Obzor Zdr N 1999; 33: 49-53 49 SREČANJA S SMRTJO IN UMIRAJOČIMI V ČASU ŠOLANJA ENCOUNTERS WITH DEATH AND DYING DURING EDUCATION PROCESS Danijela Kogovšek UDKlUDC 614.253.5:616-036.88 Deskriptor^ izobraževanee sestrsko; odnos do smrti Izvleček - Članek predstavlja rezultate krajše raziskave na temo umiranja in smrti s stališča dijakov zdravstvene šole. Rezultati kažejo, da seje izjemno veliko d(jakov že srečalo s smrtjo doma ali pri prakiičnem pouku v času šolanja. Kažejo tudi na šibke točke glede znanja v zvezi s tem ter problem pietete do umrlih v bolnišnicah. Presenetljivo je, da je večini dijakov srečanje s smrtjo dalo pozitivne izkušnje za življenje ter v zvezi z umiranjem in smrtjo. Umiranje in smrt ne sme biti nedotakljiva tema niti doma v družini niti v zdravstvenhh šolah, še najmanj pa v bolnišncah, kjer se dijaki zaposiijo. Uvod V življenju sta nam dani dve neizpodbitni dejstvi: rojstvo in smrt. Vsakega novega rojstva se razveselimo, spremljajo ga radost in vesela pričakovanja.Kaj pa smrt in umiranje? Spremljajo jo občutki trpljenja, žalosti in izgube. Zato misIi o smrti odrivamo, nanjo smo slabo pripravljeni in v zdravstvu jo dostikrat doživljamo kot neuspeh našega dela. Vendar: smrti se ne izognemo! Ljudje so vedno umirali in vedno bodo, kljub vrhunskim dosežkom medicine. Kakovost našega življenja je odvisna tudi od tega, kako znamo spremljati umirajoče in sprejemati smrt. Ob tem premišljujemo o temeljnih življenjskih vprašanjih: kdo sem, kaj hočem, kaj je zame bistveno v življenju? Žena, ki je spremljala umirajočega moža, pravi: »Odkar sem doživela moževo umiranje in smrt, veliko bolje razumem druge. Marsikaj sedaj drugače doživljam, kar je bilo prej pomembno, je izgubilo vrednost. Pomembne pa so postale druge stvari.« (M. Kle-višar - Spremljanje umirajočih, 1994). O smrti se premalo govori v družinah in v šolah. Na zdravstvenih šolah se dijaki v svoji pripravi na poklic srečujejo z umirajočimi in umrlimi. Želela sem zvedeti, kako so pripravljeni na to in kaj doživljajo ob tem, saj poučujem praktični pouk na Srednji zdrav- DESCRIPTOR:: education nursing; attitude death Abstract - The article presenss the results of a smaller scale research work on death and dying from the point of view of a student of a high school of nursing. The results reveal that surprisingyy many of the students have met with death at home or during praciical work in their study. The results also point out problems connected with deficient knowledge about death and dying, as well as the problem ofpiety to the dead in hospitals. Jt is surprising that meeting with death was a positive experience for lije as well as for dealing with death and dying for most of the students. Death and dying should not be a taboo theme neither at home in the family nor in nursing schools, and the least so in the hospitals where students find their jobs. stveni šoli in se skupaj z dijaki srečujem z umiranjem in smrtjo. Raziskava Namen raziskave je bil poiskati odgovore na naslednja vprašanja: 1. Ali so se dijaki v življenju ali v času šolanja srečali z umirajočimi in umrlimi? 2. Kako so doživljali ta srečanja? 3. So jim dala pozitivna ali negativna razmišljanja o življenju in smrti? 4. Kako jih šola pripravi za delo z umirajočimi? 5. Kako so to doživljali pri praktičnem pouku? 