa prišla pozaeje pomoč. Kakšaa bo ta podpora, tega daaes seveda še ae vemo. Naša zahteva je, da se ljtidcm, ki trpijo po toči, posebao siroanašnim, čiaiprej pomaga. Stara prislovica pravi: «Kdor hitro da, dvakrat da«. V Sioveniji znasa škoda nad 50 milijionov dinarjcv. Po približni ceaitvi bi zaašala škoda v krajih Sloveaije, kjer sta divjala toča in drago aeurjc, ako jo nizko cenimo, vsaj 50 aiilijoaov dinarjev. Mislim, pa da ae preliravam, če rečeai, da znaša ta svota približao 100 aiilijoaov dinarjev. V Sloveniji jc aaš kmet vsled tega tembolj prizadet, ker je zaaao, da je v aaših krajih v sporaladi ia tudi še juaija meseca bila velika povodeaj. Iaieli srao ledae in tt-dae neprestaao deževje, ki je aničilo našeaiu kiaeta juiaogo sena in dragih piidelkov. Finaačni minisler za nesrečne nhna denarja. Gospodje ministri, posebao gospod iinaačai miaistcr sc izgovarja, da za hitro pomoč. aašim ljudem, ki 4rpijo po toči, aiiaa finančnih sredstev. Braai se aa vse jM'elege, da bi onim ljudeai, ki bodo slradali, ki ne bodo imeli kaj dati svojiia otrokom irt dolavceaa, prišel aa pomoč. Tu posebao poudarjaai, da imamo v Halozah, *v ptujskcai okraju, bedao viaičarsko ljudslvo, to so ulbogi Ijudjc, ki obtlclujejo vinograde vecjih posestaikov ia aiaiajo svojega iaietja. Mi zahtevaalo, da se mora predv.seai tem ljudem, kateriia jc aeurje uaičilokorirzo ia deioaia tudi krompir, ajihov ediai živež, pritina pomoč. Gospod finaačni minister se izgovarja, da niaia zato bndgelae mogočnosli. Kje je tistih 1,400.000 K za nboge viničarjc? Gospoda iaiaistra npozarjaia na ack vir, za ka- lcrega oa ozir. vlada daaes iaeada več ae ve. Iraam takaj v rokah uradni akt, ia siccr odiok okrajaega gla- Tarstva v Marifcoru vscm občinskim prodstojaikom y okrajih Maribor, Pluj in Ljuioaier, ki datira od 14. marca l. 1. S tem odiokom je polilična oblast po aaročilu ircalralac vlado v Belgradu določila za uboge vinifarje v 1ch okrajili 1,400.000 K. To se je zgodilo dae 14. aiarca t. 1. Da rai bo g. fiaaačni minister verjel, aiu pokažcia ta akt. Naši župani po leb vinorodaih krajih, kjor je scdaj toča ugonobila aajbolj potrebne pridelkc, so dobili povelje, da pri teh ubogih viaičarjih poizvedajcjo, če potrebujejo kako pomoč ali v deaarju ali v natiiri. Reklo se je, če kdo potrebuje breje krave, da jih tudi lahko dobi. V doličnem aklu se ladi pravi, da je ta svota 'založeaa pri davčncai uradu v Mariboru. Miaul je 14. mare-c, minul je 18. marcc ia ta svota je aekam izginila. Opozoril bi g. finaačnega miaistra, da se aekoliko 'zaninia za ta akt, ki nosi št. 10.971 ia datuni 14. Hiarca ia ki pravi, da je pri davčaeiu uradu v Mariboru za uboge viničaije ta deaar založea. Nočem sumaičili aobenega uradnika, da jc ta deaar ukradd, arapak 6b~ račara samo pažajo aa to, da aaj .vlada, če aima dnlgega kredila, vzaaie vsaj to svoto, ki se je aaložila za aboge viaičarje aeposredno predi volitvami. Naj da vlada uJbogiai Ijudem, siromašaiin viaičarjeia, ki jim je to-ča uaiiila vse njihove pridelke, vsa) iz tega fonda potrebao podporo. Kako so v starih časih {ijoslopfali. Zdaj bi se povrai! nekoliko nazaj ia omeail, kako se jc pri nas v naših krajih v Sloveaiji aekdaj škodo po loči occnjcvalo ia kako se je šlo ljudeai na roko. Po na.