LETO L, št. 24 PTUJ, 12. junija 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Befe in xefexfte teste v Evrope Ob sedanjem in predvidenem tempu nadaljevanja gradnje cestnih, železniških in telekomunikacijskih povezav ter ob upoštevanju ugodne zemljepisne lege ima Ptuj zagotovo izredno ugodne možnosti za ponoven gospodarski in družbeni razcvet. To dokazuje tudi zgodo- vina. Nedvomno so največji razcvet srednjeveškega Ptuja vzpodbu- dile predvsem pomembne trgovske poti iz ogrskih dežel proti morju in Bencikam, ki so Ptuj povzdignile v pomembno trgovsko središče. Na pragu 18. stoletja pa je prav zaradi izgube komercialnih poti ob kugi in požarih blišč Ptuja usahnil. Nova komercialna cesta Dunaj - Trst seje namreč tako kot pozneje železnica Ptuju izognila ter povzročila razcvet Maribora, Ptuj pa je pahnila v provincialno obrobje podeželskega mesta, ki mu tudi poznejša pomlad evropskih narodov ni vrnila nekdanje veljave. Kot kaže, pa se na pragu tretjega tisočletja vendarle obrača na bol- je, saj bele iti železne ceste spet vodijo v Evropo in svet tudi prek Ptu- ja. Sodobni evropski scenarij razvojnih osi predvideva gospodarski in družbeni razcvet sedmih pasov, ki po dolgem in počez prečkajo Evro- po. Dve od teh osi prečkata tudi slovensko ozemlje in obe vodita skozi Ptuj. Os Barcelona - Milano - Budimpešta - Kijev prečka Slovenijo po dolgem in vključuje oziroma vodi skozi Ptuj. Se bolj neposredno pa vključuje Ptuj druga os Calais - Munchen - Zagreb - Carigrad. Obe osi omenjenega evropskega scenarija počasi že preraščata v iz- vedbeni model, gradnja omenjenih povezav pa bo, ob upoštevanju naravovarstvenih omejitev, odločilno prispevala k vključevanju Slo- venije, torej tudi Ptuja, v svet. Nadaljevanje gradnje avtocestnega omrežja na relaciji vzhod - za- hod in začetek gradnje še nezgrajenih odsekov avtocest na relaciji se- ver - jug pa poleg tega zagotavlja tudi boljšo povezanost slovenskih krajev m predvsem vpliva tudi na zmanjšanje števila prometnih nes- reč ter števila mrtvih in ranjenih na naših cestah in nas tudi po tej plati približuje evropskim standardom. Nova, desetletja načrtovana in končno realizirana prometna pri- dobitev - rekonstrukcija magistralne ceste s podvozom pod železniško progo - pa Ptuja očitno ni rešila prometne gneče oziroma tranzitnega prometa. Večji del prometne problematike bo rešen šele s posodobitvijo celotne magistralne ceste M3 od Slovenske Bistrice prek Ptuja do Ormoža, kjer na posameznih odsekih pripravljalna in gradbena dela že intenzivno potekajo. Podpisana ugotovitev udeležencev sestanka konec maja na Ptuju - Ministrstva za promet in zveze, DARS-a, DDC-ja, Mestne občine Ptuj ter občin Ormož, Gorišnica in Videm - da je za vse udeležence najugodnejša in najprimernejša obkanalska varianta obvoznice {varianta CIC), čeprav je najdražja, pa pomeni velik korak naprej. Še letos naj bi se lotili izdelave lokacijskega načrta, ki bo osnova za odkup zemlje, in gradbenih načrtov, gradnjo pa naj bi pričeli že prihodnje leto. Preusmerjanje tovornega prometa s cest na železnico pa narekuje tudi pospešeno prenovo obstoječega železniškega omrežja, ki bo omo- gočila tudi železnici doseganje hitrosti, ki jih zahtevajo evropski standardi. Zato je za Ptuj izredno pomebna tudi načrtovarm posodo- bitev, elektrifikacija in nova /1. ^^^^ železniška povezava proti / mS/iH^ Icl^^ jnadžarski meji. / (Ju Novo, lepo ureieno prometno vozlišče v Ptuju, mestu, ki izhaja iz časov rimske Poetovione, s svojo ureditvijo in podvozom pod železnico prometno razbremenjuje staro mestno jedro in omogoča normalen pretok vozil, brez zastojev zaradi zapornic. Najstarejšemu slovenskemu mestu ob Dravi^pa .ife svois^en pečgt nove^ ....... 2 Četrtek, 12. junij 1997 - TEDNIH AKTUALNO PTUJ / MERCATOR SVS NI V NOBENI NAVEZI S SPAROM Tu/f trgov€l z blagoslovom oblasti Mercator SVS, d.d., Ptuj je največja Mercatoijeva hči. V Mer- catorjevi trgovini na debelo je v prejšnjem letu njen delež znašal 18,5 odstotka, v trgovini na drobno pa 22 odstotkov. V njeni sestavi je kar 150 prodajnih enot, katerih prenova je eden strateških ciljev te družbe. V okviru triletnega gospodarskega načrta predvidevajo za prenovo maloprodajne mreže čez mili- jardo peststo milijonov tolarjev. V to jih med drugim sili tudi vedno večja konkurenca v trgovini. V zadnjem času se v Ptuju in njegovi okolici veliko govori o prihodu Spara in o tem, da ga bo pripeljal prav Mercator SVS, d.d., Ptuj oziroma njegov gene- ralni direktor Stanislav Brodnjak. Ta na govorice takole odgovarja: "Poslovni sistem Mercator je bil polovični lastnik Spara in In- terspara v Sloveniji, vendar je svoje lastniške deleže že prodal. Mercator SVS, d.d., Ptuj z Inter- sparom ali Sparom ni v ničemer povezan, obe družbi sta se po na- ših inforamcijah kadrovsko po- vezali in imata skupno vodstvo. Res pa je, da smo s tako poceni prihodom Spara v Ptuj nezado- voljni. Očitno je točna trditev, da smo domači trgovci v slabšem položaju kot tuji. V infrastruktu- Stanislav Brodnjak. Foto: Kosi ro mesta, njegovo promoci)o m promocijo njegovih institucij smo ves čas aktivno vlagali, ven- dar kot vse kaže, to očitno nima cene. Pri rekonstrukciji Ormoške ceste so nam v proda- jnem centru, ki ga sestavljajo diskont, vrtni in gradbeni cen- ter, popolnoma zaprli dohode iz smeri mosta in iz smeri zapor- nic. Prepričan sem, da pa Spar ne bo imel nobenih težav. Spar postaja Mercatorjev na- jvečji konkurent in govorice o tem, da smo v Mercator ju SVS kakorkoli povezani z njegovim prihodom v Ptuj ali celo v Mari- bor, so - milo rečeno - smešne. Storili bomo vse, kar lahko stori- mo v okviru lojalnih konkuren- čnih prijemov, da se Spar v Ptu- ju ne bo počutil najbolje. Poceni prihod tujcev, ki jim tudi oblast na široko odpira vrata, pomeni seveda veliko težav za družbe v tranziciji in male trgovce. Teza, da je management Mer- cator j a SVS ali celo njegov predsednik uprave v Ptuj pripel- jala Spar, da bi si zagotovil de- lovno mesto zaradi teženj po centralizaciji in združitvi Mer- catorja SVS v poslovni sistem Mercator, je čista izmišljotina. Naredil bom vse, kar lahko, da bo Mercator SVS obstal kot sa- mostojna družba in to kljub nep- remišljenemu prenosu 100- odstotnega družbenega kapitala na poslovni sistem Mercator Ljubljana." MG PTUJ / NA IZREDNI SEJI O USTANOVITVI NOVIH OBČIN Mestni svet zavrnil pobudi Ptujski mestni svetnilci in svetnice so v ponedeljelc zavrnili pobudi svetov pri- mestne četrti Maricovci za izločitev iz mestne občine Ptuj in o ustanovitvi nove občine Sv. Marko ter za izločitev primestne četrti Hajdine in ustanovitvi nove občine Hajdina. iz razprav posameznih svetnikov je bilo razbrati, da imajo za odločanje na voljo premalo podatkov, zlasti še finančnih, predvsem pa premalo podatkov o tem, kaj ta izločitev predstavlja za status mestne občine Ptuj, čep- rav naj bi v mestni občini Ptuj pripravili tudi svoj elaborat o tem. Poleg tega pa so si nekateri prizadevali, da bi podrobneje analizirali vzroke, ki so pripel- jali do tega, da se omenjeni četrti želita izločiti iz mestne občine. Žal je ostalo le pri poskusu, čeprav je dejstvo, da imajo četrti po zdajšnjem statutu mestne občine le malo pristojnosti - skrčene so na šport in kulturo. Tako kaže, da spre- membe statuta mestne občine, ki so v pripravi, prihajajo prepozno. Po ugotovitvah občinskega urada primestni četrti naj ne bi izpolnjevali z zakonom določenih pogojev za lastno občino, zlasti še, ker ne izpolnju- jeta pogojev o številu prebival- cev, nimata organiziranega pri- marnega zdravstvenega varstva in tudi ne ustanovljene hranilni- ce ali banke. Ne glede na ugoto- vitve občinskega urada v obeh primestnih četrtih zatrjujejo, da razen števila prebivalcev izpolnjujeta z zakonom o lokalni samoupravi določene pogoje za ustanovitev občin. Da imajo prav, jim priznavajo tudi v državni službi za lokalno sa- moupravo, kjer so jim bojda razložili, da se teh kriterijev ni potrebno držati tako dosledno, ker bi potem polovica sedanjih novih občin v Sloveniji bila nezakonito ustanovljena. Usta- novitev lastnih občin primestni četrti utemeljujeta z zgodovins- kimi, gospodarskimi in drugimi razlogi. Zavrnitev pobud obeh pri- mestnih četrti pomeni, da mestna občina Ptuj ne bo vlaga- telj predloga za začetek postopka za njuno izločitev iz mestne občine Ptuj, temveč bosta to pri- mestni četrti sami oziroma je v primeru Hajdine pobuda vložena že s strani poslanca. De- jansko imajo v državnem zboru že dve pobudi s Hajdine: prvo so Hajdinčani vložili prek bivšega poslanca Janka Vindiša, drugo, obnovljeno, pa prek poslanca novega mandata Alojza Vesenja- ka. Poleg tega pa so tudi stranka v postopku po odločbi ustavnega sodišča iz leta 1994, ki potrjuje, da je DZ ob ustanavljanju občin ravnal protiustavno, saj sta drugi in tretji člen zakona o ustanovit- vi občin ter določitvi njihovih območij v nasprotju z ustavo Re- pubhke Slovenije. Prav v prime- ru Hajdine je prišlo do hudih kršitev zakona, saj DZ zaradi ar- bitrarnega odločanja ni ustano- vil občine Hajdina, čeprav je us- tanovil 51 občin z manj kot pet tisoč prebivalci, med njimi je celo 32 takih, za katere volivci na referendumu niso biU. V primestni četrti Hajdina so zaradi ponedeljkove odločitve mestnega sveta prizadeti, ker se po besedah predsednika sveta Rada Simoniča eno govori, dru- go pa dela. Od mestne občine Ptuj zahtevajo jasen odgovor tudi o tem, koliko so Hajdinčani v zadnjih letih prispevali v pro- računa mestne občine, koliko tega denarja pa so dobili nazaj. Predsednik sveta primestne četrti Markovci Stanislav Top- lak je po seji v ponedeljek pove- dal, da so pričakovali takšen razplet. Od svoje pobude ne odstopajo, saj takšne razlike, kot je sedaj med podeželjem in mes- tom, v bivši veliki občini Ptuj ni bilo. Zdaj je tako, da se proble- matika podeželja vtaplja v prob- lematiki mesta. To se je pokaza- lo tudi v ponedeljkovi razpravi na mestnem svetu. Župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci je po ponedeljko- vem razpletu pozval k strpnosti in proti uporabi nizkih udarcev v predreferendumskih razpra- vah. Povedal je tudi, da v prime- ru izločitve obeh primestnih četrti iz mestne občine Ptuj, ta ne bo izgubila nobenega izmed formalnih pogojev za status mestne občine Ptuj glede na 16. a člen zakona o lokalni samoup- ravi. "V primeru izločitve obeh četr- ti iz mestne občine Ptuj in usta- novitve novih občin se postavlja še vprašanje delitvene bilance. V tem primeru bi bilo potrebno uporabiti kriterije, za katere so se dogovorile in jih sprejele občine z območja bivše občine Ptuj. Pri tem bo potrebno psoe- bej izpostaviti vprašanje komu- nalnih objektov in naprav, za ka- tere po navedenih kriterijih velja delitev po namenu. Delitvena bilanca pa bo morala zajeti tudi kadre, zaposlene v uradu mestne občine Ptuj." Župan dr. Luci se je v svoji ponedeljkovi razpravi dotaknil tudi obeh elaboratov za ustano- vitev novih občin, ki sta po nje- govem mnenju v nekaterih delih oba žaljiva, posebej še hajdinski, s tem da je eden prepričljivejši kot drugi. Ptujski mestni svetniki so se na 5. izredni seji mestnega sveta ponovno izrekli za pobudo o us- tanovitvi območne enote kme- tijsko-gospodarske zbornice Slo- venije s sedežem na Ptuju, do- datno pa so na predlog župana mestne občine Ptuj dr. Mirosla- va Lucija na dnevni red 5. iz- redne seje uvrstili odločbo glede na pritožbo Plinarne Maribor o izbiri koncesionarja za distribu- cijo zemeljskega plina v mestni občini Ptuj, ker naj bi jim bila s tem povzročena težko popravlji- va škoda. S to odločbo njihovo zahtevo za odložitev izvršitve odločbe o izbiri koncesionarja zavračajo. MG PUMMO ORMOŽ / DIREKTOR PRISTAL NA ZAHTEVE Poloviia delaviev doma v ormoškem podjetju Pummo, ki je v celoti v nemški las- ti, so prešnjo sredo odstavili direktorja Jožeta Budjo, ker se ni strinjal z odpusti delavcev ter s tem, da bi lastniki odpeljali nekatere stroje za izdelavo plastičnih izdelkov. Nemški lastniki firme KWM iz Merklingena so bili v ormoškem podjetju, a niso želeli dajati pojasnil, kaj bodo storili. In tista dva dneva si se v podjetju lahko pogovarjal samo v nemškem jeziku. Toda s pomočjo pravnih svetovalcev so v petek končno našli soglasje in odločili, da direktor ormoške Pumme ostaja Jože Budja pod pogojem, če bo izvajal odločitve nemških lastnikov. Podjetje sicer ni v nevarnosti, da preide v stečaj, vendar bodo proizvodnjo kolenskih ščitnikov v celoti preselili v Nemčijo. To pa pomeni, da je od 32 zaposlenih delavcev več kot dvajset proglašenih kot tehnološki presežek, saj bodo v Ormožu zelo skrčili proizvodnjo. Vsi omenjeni delavci bodo dobili od deloda- jalca odpravnino in vse v skladu slovensko zakonodajo. Kot je še dodal Jože Budja, so ga lastniki nemške firme za- vezali, da še naprej išče nove prostore za podjetje Pummo. saj jim konec meseca poteče najemna pogodba s Plastdispenser- jem, to podjetje pa potrebuje prostore zase. LENART / OBČINSKI SVET DANES O DELITVI OBČINE Vsaka K5 v/ece na svojo stnm POBUDE ZA DELITEV OBČINE LENART BODO DOBILE KONČNI EPILOG Na IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA - SVETNIKI TUDI TOKRAT NE BODc MOGLI MIMO DOSEDANJE PRAKSE POTRJEVANJA POBUD, SICER PA NAj BI KAKŠNO REKLI TUDI O PRAVIH VZROKIH ZA NENADNI RAZPRav OBČINE LENART - ZA ZDAJ SO TO SAMO ŠE POBUDE, ODLOČILNO Bq MNENJE DRŽAVNEGA ZBORA Pobudam Svetega Jurija in Benedikta v Slovensldti goricah za izločitev iz sedanje občine Lenart in ustanovitev lastnih občin so se po tekočem traku pridružile vse druge krajevne skupnos- ti. Zadnja med njimi je bila prejšnji petek KS Lenart, ki pač ni imela druge izbire, kot da napiše formalno pobudo za lastno občino. Že doslej je bil Lenart pomembno centralno naselje Slovenskih goric in to funkcijo naj bi ohranil (in verjetno še okrepil) tudi v prihodnje. V vseh KS so sedanji občinski oblasti najbolj zamerili zane- marjanje enakomernejšega raz- voja, v ozadju pa so globlji poli- tični interesi in po mnenju poznavalcev lenarškega dogajan- ja tudi apetiti krajevnih velja- kov. Poglavje zase je tudi precejšnja nesposobnost občinske oblasti in slabe poteze občinske uprave, ki večkrat ni znala potegniti odločilnih potez v dobro celotne občine. V pobudi KS Sv. Ana poudar- jajo zgodovinske razloge za usta- novitev občine, ki je bila v letih 1934 do 1955 med večjimi in uspešnejšimi. Na zgodovino se sklicujejo tudi pri Sveti Trojici in poudarjajo še geografske in gospodarske razloge. Trg Sv. Trojica je bil z znano romarsko božjo potjo med gospodarsko uspešnejšimi in konec prejšnje- ga stoletja blizu Lenartu. Sveta Trojica je tudi geografsko za- okroženo območje, za samosto- jno občino pa so se Trojičani odločili že na poizvedovalnem referendumu leta 1994. Takrat občine niso dobili, zato so se pri- tožili na ustavno sodišče. Zdaj so pritožbo aktualizirali in jo pri- ložili pobudi. Za samostojnost se očitno odločajo Cerkvenjačani, tudi v njihovi pobudi piše, da bi lahko kot samostojna občina avto- nomneje skrbeli za enakomer- nejši razvoj cerkvenjaških goric. Vse pobude imajo primerne obrazložitve, pri Sv. Trojici in v Voličini so pripravili celo krajše Gočova daje videz prijetnega, mirnega vašlE ... - D v Prenovi počasi, a '^'ztruj razvija nova turistična lakaja. Igra nekoliko spominja "mm primeru tisti, ki ciljajo, ho- "^ijopeš, cilj pa so obešeni cvetlični lončki. ••' DA so dnevi prejšnjega tedna Prinesli Še eno nalezljivo bolezen: ^t^ajkanje. V času železmčarskega ^trajka so se namreč tega nalezli ^^di novi ptujski semaforji. - DA je vinska turistična cesta ^ama tudi za denarnico. Zara- premah oznak se utegnete ne- ^doma znajti pri državnih sose- fir"pa za tak^^^ečanja^ .. ■..unajo ZOOdEM. ... DA ima novi blok na Osojniko- vi vse bolj dokazljivo povezavo z Dosjeji X. Nekoč čudne poplave, danes nei^fiani leteči predmeti z gorivih na spodnji balkon in za normcsk še čudna sporočila, ki bi jih bilo potrebno dešifrirati na medplanetamem komunika- cijskem nivoju. ... DA se tudi ptujski dušni pastir- ji razjezijo in to zelo. Tako dapre- režejo gume napačno parkiranem konjičku, na priloženem, uradno opremljenem obvestilu pa bentijo precej izven dovoljenega stila. Pa se ovčice sprašujejo, ali prihaja vanje tak navdih od zgoraj ali od spodaj. ... DA bi morali Ormož razglasiti za mesto petja. Na reviji pevskih zborov so namreč vzporedno peli tudi ptiči in včasih celo preglasili ljudi. ... DA bo današnja tekma Drave prava bomba. Upajmo, da ne zno- va v Centru kot ob eni prejšnjih te- kem. ... DA bi nova ptujska prometna pridobitev lahko služila v pravljične namene. Recimo: Moj podvoz je lahko tudi bazen. Kljub pravljičnosti pa je bilo pri prvi "kopalki" kar nekaj groze. ... DA sta se vlada in uspešna ptujska firma očitno dogovorili za sodelovanje. Tako so dobili profe- sorji polovico maličnega regresa v PP bonih. VIDI SE ... ... DA je videmski župan na svo- jem terenu teniško izzval gorišniškega in iz doline Dravcev poželjivo gledal na bližnje haloške obronke. Po rezultatu sodeč pa je ostal ta del Haloz še vedno sosednji občini. 4 četrtek, 12. junij 1997- TED||n FOTOKŠPORTAZA GRADNJA PTUJSKEGA PODVOZA / Fotografije: M Ozmec April 1996 - /uni/ 1997 fCDNIK - Četrtek, 12. junij 1997 S ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PISE: BERNARDA B. PULKO / SEJSELI - III. Rajski efelrf Indijsliega eceanci Križarjenje med "pravimi Sejšeli" (tako imenujejo stare gra- nitne otoke) nas je zaneslo na La pigue, enega večjih otokov. Težko je bilo verjeti, da je na otoku, kjer Živi nekaj več kot dva tisoč ljudi, na voljo le ducat avtomobilov. Si- cer pa so nas na pristaniškem po- molu pričakala dvokolesa in vo- lovska vprega v taksi službi. Vožnja (in hoja) po mehki, beli peščeni cesti, ki se vije med palma- mi in drugo tropsko vegetacijo, je kot dar božanstev temu ljudstvu in svetu. Življenje na La Digu je umirjeno in zdi se, kot da čas mi- ruje. Niti zmerno odmerjeni tu- rizem ni povzročil domačinom na- padov civilizacijske mrzlice. Ena redkih turističnih atrakcij je stara koliba, v kateri iz kokosovih ore- hov pridobivajo olje. Primitivni način pridelave redno zaposluje nekaj parov pridnih rok in enega vola. Nepozabno doživetje je bila Petite Anse, plaža na vzhodni stra- ni otoka, kjer se neustrašni valovi Indijskega oceana neovirani pri- kradejo do obale. Pravijo, da so Nekaj kilogramov težak plod "jack fruit" (Arcto- carpus heterophillus) med majem in oktobrom nevarni. Mi smo na srečo lahko preizkusili svoje spretnosti in neustavljivo moč oceana v nepozabni igri s pes- kom in valovi. Ne tako hribovit kot Mahe (na- jvišji vrh meri čez 1000 čevljev) je drugi največji sejšelski otok, Pras- lin. Otok je miren in le malo posel- jen. Domačini so kot po drugih otokih spet prijazni in nekoliko nezaupljivi. Ali pa je to le za- hodnjaški privid. Slovita atrakcija je botanična redkost, ki se imenuje "coco-de-mer" (Lodoicea maldivi- ca). Palma z vznemirljivimi plodo- vi in presenetljivimi razsežnostmi. Popularni orehi z obliko zadnjice so vznemirjali Afričane že daleč v preteklosti. Ko so jih naplavili morski valovi, so pobožni afriški domorodci verjeli v božjo provo- kacijo in časti vreden dar. Naravni rezervat Vallee de Mai je edino na- ravno rastišče palm, s katerih bingljajo ritke zavidljivih velikos- ti. Danes raste le še kakih štiri tisoč palm in so edinstvena (tudi endemična) atrakcija. Tudi sicer je Vallee de Mai zelena, dobro zaras- la in na gosto prepredena divjina, ki si jo je vredno ogledati. V njej sem bila presunjena od svoje majhnosti. Kar predstavljajte si, da so listi dreves veliki trideset metrov in več ... Najdba, ki sem se je zelo razveselila, pa je bila majh- na. Majhna in rdeča. To so bila se- mena neopaznega grma, ki jih za- gotovo poznate. Mi jih imenujemo zrna sreče. Tam sem lahko nabira- la svojo srečo kleče, s tal, zrno za zrnom in jo spravljala v žep ... Ko sem zaradi manjše težave obiskala bolnišnico na Praslinu, sem pravzaprav šele dojela zaosta- lost sproščene civilizacije. Lokalna bolnišnica ni bila usposobljena niti za izvrševanje manjših, osnov- nih posegov. Nameščena je bila v več manjših kočah, kjer so bile bolniške postelje in drugi prostori. Sejšelska kuhinja je eksotična mešanica. Izvira iz številnih idej, Granitni otok La Digue ki so se zbirale skozi čas. Prefinje- na francozka hrana, kitajske jedi, indijski recepti in vroče afriške začimbe so oblikovali kreolsko ku- hinjo. Osnovne sestavine so riž in ribe ter aromatična zelenjava. In seveda eksotične začimbe, kot so cimet, ingver, muškatovec, "cayen- ne" (vrsta zelo ostre paprike), pa klinčki in še kaj. Plodovi kruho- vca, sladki krompir in druge go- moljnice so precej popularne. Bambusovi vršički v solati, želvja juha ali zrezek, ribe, pečene na odprtem ognju, pečene banane v kokosovem mleku, piškoti iz sladkega krompirja z vanilijevo kremo ... Kat-kat je naslednja pril- jubljena hrana iz banan in tunine, potopljenih v osoljeno in poprano kokosovo mleko. Tudi sladice so duhovito pripravljene: kokosove torte, kristalizirane banane, palačinke iz buč z vanilijevim siru- pom in podobne zadeve so nes- ramno hotele, da sem v mesecu dni 'pridelala' veliko dodatnih kilogra- mov ... Za vse tiste, ki bi se jim na Sejšelih lahko stožilo po čem domačem, sta se zakonca itali- janskega rodu odločila, da bosta gostom postregla z najboljšim, kar premorejo naši sosedi. Verjemite mi, da je poseben čar zapraviti ro- mantični večer ob pršutu, olivah in dobrem italijanskem vinu ter opazovati, kako tone sonce v nes- končnem oceanu. Cousin je le nekaj milj oddaljen od Praslina. Na sedemindvajsetih hektarjih je prava mala zelena Meka. Prostor pod soncem, o kate- rem sanjajo ornitologi. Leta 1968 je bil otok zakupljen od medna- rodnega društva za zaščito ptic (International Council for Bird Preservation). To je danes še edini otok, kjer smo lahko videli čopasto pojočo ptico (Brebornis seychel- lensis). Obisk otoka je dovoljen le trikrat tedensko za največ dvajset ljudi hkrati. Doživetje je bilo čudovito. Oprezno prisluškovanje kljunatim pevcem, nemoteče oprezovanje za puhastimi mladiči, sprehajanje z želvami, nabiranje hišk mehkužcev in koral me je spomnilo na otroška leta, ko sem prebirala knjižico o Marinki na morju. Sto milj jugozahodno od Mahea leži Aldabra. Nanjo je prvi opozo- ril Charles Darwin. Leta 1970 je London Royal Society razglasilo največji koralni atol na svetu za naravni rezervat, da bi preprečili tragedije, kot se je zgodila leta 1964. Takrat sta Velika Britanija in Združene države Amerike tajno postavili na otok vojaško nadzorno bazo za Indijski ocean. Danes je otok skrbno nadzorovan (za obisk je potrebna posebna dovolilnica) in varovan. Zaradi velikosti, sta- rosti in izoliranosti je Aldabra sve- tovni fenomen kjer je ekosistem ostal praktično nedotaknjen. Al- dabro sestavljajo štirje veliki otoki in približno deset manjših. Lagu- na, ki