ših starih zakoaih se je škoda, ki jo je napravila loča ali drugo aeiirje, takoj precenila ae samo po poliličai koaiisiji, ainpak ladi po komisiji, ki jo je sestavila domaoa občiaa. Takoj potem, ko se je škoda pre- ceaila, se je odpisal davek, aajbolj potrebaim se je dala poaioč v deaarju ia v aaturi, dal se jiai je aajpotreb- acjši živež ia s^nieaa. Spoaiiajaai se sam, kcr sem sia slovenskega kmeta, da smo dobili, ko aas je zadela nesreča, ae samo semeaa, ampak da se aam je odpisal tudi davek. če je škoda zaašala 25?», se je odpisal da- vck v tej višiai, čc je zaašala škoda 50%, se je odpisal davck do 50% itd. Ako pa daacs vprašamo g. finaač- aega ministra, če je voljaa ubogim ljudeai, ]>osebao malim kaietom, katerim ste sedaj z zvišaaimi davki aaložili tako ogroaina bremeaa, pripravljea odpisati davek, pa pravi, da za lo nima zakoaite podlage. Gospodje, aiislim, da je treba poniagati aajprej malemu kmetu, pa tudi srednjomu in večjemu, če ga zadeae nesreča, aa ta način, da se mu v razmer ju s škodo odpiše davek. Uslavite izterjevftnje davkiov! Tukaj pa vidimo, ko je toča v aašrh krajih, pa ludi j>ri vas v Srbiji, pobila silao velike plasti zemlje, da g. finančni lninistcr nima prav aofceae volje, da bi kljub terau, ko mora naš kaiet plačevati tako ogromne davke, fiskusu naročil, aaj ima pri izterjavanju davkov aekoliko \ei- srca. Imaia takaj poročilo, da je v vasi Osuajek, občiae Seoiič, okraj Čmomelj na Kraajskem, za časa radikalao-dcmokratske vlade 24 gospodarjev pogorclo do tal. Pogorelo jim je prav yse, kar so inieli, toda kaj se je zgodilo? Ker aiso mogli plačati davka, so jih rabili.Če ljudje ae morejo plačati dakov, golovo ni uiviestaa, da se jih Lako aeusmiljeno izterjava. Radi tega praviai, da bi aiorala biti sedaj, ko vidimo, da je v aiaogib krajih toča pobila ia aaičila aašLai kmetom njihove najpotrebaejše prkklke, prva skrb vlad«1, oziroma fiaančnega minislra, da bi se počakalo z iizterjavaajemm davkov toliko časa, da si Ijudje nekoliko odpomorejo od aesreče, ki jih je zadela. Dobivamo pa daa za dnem poročila, da se ladi v kiajih, kjcr je toča pobila in uničila vse pridelke, davki aeusmiljeao izlerjavajo. Sfaba pjosta^-n, ki ne bo priaesla nobcn« kciristi. Mi \idiaio, da ta zakonski aačrt, o katermi daaes razpravljamo, nt* bo priacsel krajem, ki so aajbolj prizadeti po toči, nobeae ponioči. Iz zgodoviae tega zakoaskega r.ačria vidimo, kako se je vladaa vcčina braaila, da bi sprejela prcdlog tovariša Lazida. če pregiedamo cel načrt tega 'zakoaa, lahko tidimo, da iiaš kmct ae ]jo imel nl pjega prave koristi ia sicer radi tetla ne, ker se jc, kakor je to že pri aas aavada, da se vsi zakoni dclajo z neko površnosljo, delal tudi ta-le zakoa&ki aa("¦:-t :¦; lieko hitrosljo ia površaostjo, da je aastala iz njega nazadnje velika zaiešajava, da se jc tedelal nepojiolea zakoa, ki bo v marsikaterein oziru našemu kmetu več škodoval aego koristil. V aapmlaih državah s<j so v svrho zavaiovaaja proli Skodi po toči osaovale posebnc zadruge. Mislim, da bi moral g. miai&tre za izeaačeaje zakonov v prvi vrsti skrbeti za to, da se tadi v naši državi u&tvarijo take zadrugc, ki bi kmefoai rcs koristile. Če pa že hočeie ustvarjati znkonc, kakoršea ja ta-le, potem vzeaiilc v poštev vsaj dobre strani starih zakoaov, ki smo jih imeli pri nas, da se da ljudem, ki so oškodovaai po elementamih nezgodali, hitro pomoč. Kaj pomaga, če sklcncmo tu cel kup paragrafov, če pa ubogo ljndslvo, ki Irpi po toči ali drugih eleaieataraih rezgodah, (>d tcca aima nobfiie koristi. Radi tega, ker je vlada predložtr.i zakonski načrl izdelala površao ia ker ne rooiemo soglašati ž ajim, boaio poslanci Jn-goslov. kliiba glasovali proti.