jo obdajajo, je največja take vrste na svetu in po velikosti us- treza morju. Področje Aldabre zavzema več kot sto štirideset kvadratnih kilometrov. Ducat lju- di in dvesto tisoč gigantskih želv (Dipsochelys elephantina) pa so domala edini prebivalci otoka. Al- dabra in Galapagos sta edini področji, kjer omenjene želve še prosto žive. Življenje na Sejšelskih otokih se najbrž bistveno ne razlikuje od življenja na kakšnih drugih osamljenih, od civilizacije zapos- tavljenih otokih, kjer človek in na- rava bivata v pristnem sožitju. Po- sebna je narava, ki je tam sredi oceana, oddaljena tisoč milj od najbližjega soseda, ostala takšna, kot pripada le Sejšelom. Slovo. Nepozabna doživetja, pri- rodno razkošje obiskanih krajev in neminljivi čar belih peščenih si- pin. Zagorele spomine sem pospravila globoko vase in se za- obljubila, plavajočim biserom in predvsem sebi, da se bom vrnila. Jahanje na otoku Cousin pa gr3 takole ... Fotografije: M.O., A.H., B.B.P. TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE Ali prepoznate krai na fotografiji? Ali poznate kraj na fotografiji? Foto: Milena Zupanič 'z ptičje perspektive je videti vse nekoliko drugače. V naslednjih številkah Tednika bomo objavljali fotografije večjih krajev in vasi ali ponnembnejših objektov z območja, kjer živite ^i, naši bralci Tednika, ki smo jih posneli iz zraka. Dobro si jih oglejte in poizkušajte ugo- toviti, za kateri kraj gre. Med Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste poslali do izida naslednje številke Tednika, do četrtka, 19. junija, na naslov Uredništvo Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo izžrebali srečnega dobitnika. V pisarni uredništva ga bosta čakali dve vstopnici za '^estival narodno-zabavne glasbe, ki bo septembra. (MZ) 6 četrtek, 12. junij 1997- TEDNIK PO MASIH KRMIM PISE: STANKA GACNIK / OB RAZSTAVI V MIHELICEVI GALERIJI Rtba raromKtM - nov hkovnt kzzmv v umetnosti frtmteta MihelUa v Miheličevi galeriji na Ptuju je še zmeraj na ogled najso-| dobnejši grafični opus akademika in častnega občana mes- ta Ptuja Franceta Miheliča. Gre za graflčni ciklus na temo riba faronika. Poleg kurenta in nimfe Dafne postane sedaj Miheličev navdih in nov likovni motiv še riba faronika, za katero lahko trdimo, da motivno dopolnjuje, a obenem za- okroža trojico simbolov Miheličeve fantastične in gro- teskne umetnosti. France Mihelič, najstarejši živeči slikar in grafik med slo- venskimi slikarji, je eden tistih, ki znajo in zmorejo prisluhniti svojemu najintimnejšemu svetu, izluščiti nakopičene zaklade v sebi in jih preoblikovati v na- jrazličnejše umetniške govorice. Pri njem lahko s spoštovanjem govorimo o fenomenu ustvarjal- ne in življenjske energije, saj svojim visokim letom navkljub še vedno ustvarja enkratne in neponovljive likovne stvaritve. Prav zato smo se odločili, da za umetnikovo 90-letnico razstavi- mo v Miheličevi galeriji na Ptu- ju umetnine, ki so sad zdajšnega slikarjevega ustvarjanja in predstavljajo Miheličevo najso- dobnejšo likovno izpoved iz današnjih dni. Umetnik pravi, da je motiv ribe faronike odkril povsem naključno oziroma je bil pos- redni povod zanj literarno delo ekspresionističnega pisatelja Ivana Preglja Plebanus Joannes, ki ga je pisatelj napisal leta 1920. Vendar lahko iz pogovora z umetnikom sklepamo, da je ven- darle tudi ta motiv, kot večina drugih, tesno povezan z njegovi- mi spomini in doživetji iz mla- dosti. V spominu so mu ostale srednjeveške freske na zu- nanjščinah cerkev, ki prikazuje- jo sv. Krištofa, kako nosi Kris- tusa na ramenih, ob njegovih no- gah pa se pojavlja riba faronika kot morska deklica, ki predstavlja predvsem v ljudskih pobožnostih simbol hudega, skušnjave, zapeljive pevke (sire- ne), ki Krištofa ovira na njegovi poti. Motivno je riba faronika v Mi- heličevi umetnosti ohranila ne- kaj pradavne in groteskne vsebi- ne, ki pa se z umetnikovo lastno likovno artikulacijo spretno pro- jecira v današnji čas. Za Mihe- liča je riba faronika hladen in tragičen motiv, ki prav tako gro- teskno napoveduje skorajšnji konec sveta. Skrivnostna, a hkrati nesramno zapeljiva in grozeče grda ždi globoko v vodnih globinah in čaka na svoj trenutek, ko bo zamahnila s svo- jim velikim repom ter pokončala svet, ki ga nosi na svojem hrbtu, in življenje na njem. Napoveduje tragične in mračne dogodke apo- kalipse, strah in bojazen ljudi pred neznano, a kot kaže, neiz- bežno usodo. V Miheličevem li- kovnem svetu riba faronika ni navadna riba, ampak nekak konglomerat različnih vodnih France Mihelič, Riba faronika, sitotisk, 1995 France Mihelič na otvo- ritvi razstave Riba Faro- nika v Miheličevi galeriji na Ptuju 24. aprila 1997. Foto: Boris Farič bitij. Na njej in okrog nje se je nabralo v dolgih letih čakanja veliko najrazličnejših stvari in usedlin. Na grafičnih upodobitvah Franceta Miheliča je fantastična, a groteskna obenem, včasih lepa in prijazna, drugič grda in hu- dobna, saj že stoletja grozi in čaka v svojem vodnem kral- jestvu na usodni trenutek za "poslednjo sodbo". In temu grozljivemu in strah zbujajočem pričakovanju je Mi- helič vpletel v svoje grafične umetnine na prefinjen in delo- ma prikrit način erotične ter lju- bezensko zapeljive sestavine ženskega telesa kot nekakšno protiutež, ki vztrajno kljubuje in si hkrati prizadeva za nenehno hrepenenje, ljubezen in novo življenje. Ta prenos svojih doživetij in spoznanj mu je uspe- lo preliti v specifične konfigura- cije linij in tekstur tako prefinje- no, da je motiv ribe faronike v grafiki ali risbi kdaj pa kdaj ko- maj razpoznaven in določljiv ter ga hote ali nehote lahko zamen- jamo z drugimi umetnikovimi nadrealističnimi liki in simboli. Izvor in gibalo Miheličeve umetniške ustvarjalnosti je re- zultat duhovne in materialne produkcije hkrati, ki je veliko več kot zgolj tisto, kar lahko zaz- namo s človeškimi čutili. Vse preobrazbe, spreminjanje oblik in njihove številne kombinacije bodo živele v svetu Miheličeve umetnosti toliko časa, dokler bodo prisotne tudi v resničnem svetu. Slikar je s svojimi umetni- nami kronist časa in zbuja v nas s svojstvenim likovnim izrazom spoznanje o minljivosti časa, o skrivnostnem spominu, o tragiki človeškega življenja, ljubezni in smrti, o nenehni preobrazbi na- rave in ljudi. Presenečeni ugotavljamo, da je Miheličev duhovni svet brez dna, brez spon, da ustvarjalna energija sili nenehno na piano in mu ne da spokojnega miru. Mi- helič še vedno ustvarja, riše, sli- ka ... Zatrdimo lahko, da so tako kot prej sna desetletja v slovenski li- kovni umetnosti tudi devetdese- ta leta temeljito zaznamovana in prežeta s slikarsko poetiko Fran- ceta Miheliča in njegovo mogočno umetniško osebnostjo. Njegova umetnost je stilno pre- poznavna, a kljub vsemu vedno drugačna v svojem speminjanju in preoblikovanju slikarjevih stalnih motivov. Ob koncu dru- gega tisočletja nas nagovarja kot sublimna izpoved na čutni, emo- cionalni in intelektualni ravni hkrati. Na razstavi nismo predstavili le grafičnega opusa Riba faroni- ka, temveč tudi dokumentarne fotografije o življenju in umet- nosti slikarja. Poseben čar predstavljata tudi filma Fantas- tična balada (1957) in Portret Miheliča (1985) režiserja Boštja- na Hladnika ter dokumentarne televizijske oddaje Jožeta Hudečka in Iztoka Premrova, posnete med letoma 1970 in 1997. Razstavo, na kateri smo nakazali na transformacijo umetniških galerij v umetniške muzeje, si lahko ogledate do 21. septembra 1997. PTUJ / KONCERT ZBORA CARMINA SLOVENICA Iziemen zborovski komerl Petega junija je bil za izbrane mlade poslušalce štirih os- novnih šol (Dornava, Gorišnica, Markovci in Olge Meglic) izjemen večer. Kakih 160 mladih pevcev mladinskih zborov s teh šol se je tokrat preselilo v parter Narodnega doma in prisluhnilo koncertu mladinskega zbora Carmina Sloveni- ca iz Maribora. Ta imenitni zbor pod vodstvom Karmine Silec, ki je nadaljevalec tradicije Rajštrove- ga MPZ Maribor, s svojimi dosežki in izvirnimi pristopi do izvedb že nekaj let preseneča slo- vensko in mednarodno zborovs- ko sceno. Spored zbora je bil karseda raznolik in v izvedbi zanimiv. Silčevi oder oz. praktikabli za gole izvedbe skladb več ne zadoščajo, saj v dogajanje vključi cel prostor. V prvem, slo- venskem delu smo slišali dve Lebičevi skladbi (Poletje in Urok), ki sodita v najzahtevnejši izvajalski razred in sta uokvirjali koreografsko domišljen sklop pesmi in plesov slovenskih po- krajih (Rezija, Goričko in Bela krajina). Mlade pevke so nam predstavile tako folkloren, odprt način petja, igranje na ljudske glasbila in več plesnih elemen- tov, vključno z belokranjskim nemim kolom. Pevkam so se po- dale stilizirane štajerske ljudske noše. Ta sklop je lepo zaključila virtuozna Ježeva Igraj kolce. V drugem, prav tako stilno ubra- nem delu, smo poslušali osem skledb iz španskega govornega področja. Vsaka po svoje je odslikavala glasbeno kulturo na- roda, po izvedbeni strani pa so bile pesmi podprte z zanimivimi ploskanimi ritmi, ki so mladim poslušalcem pričarali kolorit Ve- nezele, Andaluzije, Katalonije, Mehike, Dominikanske republi- ke in Brazihje. Karmina Šilec, ki je zbranim poslušalcem koncert povezovala kar sama, popolnoma suvereno obvlada in domisli vsak detajl iz- vedbe. Njeni pevci so izjemno samostojni (solisti in celota), vendar v nenehnem kontaktu s svojo zborovodko, pa če ta stoji pred zborom ali pa tudi ne, če tako narekuje koreografija. Omenim naj še odlične nasto- pe treh solistk, ki so ob klavirski spremljavi Olge Pechene izvedle pesmi Osterca, Granadosa in celo Mozartovo arijo. V okviru Carmine Slovenice deluje nam- reč tudi solopevski oddelek. Mladi poslušalci so zbrano in zavzeto sledili slušno-sc^nske- mu dogodku in z navdušenimi aplavzi nagrajevali mlade pevke. Koncert je organizirala glasbena pedagoginja OS Markovci, dvo- rano pa je ponudil ptujski ZKO. Navdušenju v dvorani pa so se občasno pridružili tudi matu- ranti skrajšanih programov srednjih šol s piščalkami in kričanjem pred Marakujo oz. pod Narodnim domom. Marsi- kateri od njih bi se na koncertu bolje počutil in več odnesel od večera. Mlf/o Gobec Carmina Slovenica TEDNIKOVA KNJIGARNICA/ MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ 97 -11 I Slovo osnovni šoli Osmošolke in osmošolci bodo te dni poslednjič sedli v osnov- nošolske klopi. Mnogo lepih spominov jih bo spremljalo iz šole, tiste bridke bodo pomnili še leto ali dve, potem pa bo os- tala kopica vragolij in svetlejših plati drgnjenja šolskih klopi. Upam, da jim bo knjiga ostala zvesta sopotnica, kamorkoli se bodo odpravili. Tistim pa, ki se jim je branje priskutilo, želim, da bi čimprej srečali pravo knjigo. Pravo knjigo? Kakšna pa je prava knjiga? Takšna, dajo z ve- seljem beremo do konca. In takšna, da jo beremo večkrat in vedno nekaj novega pove. Takšnih pravih knjig ni malo: skoraj vsak bralec ima svojo pravo knjigo, eno, dve ali več. Med zadnjimi novostmi na slo- venskem knjižnem trgu je pes- niška zbirka Toneta Pavčka, ki bo gotovo mnogim mladim pos- tala prava knjiga, saj so FULAS- TE PESMI, kot je pesnik podnaslovi! MAJNICE, prava najstniška poezija. Tone Pavček je doslej svoje pesniške oblike namenjal odraslim in najmlajšim bralcem. S knjigo Prave in nep- rave pesmi je nagovoril učence srednjih razredov osnovne šole, tako je nova pesniška zbirka pričakovano namenjena najstni- kom. Za pokušino in vsem osmošolcem v pozdrav preberi- te šesto pesem iz Majnic: FUL GAZELA Naj je dobro ali slabo - vse je ful. Naj gre v klas ali v pozabo - vse je ful. Naj se guliš ali uriš karate, plavaš kravi ali žabo - vse je ful. Skačeš noro preko jarka, kjer je most, sam loviš nesrečo z vabo - vse je ful. Greš na trening, v šolo, križem svet, padeš v enko in v ogabo - vse je ful, le če neka dobra faca, ve se kdo, hodi ljubeznivo s tabo - vse je ful, saj potem si kapo v kiapi slej ko prej in imaš izrek za rabo: Vse je ful! V zbirki je štirideset pesmi, ki so igrive, ljubeznive in polne topline ter razumevanja današnje mladine. Knjiga je izšla pri založbi Mladika v zbirki Tre- petlika (23. knjiga te zbirke). Po- seben čar ji dajejo ilustracije priznanega ilustratorje in mojstra stripa Kostje Gatnika. Preden se lotite reševanja en- ajste uganke pa še ena Pavčkova drobtinica: Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za son- cem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence. ENAJSTA UGANKA je rekorderka, saj boste morali zapisati najdaljši iskani pojem. Kot je bilo v Tednikov! knjigarnici letos že večkrat zapisano, so zadnja leta zelo popularne knjižne izdaje o zdravi prehrani. Založniki kar tekmujejo med sabo, kdo bo izbrskal še kakšno prehrambeno novotarijo, ki je premamila kupce onkraj naših meja. Kaj in kako jesti, da bi os- tali mladi in zdravi, nam razlaga- jo različni avtorji, ki vsi po vrsti obljubljajo čudežno hrano. Na- jveč pristašev si je pridobil vege- tarijanski način prehranjevanja, ta je tudi predstavljen v največ knjižnih publikacijah. Ali poznate osnovno značilnost vegetari- janstva? Odgovor je tudi v današnjem nagradnem vprašanju! Nagradno okence čimprej pošljite na naslov KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ, Minorits- ki trg 1, z oznako KVIZ. Pripravili smo vam lepo knjižno nagrado. Nagrajenka devetega vprašanja pa je Katja Doliška, Videm pri Ptuju 2, in prejme ka- seto z glasbo za izboljšanje kon- centracije Sončna hiša. Ponjo naj pride v mladinski oddelek knjižnice v Malem gradu. Ullana Klemenili fEDNIK - Četrtek, 12. junij 1997 7 ZANIMIVOSTI PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 26 I Dominikanski samostan Skozi vezni trakt jugovzho- dnega trakta stopimo na juž- no notranje samostansko dvorišče, ki ga na vzhodni strani omejuje že omenjeni prizidek, na zahodni strani pa jugozahodni prizidek, v kate- rem danes domuje Zgodovin- ski arhiv Ptuj, na severni strani je dvorišče omejeno z južnim samostanskim traktom, na južni pa z rečno eskarpo. Tudi jugozahodni podkleteni samostanski prizidek, ki stoji na nekoliko izstopajoči rene- sančni eskarpi, je nastal v večih etapah. Prizidek je že vrisan v mestni utrdbni načrt iz leta 1644, upodobitev iz leta 1681 pa ga kaže kot pritlično poslopje. Vidna je gradnja iz klesancev, ki se v jugov- zhodnem delu sicer opečne zgradbe nadaljuje v pn/o nadstropje, kar govori za to, da je ta prizidek moral nastati ali sočasno z eskarpo in veliko vinsko kletjo ali pa najpozneje do leta 1644. Jugozahodni prizidek in samostansko pos- lopje se stikata z vogali, zato so ju v nadstropju povezali s hodnikom, naslonjenim na kotni obok. Na vzhodno stran se je prizidek odpiral z nadstropnima, dvoločnima ar- kadnima hodnikoma, nastali- ma okrog leta 1700, ki su jo tudi zazidali po letu 1826. V tem prizidku se je nahajala sa- mostanska žitnica, v nadstropju pa so v času prior- ja Dominika Imangerja (1714 - 1717) uredili šest sobic. In- ventarni popis, ki je nastal po razpustu samostana leta 1786, pravi, da se je v pritličju nahajala pisarna, sodarska in mizarska delavnica, spodaj je bila vinska klet, v nadstropju pa soba in žitnica. Severno stranico južnega notranjega samostanskega dvorišče omejuje danes neu- gledno južno pročelje južnega samostanskega trakta. V prit- ličju so vidni ostanki petih šilastoločnih oken. Od ostalih štirih oken se posebej razliku- je peto, najzahodnejše okno, ki je obojestransko vrezano v steno in je tudi najbolje ohran- jeno. Ostenje iz pravilno reza- nih blokov peščenca se nav- zven lijakasto odpira, okenski okvir je profiliran z žlebom, v vrhu pa so vidni ostanki kro- govičja tega dvodelnega ok- na, ki ga je zaključeval gotski štirilist, obe okenci pa sta se zaključevali s srčasto zaklju- čenim trilistom. Prav prepros- tost geometrično oblikovane- ga krogovičja in jezičasti nas- tavek delilnega stebriča govo- re za zgodnjo datacijo okna v sredino 13. stoletja. Ostala štiri okna so nastala v dveh gradbenih fazah. Starejši sta obe skrajni okni. Zahodno Zgodnjegotsko okno, do- minikanski samostan, prit- ličje južnega pročelja južnega samostanskega trakta, sr. 13. stol. okno je fragmentarno ohran- jeno, okenski okvir ima pos- nete robove, ohranjen je nas- tavek delilnega stebriča. V okviru so vidne odprtine za fDalice, ki so nosile zasteklitev. Čeprav se okno zaključuje šilastoločno, pa je zaključek še zmeraj nekoliko potlačene oblike, v vrhu pa so ostanki krogovičja, ki je v vrhu polkro- žno zaključeno. Še prepros- tejše oblike kaže vzhodno okno, ki je izklesano iz mar- mornih spolij in ima preproste posnete robove. Tudi tukaj je Južno pročelje južnega samostanskega trakta, okna prvot- ne samostanske obednice, 1230 in sr. 13. stol. Dominikanski samostan, jugozahodni samostanski prizi- dek, arkadni hodnik, ok. 1700. Foto: P. Vernik šilastoločni zaključek še zme- raj bolj potlačene oblike, obe okenci se zaključujeta šilasto- ločno, nad njima pa krogo- vično polje zaključuje motiv polkroga. Vse to govori za čas nastanka okrog leta 1230, ko so dominikanci pričeli zidati Zgodnjegotsko okno, do- minikanski samostan, prit- ličje južnega pročelja južnega samostanskega trakta, ok. 1230(7). Zgodnjegotsko okno, do- minikanski samostan, prit- ličje južnega pročelja južnega samostanskega trakta, ok. 1230. Foto: P. Vernik svoj samostan. OB JUBILEJU / DR. CVETKO DOPLIHAR - SEDEMDESETLETNIK »Še enitrat bi se odloiil za Ptuj« Ir ajstega junija 1997 praznuje dr. Cvetko Dopiihar 70. življenjski jubilej. Še do nedavnega je bil aktiven direktor ptujskega Obdravskega zavoda za živinorejo in veteri- narstvo. V aktivni delovni dobi je poleg bogatega strokov- nega dela na področju kmetijstva, živinoreje, veterinarstva opravljal v gospodarstvu funkcijo glavnega direktorja Kmetijskega kombinata Ptuj. V javnem življenju je op- ravljal vrsto pomembnih nalog, bil predsednik občinske skupščine in poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine. Bil je tudi član vodstev strokovnih in gospo- darskih združenj v Sloveniji, med drugim je nekaj časa vodil živinorejsko poslovno skupnost Zato je prav, da ob tej življenjski obletnici zapišem vsaj delček nje- govih strokovnih in gospodarskih prispevkov na delovnih področjih, kjer je delal. Za ta priložnostni za- pis sem ga obiskal na domu, kjer se je razvil širok pogovor. • Na Ptuj ste prišli leta 1953 kot mladi diplomirani veterinar v takratno okrajno veterinarsko ambulanto. Razmere za delo in življenje so bile za mladega stro- kovnjaka težke. Kako se spomin- jate tega časa? "Po končani gimnaziji v Celju in diplomi na Veterinarski fakulteti v Zagrebu sem opravil strokovno pripravništvo v Veterinarskem Znanstvenem zavodu v Ljubljani. ^ Sloveniji je bilo veliko poman- ikanje veterinarjev. Ponudili so mi Ptuj in odločil sem se. Tu se je pričela oblikovati mlada veteri- narska ekipa. Ptujsko kmetijsko in živinorejsko zaledje je bilo bogato Po tradiciji v govedoreji, konjereji, prašičereji in perutninarstvu. Ve- terinarska ambulanta je bila okra- "^a ustanova. Vsi smo bili polni strokovnih ambicij in mislim, da s^^o jih tudi sčasoma uresničili, saj Se je ambulanta razvila v močno Strokovno ustanovo - živinorejsko- ^eterinarski zavod. Poleg osemen- 'evalnega centra smo razvili kirur- gijo ter interno in laboratorijsko dejavnost in močno pospeševalno službo." • Seveda se je to dogajalo štiri desetletja. Kaj pa v tistem začet- nem času? "Živinoreja je bila med drugo svetovno vojno precej prizadeta z različnimi kužnimi boleznimi in razredčena, saj je vojna zahtevala svoj delež. Tudi povojni obvezni odkup jo je prizadel. Zato smo bili veterinarji močno zaposleni z odp- ravljanjem kužnih bolezni in plodnostnih motenj pri govejih plemenicah, saj je bil izpad pri brejosli več kot 50-odstoten. Pričeli smo uvajati umetno ose- menjevanje in tako odpravljati ta veliki izpad. Ni bilo prizadeto samo kmečko, ampak tudi na- rodno gospodarstvo. Razvili smo močan osemenjevalni center s se- lekcioniranimi biki plemenjaki, ki so bili uvoženi iz zahodnih dežel. Center sem vodil do odhoda iz za- voda. Posledice našega dela so se pokazale čez nekaj let, ko smo dvignili pri govedu prirejo mleka in mlečnost ter prirejo mesa. Razmere za delo so bile težke, z neurejenim delovnim časom. Na terenske intervencije smo se vozili s starimi, predvojnimi, odsluženi- mi avtomobili, pa tudi s kolesom. Stanovanj pa itak za nas ni bilo." • V začetku šestdesetih let se je pričela gradnja prašičje farme in s tem intenzivna vzreja mes- nega tipa prašiča. Tudi pri tem imate svoj pionirski delež. Prevzeli ste vodenje farme prašičev, ki je letno spitala takrat 45.000 prašičev. Težav je bilo ve- liko, kako ste jih premagovali? "Delo veterinarskega stro- kovnjaka ni bilo samo na preven- tivnem in kurativnem področju, ampak se je pri tem srečeval z vse- mi drugimi težavami, ki se poraja- jo pri reprodukciji živali. Zato smo se lotili največjih težav s sistema- tičnim raziskovanjem. Sam sem se lotil raziskovanja in preučevanja dejavnikov, ki so vplivali na plodnost. Namreč plodnost je po- memben dejavnik v reprodukciji, ker je izpad v rodnosti pomenil tudi velik finančni izpad. Na področju teh raziskav sem dosegel naslov magistra in doktorja znanosti. Moje raziskovalne dosežke so pridno uporabili tudi na drugih farmah. Omenili mo- ram še to, da smo pričeli plemeni- ce osemenjevati na ptujski farmi med prvimi, kar je pomenilo velik strokovni in gospodarski dosežek v prašičereji." • Leta 1968 ste bili imenovani za glavnega direktorja Kme- tijskega kombinata Ptuj, ki ste ga vodili deset let. Kako bi opredeli- li takratne proizvodne in gospo- darske dosežke, za katere ste do- bili tudi Kraigherjevo nagrado? "Kmetijski kombinat Ptuj je bil v takratni ptujski občini med tre- mi največjimi, v Sloveniji pa med večjimi kmetijskimi delovnimi or- ganizacijami. Združeval je veliko dejavnosti, kar je zahtevalo tudi veliko usklajevanja v razvoju in tudi vodenju. To je bilo možno z dobro kadrovsko zasedbo. Za stro- kovne kadre smo bili vedno odprta organizacija. Štipendirali smo ve- liko mladih na različnih stopnjah, pa tudi zaposleni so imeli vse možnosti za študij ob delu. V posameznih panogah smo do- segali dobre proizvodne in gospo- darske rezultate. Težko je našteti vse. Če pa opredelim na splošno, smo razvijali vse panoge, vse smo tehnološko in strojno opremljali. Veliko denarja smo vložili v nakup zemljišč, melioracije in druge veli- ke naložbe. Prevzeli smo tudi gradnjo ptujskih toplic in s tem omogočili izkoriščanje termalne vode za zdravstvene, rekreacijske in turistične namene. Kmetijski kombinat Ptuj je dejansko dosegel skozi leta dobre proizvodne in fi- nančne rezultate, kar je ocenila tudi Gospodarska zbornica Slove- nije in tako sem dobil Kraigherje- vo nagrado leta 1976. Mislim, da je to bila edina nagrada, podeljena kaki kmetijski organizaciji v Slo- veniji." • Za predsednika občinske skupščine ste bili izvoljeni leta 1978. Ali ste kot predsednik lah- ko v tistem času osebno pripo- mogli k razvoju občine? "V takratnem delegatskem siste- mu je bil predsednik občinske skupščine bolj usklajevalec pri uresničevanju s planom sprejetih nalog. Menim, da sem tudi na tem področju pripomogel k takratne- mu gospodarskemu in družbene- mu razvoju občine." • Po izteku mandata ste prevzeli direktorsko mesto Obd- ravskega zavoda za živinorejo in veterinarstvo. Kako ste se po- novno vključili v "čisto" stroko? "Čeprav sem opravljal različne naloge, nisem nikoli bil izven stro- ke. Redno sem spremljal novosti in razvoj v veterinarski in živino- rejski stroki. Izkušnje in znanstva, ki sem jih nabral, sem lahko učin- kovito uporabil pri nadaljevanju razvoja zavoda. Strokovno se je moral vedno potrjevati, saj so bile težnje to dejavnost preseliti v kakšno regijsko središče. Namreč Ptuj je z ukinitvijo okraja leta 1957 izgubil položaj uradnega regijske- ga središča. Za zavod bom navedel samo ne- kaj podatkov, ki govorijo sami po sebi o bogati dejavnosti. V letu 1990 je delalo na področju zdravstvenega varstva živali 57 diplomiranih veterinarjev, od tega 7 magistrov in 3 doktorji znanosti. Opravili so v tistem letu 79.000 po- segov zdravljenja. Zavod je ose- menjevalnem centru imel 36 bikov plemenjakov vrhunske kvalitete, deloma uvoženih iz Nemčije in Avstrije, precej bikov pa je bilo že vzrejenih v domačih rejah. Od leta 1953 do 1990 je bilo v zavodu ose- menjenih 1,5 milijona govejih ple- menic. Osemenjevanje svinj so pričeli strokovnjaki zavoda že leta 1967 in se je najbolj razširilo proti koncu osemdesetih let, saj je bilo 1987 osemenjenih že 1.000 pleme- nic. Leta 1974 so v zavodu pričeli osemenjevati kobile, in sicer med prvimi v takratni Jugoslaviji. V za- vodu sta se razvili selekcijska služba in služba mlečne kontrole. Svetovalna služba je bila sprva le za živinorejo do leta 1990, tistega leta pa se je preoblikovala v sveto- valno službo za vse kmetijske pa- noge." • V Ptuju živite 44 let, soobli- kovali ste njegov razvoj. Ali bi se še enkrat odločili za Ptuj? "Ptuj se je v teh letih razvil z no- vimi mestnimi in primestnimi sta- novanjskimi naselji, z novimi in- dustrijskimi, obrtnimi in trgovski- mi conami. Ob tem je bilo ohran- jeno in oživljeno staro mestno jed- ro. Če bi -imel še enkrat možnost izbire, ali priti v Ptuj ali ne, bi se odločil za Ptuj. Skupno z razvojem gospodarstva in družbenih de- javnosti v ptujski občini sem imel tudi možnosti in pogoje za stro- kovni in osebni razvoj. Pri tem sem se srečeval s čudovitimi ljudmi, strokovnjaki in sodelavci." • Ali v tem tretjem življenjskem obdobju uresničuje- te izkoriščanje prostega časa z dejavnostmi, za katere ni bilo časa v aktivni delovni dobi? "Čas imaAi izpolnjen tudi z de- javnostmi, katerim sem se moral prej odpovedati." Za pogovor iskrena hvala. Čes- titam vam k jubileju. Želim vam veliko let, zdravja in zado- voljstva. Franc Tetlikovli 8 četrtek, 12. junij 1997- TEDNIK f»0 MASIH KHAJIH TURNIŠČE / SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Sreianje pnjateljev in dobrih ljudi v soboto popoldan je v tur- niškem parku na asfaltnem igrišču potekalo srečanje sta- rejših od 70 let iz mestne četr- ti Breg. Od 284 jih je prišlo nekaj nad sto, čeprav jih je udeležbo obljubilo 220. Gro- zeči oblaki, ki so se pojavili pol ure pred prireditvijo, so naredili svoje. Vreme pa je kljub vsemu vzdržalo in omo- gočilo prijetno srečanje prija- teljev in dobrih ljudi. S toplimi besedami sta ude- ležence srečanja pozdravila predsednik sveta mestne četrti Franc Štrucl in podpredsednik Alojz Šegula. Slednji se jim je še posebej zahvalil za vse, kar so naredili v dobro kraja in njego- vih ljudi. Spomnil pa se je tudi Tako je bilo v soboto v turniškem parku, ko so se srečali starejši od 70 let. Foto: Kosi nesebičnega in požrtvovalnega dela društva upokojencev Ivana Rudolfa, ki se prav tako trudi za lepši dan starejših oziroma vseh upokojencev. Za lepe trenutke na sobotnem srečanju sta skrbe- la tudi lovski sekstet LD iz Les- kovca in duo Apolo. Srečanje v turniškem parku bo postalo tradicionalno srečanje starejših iz četrti Breg. V soboto pa se je porodila mar- sikatera dobra misel o tem, da je to območje, ki bi mu morala mestna občina posvetiti večjo pozornost kot doslej. MG PTUJ / LJUDSKA UNIVERZA V tretjem življenjskem obdobju Pri Ljudski univerzi Ptuj že od jeseni deluje študijska skupina za tretje življenjsko obdobje, v katero je vključenih 30 članic. Pod vodstvom strokovnjakinj so obravnavale etnološke, umet- nostne, zdravstvene in druge teme. Članice so se dobivale vsako sredo v prostorih Ljudske uni- verze, sedaj pa kot v vseh šols- kih okoljih zaključujejo ak- tivnosti. Ena zadnjih je bila ob- likovanje šopkov in ikeban (na posnetku), kar so udeleženke še posebej z veseljem napravile. V dejavnostih študijske skupine za tretje življenjsko obdobje je namreč bistveno tudi to, da med seboj izmenjujejo izkušnje, ki so jih pridobile v letih polne za- poslenosti. Sicer pa se z vesel- jem družijo in pri tem izvedo tudi od strokovnjakov, ki jih po- vabijo medse, marsikaj zanimi- vega. Seveda so se tudi članice te študijske skupine za konec odločile še za izlet. Ene so obis- kale Prekmurje, druge pa odpo- tovale na Elbo. Po počitnicah bo študijska skupina za tretje življenjsko obdobje ponovno pričela aktivnosti. Načrt za pri- hodnje leto so članice že pripra- vile, je povedala voditeljica štu- dijske skupine Rozika Ojstršek, k sodelovanju pa vabijo tudi moške, ki se zaenkrat še niso priključili. MZ Oblikovanje šopkov z rožami iz lastnih vrtov in travnikov je ena zadnjih letošnjih aktivnosti štu- dijske skupine za tretje življenjsko obdobje. PTUJ / TRETJA POMLADNA VETRNICA ZA OTROKE IN STARŠE Zavrtele so se vetrtthe pisanih barv Sobotna tretja otroška prireditev Pomladna vetrnica na Ptuju je bilo športno, tekmovalno in zabavno obarvana. Pomladno srečanje za otroke in starše je tudi letos pripravilo Društvo prijateljev mladine Ptuj v sode* lovanju s Centrom interesnih dejavnosti in vrtcem Ptuj, potekalo pa je na igrišču vrtca Med vrti 2. Najmlajši so se zabavali v igri Močan kot slon, spet drugi so želeli biti zviti kot lisica, hitri kot zajec, na- tančni kot Marko Milic, gibčni kot kača, veselili so se v teku in na toboganu, postavljali mini tabor in doživeli še mnogo drugega. Tekmovalne igre so bile na- menjene otrokom in njiho- vim staršem, pripravil in vo- dil jih je prof. športne vzgoje Miran Muhič, najboljši pa so tako kot zmeraj prejeli nagrade in odličja kot pravi športniki. Poleg športnega programa je letošnja Pomladna vetrnica predsta- vila še najmlajše ptujske ta- bornike, tekmovalce Gimnastičnega društva Ptuj, mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča z Liljano Kle- menčič in knjižno uganko. Zraven je bila tudi prodajal- na Pikapolonica z igralnim kotičkom za najmlajše in ves popoldan sta bili odprti de- lavnici, kjer so tudi letos iz- delovali pisane vetrnice kot nekakšen simbol prireditve. Organizatorji športno-zabavne prireditve so poskrbeli tudi za različne dobrote, med katerimi ni manjkalo slastnih čokoladnih palačink, a si jih je moral vsak obiskovalec zaslužiti. Na igrišču vrtca je bil sončni sobotni po- poldan živahen kot že dolgo ne, Kako so nastajale vetrnice v otroški delavnici? Samo dobra polovica tistih, ki so pripravili letošnjo prireditev Pomladna vetrnica Ptuja glasno pa je bilo zaradi dobre glasbe in veselja vseh malih in velikih obiskovalcev. Čisto za konec so organaizatorji pripra- vili še glasbeno presenečenje - nastop skupine Je' bela cesta iz Slovenske Bistrice. Prihodnje leto lahko pričaku- jemo četrto Pomladno vetrnico, če bodo organizatorji le imeli dovolj volje, idej in ne nazadnje finančnih sredstev, otroci in starši pa se bodo lahko zagotovo že jeseni zabavali na prireditvi Jesenski živžav na Ptuju. Tekst in fotografiji: Tatjana Mohorko fEDNIK - 12. JUNU 1997 PO NAŠIH KRAJIH -9 iPOMMH I pred: EV NOVOSTI ZA 5fro/ za okopavmie vrtnin )ja polju pri Forminu je Kme- jjjski zavod Maribor v sodelovan- jy s firmo Intacta iz Izole sredi prejšnjega tedna pripravil prikaz jelovanja okopalnika za vrtnine. (}re za traktorski priključek, s ka- terim je mogoče na razmeroma enostaven način okopavati raz- lične vrtnine in tudi poljščine, ^er se za pridelavo vrtnin odloča ^rje več kmetij in ker je tako pri- delovanje delovno intenzivno, bo 0iorda stroj, ki je proizvod itali- janske firme Badallini, nado- meščal številne pridne kmečke roke. Predstavitev stroja si je og- ledalo nekaj strokovnjakov, pa tudi zainteresiranih kmetov, ki so v poskusu lahko spremljali okopavanje korenja in čebule. Osnovna verzija je šririredni oko- palnik, ki ga je mogoče nastaviti na različne medvrstne razdalje od 15 centimetrov naprej. Dodati Predstavitev stroja za okopavanje vrtnin na polju pri Forminu. mu je mogoče vodilo za upravl- janje in dozator gnojila. Stroj ob- deluje zemljo do globine 10 centi- metrov. Cena osnovnega modela je nekaj manj kot 5 tisoč DEM. JB VITOMARCI / 1 7 LET TRAJAJOČA GRADNJA MRLIŠKE VEŽICE Uudie nephiaimeio ai^r'm V Krajevni skupnosti sv. Andraž v Vitomarcih se že nekaj let ukvarjajo z dokončanjem mrliške vežice, ki na pokopa- lišču stoji kar 17 let in ni bila nikoli do konca urejena. Lani seje vodstvo KS odločilo za obnovo in razširitev vežice, za- menjali naj bi strešno kritino in vežico predali namenu še do konca letošnjega leta. Za dokončanje vseh del bodo po- trebovali še dodatne tri in pol milijone tolarjev. Vitomarčani mrliške vežice v kraju že nekaj let nimajo v upora- bi, tako da se morajo znajti pač po svoje. Franc Cucek, predsednik gradbenega obora, je povedal, da bi vežico lahko že zdavnaj do- končali, če bi ljudje plačali vse zneske grobarine. Od 380 lastni- Vitomarši(e mrliške zgradba še nekaj mesecev ne bo mogoče uporabljati kov grobov naj bi jih po zadnjih podatkih stroške plačalo le kakih 100, pred mesecem dni pa so dobili na dom že nove položnice za 8 tisoč tolarjev. Čuček je dejal, da bi lahko za ureditev mrliške vežice prispevali tudi tisti v KS, ki še niso lastniki grobov, saj bi na tak način zbrali mnogo več sredstev. Letos stroški grobarine znašajo to- rej 8 tisoč tolarjev in v dveh obro- kih bi do konca leta lahko zbrali 3 milijone tolarjev, kar bi bilo v naj- večji meri dovolj za dokončanje del. Nekaj dodatnih sredstev bi prispevala KS in ostanek občina Destmik - Trnovska vas. V vežico so že pred meseci napel- jali vodovodni priključek, uredili električno napeljavo, saj sta v pros- torih do nedavnega lahko svetili le dve luči, v drugi fazi pa jih čaka ureditev odprtega poslovilnega prostora. Potem nameravajo v nu-liški zgradbi urediti še sanitari- je in čajno kuhinjo. V Vitomarcih samo upajo, da bodo imeli dovolj denarja za dokončanje tako po- trebne mrliške vežice do konca letošnjega leta, do takrat pa bi mo- rali zneske grobarine poravnati vsi lastniki grobov. Tekst in fotografija: T. Mohorko JURŠINCI / OBČNI ZBOR DVS PTUJ Ne hiteti v Evropo Predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuj Simon Toplak je na nedavnem občnem zboru dejal, da je v letošnjem letu samo v trsnicah za dva milijona nemških mark škode, saj je ponekod uničenih tudi do 90 odstotkov cepljenk. Juršinskim in okoliškim trsničarjem s skoraj sto- letno tradicijo je spomladanska pozeba že vzela velik del pričakovane letine, kljub tem izgubam pa še zmeraj ostaja- jo največji pridelovalci cepljenk v Sloveniji. Na občnem zboru so se dotaknili številnih problemov, spomnili pa tudi na uspešne vinogradnike in podelili blizu sto različnih priz- nai\j za vinske vzorce z letošnjega ocenjevanja v marcu. Predstavnik vinogradništva Rajh - Gabrovec (na desni) prejema naziv šampiona za sauvignon iz rok juršinskega župana Alojza Kaučiča in Janka Matjašiča, predsednika DVS Ptuj. Foto: Kosi Zadnja ocenjevanja vzorcev vin v Juršincih kažejo na dvig kvali- tete vinske kapljice, nekaterim vinogradnikom in kletarjem pa gre pri tem še posebna pohvala, je bilo slišati na občnem zboru. Naj- več zlatih odličij za vina je prejel priznani vinogradnik Janez Dru- zovič iz Drbetincev. Člani DVS Ptuj so se zavzeli za ustanovitev ptujskega vinorodnega okoliša Slovenske gorice - Haloze, kajti o slovenskih vinorodnih okoliših še vse ni dorečeno. V Juršincih so bili mnenja, da se v Sloveniji premalo spodbuja obnova vinogradov in sadovnja- kov, čeprav kmetijsko ministrst- vo vsako leto daje v ta namen sredstva v obliki subvencij. Me- nili so tudi, da pred pričakova- nim vstopom v Evropsko skup- nost vsaj kmetijcem zdaj ne kaže najbolje, zato ne bi bilo dobro hi- teti v zvezo, ampak se prej raje bolje pripraviti na vstop. Sicer pa so vinogradniki in sadjarji ptuj- skega društva na občnem zboru začrtali nove naloge, tudi v okvi- ru Trsničarske zadruge Juršinci, in poudarili, da bodo tradicijo te dejavnosti ohranjali s pridom še naprej. TM OD TOD IN TAM GORIŠNICA • Danes seja občinskega sveta Gorišniški svetniki se bodo danes ob 17. uri sestali na redni seji z nekoliko krajšim dnevnim redom kot ponavadi. Podrobne- je bodo pregledali poročilo ko- misije za šolstvo, po seji pa si bodo na terenu ogledali Domin- kovo domačijo, grad Bori in po- tek del na nekaterih večjih in- vesticijah v občini. Občinski svet naj bi danes po- novno razpravljal o investicijah v šolstvu in dejavnostih osnov- nega šolstva, medtem ko bo ko- misija za šolstvo dala mnenje o kandidatih za ravnatelja OŠ Gorišnica. Poleg svetniških predlogov in vprašanj bodo potrdili najugodnejšega ponud- nika za gradnjo Zdravstvenega doma v Čirkulanah, več časa pa naj bi po seji posvetili ogledu poteka investicij na gorišniškem in cirkulanskem območju, obnovi Dominkove domačije v Gorišnici, ki bo na ogled že jeseni, in še borlskemu gradu, kjer se pripravljajo na začetek mednarodnega tabora Idriart. TM GORIŠNICA • Jutri temeljni kamen pri šoli v občini Gorišnica se že od lanskega lata pripravljajo na pričetek gradnje večnamenske dvorane in prizidka k osnovni šoli, saj so v ta nemen rezervira- na sredstva v proračunu in v programu samoprispevka. Te- meljni kamen za pričetek gradnje bodo položili jutri, v pe- tek, 13. junija, ob 15. uri. V povabilo sta občina Gorišnica in tamkajšnja OŠ za- pisali, da bo krajša svečanost izzvenela kot zahvala vsem, ki so podprli to idejo in izrekli svoj ZA za gradnjo. Gradnja bo pote- kala v več fazah, najprej pa bodo začeli graditi večnamensko dvo- rano. Po prvih podatkih je vred- nost naložbe v tej fazi dobrih 250 milijonov tolarjev. Sicer pa bodo gorišniški svetniki na današnji seji potrdili najugod- nejšega izvajalca gradbenih del pri OS. Jutrišnja svečanost v Gorišnici bo tudi kulturno obarvana, za program bodo poskrbeli učenci in delavci šole, pričakujejo pa tudi predstavnika z ministrstva za šolstvo in šport. TM f sodiniku za preirršire Do petka zjutraj je bilo na Ptujskem (območje bivše občine Ptuj) po podatkih pomočnice glavnega republiškega zdravstvenega inšpektorja in vodje Območne enote Mari- bor Marlene Trapečar pregledanih 70 gostinskih lokalov. Pregledi so se nanašali na m^sničevanje zakona o omeje- vanju uporabe tobačnih izdelkov v gostinskih lokalih in tudi na prepoved reklamiranje alkohola. Iz predpisa, ki se nanaša na pre- poved reklamiranja alkoholnih pijač, je razvidno, da je prepoved- no reklamiranje alkoholne pijače in ne firme, ki jo proizvaja. Pre- poved tako ne zadeva kozarcev in drugega drobnega inventarja z napisi alkoholnih pijač. Pri tobačnem zakonu so ugotovili de- vet kršitev in napisali prav toliko predlogov sodniku za prekrške. Zaradi reklamiranja alkohola pa je bilo napisanih 13 prijav sodni- ku za prekrške. Marlena Trapečar ob tem ugotavlja (ugotovitve se našajo na celo območno enoto), da v glavnem vsi spoštujejo določila zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in da so zakon vzeli zelo resno. Tudi med občani skorajda ni prekrškov, doslej niso izrekli no- bene mandatne kazni. Prav tako so glede cigaretnega dima urejene zadeve v zdravstvu, šolstvu in slaščičarnah, saj doslej niso preje- li nobene prijave. Po doglednem času bodo preglede ponovili, in če bo potrebno, napisali nove pri- jave. Tudi obisk pri nekaterih ptuj- skih in okoliških gostincih je po- kazal, da se skušajo kar v največji meri držati določil novega tobačnega zakona. Še vedno pa je največji problem pri lokalih z enim prostorom, kjer naj bi se po mnenju republiške inšpekcije sporni primeri reševali posa- mično in tudi s pomočjo ureditve ustrezne klima naprave ali zračne pregrade med dvema deloma iste- ga prostora. Ker je takšnih pri- merov veliko, je Obrtna zbornica Slovenije že predlagala po- daljšanje roka za uskladitev ozi- roma ločitev prostora v teh obra- tih. Obrati, kjer se hrana pri- pravlja pred gosti, pa so pravilo- ma obrati, kjer se ne kadi. Poglejmo sedaj, kaj so nam po- vedali v nekaterih gostinskih lo- kalih na Ptujskem. Bojan Miško, Bo cafe, Sloven- ski trg, Ptuj: "Lokal smo odprli, ker smo želeli z njim obogatiti ptujsko gostinsko ponudbo v tem zaradi zapornic bolj nedostop- nem predelu Ptuja. Ker imamo ne sam prostor, je naša želja, da bi si gostje pri nas ne prižigali ciga- ret, ker jim želimo ob pijačah po- nuditi najrazličnejša peciva, sla- dolede, tople sendviče, v kratkem tudi različne salate." Nada Ducman, pivnica Zlato- rog, Ptuj: "Kadilcem smo name- nili zadnjo sobo. Gostje so zelo previdni, v glavnem vsi vprašajo, ali se in kje se lahko kadi, čeprav so prostori vidno označeni. Res pa je tudi, da tri četrtine naših gostov kadi. Ne morem reči, da težav ni, kot nosilka dejavnosti jih najbolj občutim, ker ne vem, kako bi prostorsko zadevo uredi- la, da bi bilo vsem prav. Vem pa tudi, da bomo morali gostinci na račun protikadilskega zakona marsikatero požreti." Jelka in Vlado Slodnjak, res- tavracija Antonius: "Kajenje smo dovolili v ribiški sobi in v točilnici, v steak sobi in v letnem vrtu pa ne. Gostje našo odločitev spoštujejo in se ne pritožujejo. Vsi spoštujejo, da smo že v Evro- pi." Antonija Kraj ne, podjetje Vi- tal Kidričevo: "Pri nas je omeje- vanje uporabe tobačnih izdelkov prisotno že dlje časa, nismo čaka- li na zakon. V primerjavi z drugi- mi pa je pri nas izvajanje zakona v praksi bistveno lažje, ker ima naša restavracija Pan veliko pros- torov. Za kadilce smo določili predprostor pred jedilnico, točil- nico in avlo pred dvorano. Teraso kopališča, kjer strežemo hrano, smo ogradili od dela, kjer je ne strežemo in kjer je kajenje dovol- jeno. Kaditi pa ni dovoljeno tudi v tovarniški jedilnici, prav tako tudi ne v bifeju. Gostje v glavnem omejevanje kajenja spoštujejo." Dragica Esih, gostilna Rozika, Ptuj: "Prostor za kadilce smo določili levo od točilnice, prav tako je kadilcem na voljo tudi del poletne terase. Za zdaj težav ni, gostje raje izbirajo prostor, kjer ni dovoljeno kaditi." Kadilski zakon gor, kadilski za- kon dol, nesporno dejstvo je, da ko bo življenje brez cigarete tudi v Sloveniji postala nujnost in trend, bo tudi zakon o omejevan- ju uporabe tobačnih izdelkov, ki je po mnenju kadilcev najrigoroz- nejši protikadilski zakon na sve- tu, postal vsakdanja zadeva. Do takrat pa bo večina v njem iskala luknje, čeprav bi ga v glavnem morali razumeti kot "investicijo" v zdravje. MG PRODAJA KURILNEGA OLJA TUDI NA ČEKE TE VEd.o.o.R.v. ... : tel. 786-510, 77>k: 10 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 12.JUMJ 1997- TEDNIK GRAJENA / OSMOSOLCI ZNOVA REGIJSKI PRVAKI Zo zdrave zobe ob zdravi prehrani Takšen naslov nosi vseslovenska akcija Stomatološke sekcije Ljubljana, ki med slo- venskimi osnovnošolci že 14 let izbira razrede z najčistejšimi zobmi. Na širšem ptuj- skem območju se je letošnji akciji od septembra do aprila pridružilo 24 osnovnih šol (lani jih je bilo le 10), v povprečju pa so bili rezultati dobri. In znova so imeli največ čistih zob na OŠ Grajena. Prvo nagrado so si prislužili osmošolci, saj so zbrali kar 98,9 odstotka vseh možnih točk, grajenska šola s 170 učenci pa je v akciji zbrala dobrih 90 odstotkov. "Namen te akcije v zoboz- dravstvu je, da bi otroci imeli lepe in zdrave zobe, saj jih lahko k temu motiviramo tudi s tekmovanji. Vedno znova jih opozarjamo, da morajo skrbeti za redno in vsakodnevno ustno in zobno nego, s tem zmanjšujejo zobno gnilobo. Vsaj enkrat na mesec učencem, vključenim v akcijo, nenapove- dano pregledamo zobe, kar sto- rimo z antiplak tableto, ki zob- ne obloge obarva z rdečo barv- no. Seveda si preventivne se- stre vedno znova želimo, da bi bilo rdeče brave čim manj, in moram povedati, da smo v zadnjih letih dosegli veliko. Vsak otrok s čistimi zobmi raz- redu prinese točko, ob koncu Nasmeh 26. osnovnošolcev iz Grajene pove veliko o zdravili zobeh pa zmaga tisti razred, ki )e zbral največ točk. Še kako se zavedamo, da bi bilo akcijo težko izpeljati brez pomoči ravnatelja in šolskega kolekti- va, ki nam pomaga celo šolsko leto, pa tudi pomoč staršev je pri tem zelo pomembna. Starši imajo največ možnosti nadzo- rovati otroka, ko si ta čisti zobe, mi pa jim svetujemo, da naj mu pomagajo do desetega leta, naprej pa le spremljajo vsakodnevno čiščenje zob. Ak- cija je v dobrem letu precej na- predovala, kar se vidi tudi pri večjem številu vključenih šol, na drugi strani pa preventivne sestre ugotavljamo, da otroci bolj skrbijo za svoje zobe. Ak- cijo končamo konec aprila, ko zbrane rezultate pošljemo predsednici organizacijskega odbora prim. dr. Tatjani Denišlič, predstavniki zmago- valnih razredov pa se potem zberejo na zaključni prireditvi v Ljubljani. Tam najboljši prejmejo priznanja in darilo generalnega pokrovitelja - pod- jetja Lek. Poleg te akcije zo- bozdravstvena služba vodi tudi tekmovanje za zlato ščetko, vsi nagrajenci pa ob koncu do- bijo praktične nagrade," je po- vedala Melita Trop, preventiv- na sestra iz ptujske enote zo- bozdravstva. REDNI OBISKI PRI ZOBO- ZDRAVNIKU oš Grajena je letos z osmošolci že drugič zapored re- gijski zmagovalec akcije Za zdrave zobe ob zdravi prehra- ni. Marsikdo bo vprašal, kako to, da imajo vsi učenci v razre- du tako zdrave zobe morda ob ne tako zdravi prehrani. Tro- pova pravi, da k temu veliko pripomorejo redni obiski ^ zobozdravniku in redno vanje zob doma, kajti v šoli to skoraj nimajo pogojev. no o tem naj bi v prihodnje več razmišljali tisti, ki pripravljajo projekte za osnovne šole, in bj kakšen šolski prostor namenili tudi zobozdravstveni prevenij, vi. Grajenski osnovnošolci sq redni in pogosti obiskovalci oj. dinacije Vere Škerbot, višje dentistke, ki pomaga učence^ pri ohranjaju zdravih in ureje, nih zob. Redne preglede zob po osnovnih šolah, v vrtcih in šoj. skem centru opravljajo preven- tivne sestre: Helena Seidl . Stefanovič, Brigita Jureš, Ve. sna Kreps in Melita Trop, prj akciji pa sodeluje tudi dr, Jožica Reberc, vodja organiza- cijske enote zobozdravstva. Si- cer pa si ptujsko zobozdravstvo lahko samo želi zdravih zob pri otrocih in še več tako uspešnih akcij, kot sta bili zadnji dve. Tekst in fotografija: Tatlana Mohork« HAJDINA / TEKMOVANJE V NEMSCIN Med osmošolci je letos tekmovalo v znanju nemščine 131 učencev iz vse Slovenije, predvsem pa s Štajerske. Drugod po Sloveniji se namreč pri pouku bolj posvečajo drugim jezikoiiL Največ znanja je pokazala Barbara Blažič iz Hajdoš, ki obiskuje osmi razred osnovne šole Hajdina. Dosegla je 98 od 100 možnih točk. Barbara Blažič z mentorico Silvo Hajšek. Barbara se je nemščine pričela učiti v četrtem razredu, že v petem pa jo je pričela poučevati sedanja mentorica Silva Hajšek. "Barbara je že lani obiskovala šolski dodatni pouk in dosegla srebrno priz- nanje, letos pa je bila res odlična. Njeno znanje je plod dodatnega pouka, aktivnega dela v razredu in lastne zavze- tosti. Reševala je že tudi matu- ritetne naloge, torej tiste, ki jih rešujejo mladi ob koncu Med 73 zlatimi priznanji za znanje iz nemščine je šest učencev s širšega ptujskega območja. Poleg Barbare Blažič s Hajdine so prejeli zlato priz- nanje še Natali Horvat iz Sre- dišča ob Dravi (mentorica Rez- ka Novak), Dušanka Murko iz Ljudskega vrta (mentorica Jeli- ca Primožič), Jerneja Čeh iz Juršincev (mentorica Sabina Lenart), Barbara Lešnik iz Majšperka (mentorica Lili Ka- menšek) in Peter Surič iz Olge Meglic (mentorica Tatjana Pungračič). srednje šole," je povedala Silva Hajšek. Barbara se nemščine ne uči kaj posebej veliko, pravi, da jo "ima v ušesih". Sicer gleda tudi televizijske programe v nemščini, drugače pa se z nemščino v živo še ni srečala. Po osnovni šoli se bo vpisala tako kol še tri njene sošolke v mariborsko drugo gimnazijo. Sicer pa je letošnja generacija hajdinskih osmošolcev zelo ambiciozna: od 35 osmošolcev se jih bo kar polovica vpisala v gimnazije. Ml "»J/IZ(DKNJ,GEMKRAJNCAINA,TODRie xivi svoie sanie ' Tako je naslov pravkar izšli knjigi pesmi in proze avtorjev Milana Krajnca-Ninija in Anite Kodrič. Knjigo je izdal Klub ptujskih študen- tov v nakladi 500 izvodov in s pomočjo osmih sponzorjev. Javno predstavitev je doživela na literarnem večerti pred dnevi v ptujski gleda- liški kleti. A'^ sanjaj svojega življenja, živi svoje sanje je že tretja knjižica pesmi in proze komaj 22-ietnega Ptujčana, študenta Milana Krajnca-Ninija. Tudi prejšnji knjigi je izdal skupaj v soavtorst- vu, in sicer po principu dvojčka, knjige, ki se bere ločeno z obeh strani. Za razliko od prejšnjih dveh so pesmi tokratne soavtorice knjige Anite Kodrič prvič vključene v zasnovo knjige kot njen neločljivi del, kot take v knjigi torej nepogrešljive, saj sestavljajo šele pesmi obeh avtorjev pravo celoto. Ko pričnemo brati knjigo, se srečamo najprej z Ninijevimi pesmimi, nato z Anitinimi, po- tem se pesmi izmenjujejo in šele takrat je moč opaziti, da gre pravzaprav za zgodbo. To je lju- bezenska zgodba med fantom in dekletom, ki se konča nesrečno. Če seveda štejemo za nes- rečo, da se je ljubezen pač končala. Mlada zal- jubljenca, od katerih je eden komaj dopolnil dobrih 20 let, drugi pa je še najstnik, še nista doumela, kot je razbrati iz knjige, da ju konec vodi k začetku nečesa novega, morda še srečnejšega. Vsekakor gre za izredno redko literarno for- mo, ljubezenski roman v verzih, ki sta ga - ne- vede - pisali dve osebi. On in ona. Drug druge- mu sta izpovedovala svoja čustva, razmišljanja, hotenja, pisala o zunanjih dogodkih in doga- janju v sebi v verzih, tu in tam pa tudi v prozi. Tako prebiramo izrazito liriko zelo osebne, na posameznih mestih skorajda intimne izpove- di. Medtem ko so njene pesmi še izrazito mla- dostniške, so mnoge Ninijeve presegle tipična mladostna razmišljanja in obravnavajo splošna vprašanja, veljavna za vse čase in starosti. Pa vendar so tudi med Anitinimi, seveda sko- raj v celoti dekliškimi pesmimi, najde kakšna drugačna. Denimo ta: Vidiš me, a me ni, ohjetnaš me a to nisetnjaz. Noriš... Pri Ninijevih pesmih je tokrat prvič opaziti zavedanje o staranju - vsega in predvsem same- ga sebe. Posebno vrednost dobivajo spomini, ki jih izgubljamo s tistimi, ki odhajajo. Spremljajo m£ spomini na vsa leta ... Srečujem ljudi, vendar ne vem, koga čakajo ... Zasledujejo me obrazi, kijih ne poznam ... Gledam v ogledalo, a ga ne poznam ... Pisem mu... Njega ni več.' Ali je res tako dobro vse, kar je staro? Nini se prepričuje, da ne, da gre naprej, da se ne bo "več obračal nazaj, ne bo več sedel na starem sto- lu," pa vendar prav ti zapisi vsebujejo nostalgi- jo po vseh teh starih rečeh. Ugotovitev "... tišina je zgradila zidove, staram se do katere se dokopljejo običajno ljudje v mnogo ka- snejših letih, nekateri pa nikoli, čeprav živijo to isto življenje, je za 22-letnega avtorja prese- netljiva. Podobno obravnava tudi teme prija- teljstva, izgube zaupanja, smrti ... Nini sam je razložil, da je v knjigi Ne sanjaj svojega življen- ja, živi svoje sanje obračunal s svojim lanskim letom življenja, v katerem se je moral posloviti od svojega (zaradi mamil umrlega) prijatelja, v katerem se je srečal z Anito in v katerem so prispevali tudi drugi v njegovo skodelico živl- jenja. Tako je vključil v knjigo tudi nekaj pe- smi drugih avtorjev, ki sicer doprinesejo k boljšemu vpogledu v avtorjevo življenje, žal pa lirično strukturo knjige zmotijo. Prepišimo za konec zadnjo poved knjige, pod katero sta podpisana oba avtorja: "Živeti v pre- teklosti pomeni vsak dan malo umreti, midva pa bi raje živela." Seveda bo življenje to, ki bo izpod peresa mladega Milana Krajnca-Ninija, najbrž pa tudi Anite Kodrič prineslo tudi še marsika- tero pesem. Milena Zupanli ORMOŽ / SPREJEM OB 80-LETNICI STANKA KOCIPRA ^Vedno sem se pmirtil Mek" v soboto je ormoški župan Vili Trofenik pripravil sprejem rojaku pisatelju Stanku Koci- pru, ki izhaja iz Slovenskih go- ric, kjer je preživel svojo mla- dost. Po drugi svetovni vojni se je odselil v Argentino in tam živi že 53 let, njegovo srce pa je ostalo v Prlekiji. Tudi v soboto je to večkrat poudaril in ni mo- gel skriti navdušenja ob pri- pravljenem sprejemu. Pred časom je Kociper praz- noval 80. rojstni dan, zato mu je župan ob tej priložnosti po- daril spominsko darilo. V krajšem kulturnem programu pa je Peter Kirič prebral nekaj odlomkov iz njegovega znane- ga dela Goričanec, zapel pa je moški nonet od Miklavža pri Ormožu. Stanko Kociper je znan kot velik dobrotnik, med drugim je daroval za nove cerkvene zvonove v farni cerkvi pri Mi- klavžu pri Ormožu. Zato so mu tamkajšnji farani v nedeljo pri' pravili krajšo slovesnost. MS Stanko Kociper se je vpisal v častno knjigo občanov. TEDNIK ■ 12. JUNIJ 1997 OD TOD IN TAM - 11 PTUJ / KROŽEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO Učimo sOf dokler živimo y tretjem življenjskem obdobju se začno v nas prebujati fiizlični interesi, ki jih v mladosti nismo vedno uspeli ures- ničiti. To je bila za marsikoga umetnostna zgodovina. Veliko lepega smo že videli doma, po Evropi, nekateri še po drugih ce- linah, vendar vselej le z očmi vodičev raznih agencij. Počasi pa $i človek zaželi gledati s svojimi očmi, zato pa mora več vedeti. 2ačeli smo razmišljati, da bi morda tudi v Ptuju organizirali lu-ožek ali skupino (po zgledu mnogih drugih mest v Sloveniji), v kateri bi svoje znanje o umetnosti izpopolnili. Vedeli smo, da se direktor Ljudske univerze tudi sam ukvarja s slikarstvom, in potrkali s svojo željo na njegova vrata. Ljubeznivo nam je dal vsak torek na razpolago učilnico in nam priporočil tudi mlado in simpatično predavateljico, umetnostno zgodovinarko Tat- jano Kraljevo. Od februarja smo se ob torkih zbirali na Ljudski univerzi in začeli z najzgodnejšimi obdobji likovnega in arhitekturnega ustvarjanja, se preselili v grško in rimsko umetnost, nadaljevali s starokrščanskim in zgodnjekrščanskim obdobjem. Seznanjali smo se različnejšimi motivi, tehnikami, slogi, razp- ravljali o kulturni dediščini in še marsičem, kar nas je zanimalo. Da bi svoje znanje preverili in joglobili, smo se za zaključek se- mestra odpravili na izlet na Ko- zjansko. V sončnem jutru smo si ogledali romansko zgradbo cer- kve, freske in prezbiterij iz poznogetske dobe na Sv. Gorah v Bistrici ob Sotli. Pot nas je vo- dila v izredno lepo obnovljen grad Podsreda, kjer smo občudo- vali zbirko stekla iz Rogaške Sla- tine in odkrili razstavo Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Nav- duševali smo se nad slikami slo- venskih gradov, saj veliko teh poznamo le še po imenu. V Olimju smo videli tudi eno najstarejših lekarn. Rokoko s prekrasnimi štukaturami nas je navdušil pri Sv. Roku nad Šmar- jem pri Jelšah, z barokom in Je- lovškovimi freskami pa nas je impresionirala Sladka Gora. Po stari slovenski navadi smo preverili latinski izrek dulce et utile in si svoje želodce okrepčali z dobrotami pri Ježovniku v Olimju, suha grla po poplaknili s Halerjevim pivom. Pokušali pa smo tudi vino na gradu v Orešju na Bizeljskem in na koncu še ko- zarček sladkogorčana. Obogateni z novimi spoznanji smo se vrnili domov in tako končali I. semester svojega "šolanja". Hvala vsem, ki ste nam to omogočili. Vabimo še koga, da se nam pridruži. Jeseni pa spet nasvidenje! Slušatelji krožka za umef. zgodovino CIRKULANE / NA OBISKU V SOLI PRED KONCEM LETA Uspehi - vzpodbuda za nova tekmovanja v letošnjem šolskem letu osemletko v Čirkulanah in podružnico v Zavrču obiskuje 271 otrok, kar je za dober odde- lek manj kot lani. Ravnatelj Franc Kekec se sprašuje, kjer is- kati vzrok za upadanje števila šoloobveznih otrok v tem koncu Haloz, ko pa se na drugi strani pojavlja še drug problem - jese- ni bo namreč Zavrč z novo šolo enakovredna osemletka cirku- lanski. V Čirkulanah pogoje za devetletno šolanje imajo, v načrtu pa je gradnja prizidka s telovadnico. Ravnatelj OŠ Cirkulane Franc Kekec pred koncem leta pravi: "Letošnje leto je za našo šolo znova uspešno tako po znanju kot po doseženih rezultatih naših učencev na različnih tek- movanjih. Zmeraj pravim, da lahko tudi med majhno množico otrok najdeš dobre tekmovalce. Uspešno je bilo šolsko leto tudi zaradi predstavitev projekta Tu- rizem v Halozah, s katerim smo se pred tedni predstavili še na dnevih izobraževanja, pripravili pa smo tudi projekt Dober dan, pomlad. Kot šola bi radi imeli svoj spominek; razmišljamo o majhnem košu, ki naj ne bi bil nikoli prazen. S turizmom se to- rej na šoli veliko ukvarjamo, saj na tak način želimo pri naših učencih vzbuditi več zanimanja za promocijo Haloz in ljudi." Obisk na OŠ Cirkulane smo izrabili za pogovor z učenci, ki so letos sodelovali na različnih tekmovanjih (od matematike, fizike, slovenskega jezika in ve- sele šole do športnih tekmovanj) ter delali v šolskih krožkih in projektih. Urška Kolednik je predstavila projekt Dober dan, pomlad in dramski krožek: "Projekt Dober dan, pomlad smo učenci nižje stopnje skupaj z vrtcem nameni- li pomladi in varstvu našega okolja. Zadovoljni obrazi naših staršev so na predstavitvi pove- dali, da smo dobro delali. Učenci tretjih razredov pa smo vključeni tudi v dramski krožek in smo že pripravili tri igrice ob praznikih, ob koncu šolskega leta pa pripravljamo še eno." Andreja Jurgec, ki sodeluje v računalniškem in novinarskem krožku, je povedala, da so se pri računalniškem krožku - vodila ga je Nada Jurenec - ukvarjali največ z otroškimi programi, pozneje , ko so spoznali upora- bne programe za pisanje in ri- sanje, pa so sklenili znanje upo- rabiti tudi kot pomoč pri delu in imajo sedaj še novinarski krožek. Prvo glasilo so sestavili lani, letos pa tretje- in četrtošolci namaravajo pripraviti še druge- ga. Martina Emeršič je pri nemškem krožku osvojila srebr- no priznanje, bronastega pa so dosegli trije. Njihova mentorica je bila Zinka Štumberger, z njo pa se je Martina pripravila tudi na tekmovanje za zlato priznan- je, a za rezultat še ne vedo. Lidija Emeršič je povedala, da so v okviru projekta Turizem v Halo- zah usposobili 17 vodičev ter posneli zgoščenko in videokase- to o zgodovinskih zanimivostih gorišniške in završke občine. Za promocijo bodo sedaj prosili tu- ristične agencije. Na šoli z Jožetom Marinom trenirajo tudi 16 učencev - judoistov. Z desetih tekmovanj so prinesli 20 medalj, je povedala Tamara Forstnerič. Mladi fiziki sedmošolci, ki jim je mentorica Danica Zelenik, so v Mariboru dosegli odlično drugo mesto in na državnem tekmo- vanju trinajstega, sta povedala Primož Horvat in Matej TCelc. Tekmovanja za Vegovo priznan- je se je udeležilo 128 učencev od 2. do 8. razreda in podelili bomo 45 priznanj, osem učencev pa je sodelovalo tudi na regijskem tekmovanju v Dornavi. Dva učenca sva osvojila srebrno Ve- govo priznanje - poleg Tadeja Dobruna še Dejan Emeršič. V tekmovanju za Cankarjevo priz- nanje je 11 učencev osvojilo bro- nasto priznanje, ena učenka srebrno in ena zlato. Uspešni pa so bili tudi veselošolci, saj se je ena od učenk udeležila še držav- nega tekmovanja., je povedala Nataša Kolednik. Besedilo in posnetka: Tatjana Mohorko 'Jčenci OŠ Cirkulane so bili uspešni pri šolskem ^elu In na tekmovanjih PTUJ / POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA SOLA 210 ur šolsliega dela za terenski ttvto Učitelj Stanko Kostanjevec je pričel projektno učno delo v Po- klicni in tehniški strojni šoli na Ptuju že pred sedmimi leti. Takrat so pri praktničnem pouku strojništva izdelali pečico, za katero so dijaki 1. letnika programa strojništva v 3-letnem programu porabili 105 šolskih ur. Izkazalo se je, da so za delo z natančno določenim ciljem bolj motivirani, zato je Stanko Kostanjevec projekte nadaljeval. Uvajal je vedno nove izdelke, tako da se je letos šola predstavila na dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani z inovacijskim projektnim učnim de- lom pri praktičnem pouku - izdelavo terenskega avtomobila. Na dnevih izobraževanja so predstavili več avtomobilov na posebnem vrtljivem nosilcu, da so si jih lahko obiskovalci ogle- dali z vseh strani. Za predstavi- tev so izdali tudi pisno razlago in potek projekta, tehniško in teh- nološko dokumentacijo za iz- vedbo projekta ter prikaz na vi- deokaseti. Dijaki prvih letnikov izdeluje- jo terenski avtomobil 210 ur praktičnega pouka. Najprej določijo problem - cilj, nato načrtujejo pot do cilja ter prično izvedbo. Tu seveda najprej spoznajo osnove dela v stro- jništvu, se spoznajo z delovnim mestom in delovnim orodjem, nato pa pilijo, žagajo, strgajo, vrtajo, povrtavajo, ... postorijo skratka vse, kar je potrebno, da iz nekaj kosov kovine nastane ličen terenski avtomobil. Osnov- ni model napravijo vsi enak. nato pa ga opremijo vsak po svo- je, kolikor ima pač kateri ustvar- jalne žilice in ročnih spretnosti. Izdelajo luči, antene, tablice, og- ledala, varnostne loke, posebne rešitve v kabini ... In tako nista ob koncu niti dva terenska avto- mobila enaka. Sicer pa vodi učitelj Stanko Kostanjevec na šoli tudi krožek, pri katerem izdelujejo predmete, v katere vložijo dijaki na stotine ur svojega dela. Eden takih je, denimo, Eifflov stolp, ki so ga iz- delali lani, prav sedaj pa je že vi- deti končno podobo kolesa du- najskega zabavišča Prater, ki ga bodo prvič razstavili ob prazno- vanju šolskega jubileja jeseni. MZ Učitelj Stanko Kostanjevec ob inovacijskem projektu izdelave terenskega vozila. ŠOLSKI ZVONEC PTUJ • Še eno zlato priznanje za znanje kemije Zlato Preglovo priznanje za znanje iz l Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEM! DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 124. NAD nekateri vidiki spolnosti ZELJA PO IZKAZOVANJU Konec Tudi področje spolnosti je zajel tekmovalni, rivalitetni in storilnostni duh. Mnogo mlajših moških ni povsem zadovoljnih s svojo spolnost- jo (nekateri menijo, da imajo premajhno spolovilo, drugi, da ne zmorejo dovolj dolgih spolnih odnosov, tretji, da jih ne morejo imeti tako dolgo, kot si jih želijo, ipd.). Večine te stvari ne skrbijo same po sebi, pač pa jih je strah, da partnerice ne morejo prav za- dovoljiti; bojijo se njenega posmehovanja, razočaranja ali preprosto ugotovitve, da so v spolnosti slabši kot nek njen prejšnji partner. Seveda je jasno, da so razlike npr. v velikosti spolovila med moškimi (predvsem v neeregi- ranem stanju), toda v erekciji znaša ta razlika največ 4 cm, kar pa je nepomembno. Posebno poglavje je dolžina spolnih odnosov. Tudi glede tega so razlike med moškimi. Na to vplivajo tako konstitu- cionalni kot nevrovegetativni in psihološki dejavniki. Ne gre samo za razlike med moškimi, tudi pri istem moškem pride enkrat prej, drugič pa pozneje do izliva. Važno je tudi vedeti, da večina moških lahko po- daljša trajanje spolnih odno- sov, pri čemer se posložiijejo najrazličnejših tehnik. Optimalni čas trajanja spol- nih odnosov se ne da izraziti v časovnih enotah, pač pa v stopnji zadovoljstva obeh part- nerjev. Nekateri imajo ure tra- jajoč spolni odnos, pa sta part- nerja nezadovoljna, druga za- konca pa že po minuti dosežeta oba orgazem in se ne počutita prav nič prikrajšana. Ožji spolni odnos brez predi- gre traja v poprečju pet do de- set minul in tudi poprečna žena v tem času ob primerni predigri doseže orgazem. Pogostost spolnih odnosov varira od para do para, odvisna pa je od starosti. Obsežne an- kete kažejo, da imajo mladi pari v povprečju tri do štiri od- nose tedensko, pri starosti šestdeset let pa enkrat teden- sko ali pa dvakrat mesečno. Tudi doživljanje pri orgaz- mu je relativno, saj so ankete pokazale,da le 18% poročenih žena in 8% moških pri tridese- tih letih doseže pri istem spol- nem odnosu večkratni orga- zem. Mnogi moški so tudi pre- pričani, da je za zadovoljiv spolni odnos potrebna "totalna "erekcija, in so negotovi, če pri njih ni tako - seveda imamo tudi tu opraviti z napačnimi predstavami. Nezadovoljstvo moških s spolnostjo zaradi napačnih siorilnostnih predstav se kaj rado pokaže v širših psihosoci- alnih odnosih do nasprotnega spola. Laž, bahanje, valiiev krivde na žene, kompenzaio- rično poniževanje in omalo- važevanje žensk, beg od ene do druge, podzavestno iskanje in napihovanje pri ženi so ena plat. Po drugi plati so zanje značilni negotovost, sramežlji- vost, samorazvrednotenje, za- vist, nespontanost, ne- sproščenost ipd. Večkrat je opaziti, da moški, ki trpijo za- radi občutka spolne manjvred- nosti, to skušajo nadomestiti z uspehom na drugih področjih. Želje po izkazovanju v spol- nosti so pri moških močno za- koreninjene. Toda tudi ženske zanje niso imune, čeprav je njihovo izkazovanje drugačno. Koketnost, pretirano lepo- tičenje, hvalisanje pred prija- teljicami, poskus prevzeti pri- jateljicam njihove fante, norčevanje iz moških in nez- vestoba so le del napačnega erotskega in seksualnega sa- mopotrjevanja nekaterih žensk. Naslednjič pa o vplivu sta- ranja in starosti na duševno zdravje. Krvodajalci 27. maj: Miian Vervega, Jurovska c. 11, Lenart; Albert Frčeč, Apače 246; Janez Mlinaric, Nova vas pri Markovcih; Ivan Emeršič. Draženci 76/b; Ivan Šibita. Apače 250: Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ptuj; Stanko Munda, Lačaves 60; Jože Reš. CMD 10, Ptuj; Jože Muzek. Muretinci 57; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Peter Nahberger, Župečja vas 20; Anton Zupanič, Skorba 26/a; Miran Gaj- ser, Gerečja vas 75/a; Miran Jerenko, Lancova vas 41: Štefan Vogrinec, Po- povct 17/a; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Jože Lenart, Žabjak 59; Štefan Oončec, Ul. N. Tesle 3, Kidričevo; Jože Horvat. Poljska C. 18, Ptuj; Stanko Jus, Rujska Gora 2; Marjan Avbel, Majšperk 76; Da- nilo Gojkošek, Trnovec 1/a; Franc Pre- log, Markovci 52; Alojz Zoreč, Minoritski trg 4, Ruj; Aleš Krajnc. Pleterje 26; Zvonko Kolednik, Ul. 25. maja 3, Ruj; Franc Turnšek. Apače 140; Iztok Kojc, i Volkmerjeva 27, Ptuj; Davorin Lubej, B. Kraigherja 11, Kidričevo; Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a; Slavko Repec, Zg. Pris- tava 37; Evgen Muhič, Gorišnica 46; I Oorde Panzatovič, Tovarniška 3, Ki- ! dričevo; Stanislav Frčeč, Apače 242; Franc Kump, Senčak 11; Jože Herjavec, G. 4. julija 33, Spodnji Duplek. 29. maj: Milan Vrabl, Sp. Hajdina 52,'a; Dušan Jeza, Rimska pl. 2, Ruj; Franc Lendero, Apače 287; Branko Lukman, Jurovci 5/a; Branko Forstnerič. Tržeč 14; Miran Krajnc, Koračice 30; Zvonko Kolar, Apače 188; Drago Vugrinec, Dra- vinjski Vrh 3/d: Danilo Lendero, Apače 104; Martin Potočnik, G. 8. avgusta 8, Ruj; Anton Vidovič, Lovrenc na Dr. pol- ju; Janez Muršec, Ločki Vrti 52/a; Zvon- ko Matijaško, Orešje 154; Marjan Valen- ko, Moškanjci 19; Albin Avguštin, Lov- renc na Dr. polju; Leopold Krošt, Draženci 88/a: Darko Pintarič. Ul. 5. pre- komorske 2, Ruj: Olga RohI, Sobettnci 37/a; Milenko Bosak. Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Darko Skok, CMO 11, Ruj; Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16. Ruj; Mari(0 Planinšek, Osojnikova 1, Ruj; Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21, Ruj; Mojca Gorjup, Pleterje 15/a; Miran Pest, Arbajterjeva 8. Ruj: Marjan Sa- kelšek, Potrčeva 42, Ruj; Janja Toplak. Langusova 30, Ruj; Slavko Ktrbiš, Apače 45; Avguštin Ros, Planjsko 7; Kari Furek, Draženci 87/a; Miroslav Dobič, Mihovce 24; Francka Zajšek, Ptujska Gora 1/a; Borut Šalamun, Nova vas 101; Anton Jeza, Stanečka vas 8: Stanko Vajda. Gajevci 34; Bruno Sku- ber, B. Kraigherja 26, Kidričevo; Janko Dovečar, Kraigherjeva 3, Kidričevo: Da- nica Bombek, Gajevci 29; Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Ruj; Leon Zoreč. Gre- gorčičev drevored, Ruj; Albin Petrovič, Vareja 6; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3; Janez Šilak, Slomi 16: Alojz Šeruga, Slovenski trg 3, Ptuj; Alojz Mag- dič, Pršetinci 33; Mirko Šoštarič, Sodin- ci 5/a; Vladimir Meško, Sodinci 78/a; Janko Zamuda, Ttbolci 55: Miran Šala- mun, Nova vas 101; Miri Hajdoške gasilske smo poi- mensko že predstavili in povedali, da se gasilci iz Hajdoš že tretjič udeležujejo gasilske olimpiade. Z mlado gasilsko ekipo še zadnji me- sec pred odhodom nabirajo kondi- cijskih in gasilskih veščin mentor- ji Ivan Brodnjak, Srečko Tominc in Franc Zupanič. V zimskih in pomladih mesecih so vadili v športni dvorani v OŠ Markovci, ob prvem lepem vremenu pa smo eki- po že lahko vsak drugi dan v tednu srečali na domačem igrišču. Redno namreč vadijo suho gasilsko vajo po programu CTIF - ta bo v tek- movalnem sporedu na olimpiadi - treningi pa so povezani še s štafet- nim tekom in enkrat mesečno tudi s testiranjem. Ob koncu junija jih čakajo še zadnje priprave na Rogli, kjer se bodo srečali s člani vseh ga- silskih ekip, ki potujejo na Dansko. Domače gasilsko društvo Hajdoše je v zadnjem času poskrbelo tudi za nekaj dodatne gasilske opreme, gasilke bodo na Danskem oblečene v nove delovne in paradne obleke, še vedno pa bi jim prišel prav kakšen tolar, ki ga društvu potrebuje za dodatne stroške. Ženska destina je dobre tri tedne pred odhodom na Dansko dobro razpoložena, pričakovanja med članicami pa so različna in vse bi rade kar najbolje zastopale svoje PGD Hajdoše, mesto Ptuj in celo slovensko olimpijsko moštvo. Tekst in posnetek: T M