6. Njihov pogled na umiranje in smrt. Metoda in sodelovanje v raziskavi Za raziskavo sem uporabila anketni vprašalnik. Opravila sem jo v četrtih letnikih Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. Sodelovalo je 150 dijakinj in dijakov. Anketa je bila anonimna. Starost dijakov je bila od osemnajst do devetnajst let. Sodelovanje je bilo prostovoljno. Dijaki so se na anketo odzvali pozitivno, saj jih le pet od 150-ih ni izpolnilo ankete. Danijela Kogovšek, višja medicinska sestra - učiteljica praktičnega pouka, Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Poljanska 61 50 ObzorZdrN1999;33 Rezultati Od 150 anketnih vprašalnikov je bilo izpolnjenih 145 vprašalnikov ali 96,6 %. Te sem statistično obdelala. DeI rezultatov je obdelan z grafikoni (graf 8, 9, 10), doživljanja in razmišljanja so predstavljena pisno. Graf prikazuje, da seje 70 % dijakov srečalo s smrtjo pri praktičnem pouku, 30 % pa ne. Je bilo to vaše prvo srečanje s smrtjo? da / PpBliilliRllai^ v. ^ÄiBSiil23ISSl8 V ~ iitilP 55 „ "" """ še nikoii 13% Graf 1. Ste se v živl}enju že srečali s smrtjo? 127 dijakov ali 87 % se je že srečalo z umiranjem in smrtjo, 18 dijakov ali 13 % pa še ne. Graf 4. Je bilo to vaše prvo srečanje s smrtjo? Graf prikazuje, da pri 55 % dijakov to ni bilo prvo srečanje s smrtjo (z njo so se srečali že v širši ali ožji družini), za 32 % pa je bilo to prvo srečanje. 13 % dijakov pa je tistih, ki še nimajo izkušenj s temi srečanji. GM 2. Kdo je to bil? 6,9 % dijakom so umrli najbližji sorodniki (oče, mama, brat, sestra), 42 % so umrli stari starši, drugi sorodniki so umrli 6,2 % dijakom in 32,4 % so bila prva srečanja s smrtjo bolniki pri praktičnem pouku. 13 % dijakov se še ni srečalo s smrtjo. Graf 5. Ste se o tem s kom pogovarjali? Graf prikazuje, da se je 55 % dijakov o tem pogovarjalo (31,2 % s starši, 37,6 % s prijatelji ali sošolci, 31,2 % z učitelji praktičnega pouka); 32,4 % dijakov se ni o tem pogovarjalo z nikomer in 12,5 oziroma 13 % dijakov se še ni srečalo s smrtjo. Ste se pri praktičnem pouku srečali s smrtjo? ne 70% AIi meniš, da te šola za to dovolj pripravi? Graf 3. Ste se pri praktičnem pouku srečali s smrtjo? Graf 6. Ali menite, da vas šola za to dovol} priprav?? Kogovšek D. Srečanja s smrtjo in umirajočimi v času šolanja 51 Graf prikaže, da jih šo1a le delno - v 32 % pripravi na delo z umirajočimi, 60 % jih misIi, da premalo, in 8 % dijakov meni, da dovolj. Kako je v bolnišnici poskrbljeno za pieteto umrlega? ¦ v redu • ni prostora za umrlega ? ni prostora in svojei se B slabo ne morejo posloviti Graf 7. Kako je v bolnišnici poskrbljeno za pieteto umrlega? Dijaki mislijo, daje za pieteto umrlega v bolnišnici v redu poskrb1jeno v 9,8 %, da ni pravega prostora za umr1ega meni 51 %, da ni prostora in se svojci ne morejo posloviti od umrlega meni 37,2 % dijakov, 2 % pa menita, daje za pieteto slabo poskrbljeno. Kako ste doživeli srečanee s smrtjo? 282^^ 30 M 25 ^^i 20 M H ¦ niso 9a še 15 1 1 • niso nič napisaii . kot dejslvo. 10 Wm ^H normalno H H i' težko, pretresljivo, 5 91 ^B groza,... -v mM mW • opisano o Graf 8. Kako ste doživeli srečanje s smrtjo? 12,5 oziroma 13 % dijakov še ni doživelo srečanja s smrtjo, o doživetju s smrtjo ni nič napisalo 19,3 % dijakov, 10 % se to zdi del življenja, sprejeli so ga kot dejstvo, normalno. 28,2 % dijakov je pretreslo, bilo jim je zelo težko, imeli so občutek izgube, bilo jih je groza. 29,7 % dijakov je napisalo različne odgovore. Napisala sem jih nekaj. Tiste, ki so me zelo pretresli, sem napisala s poudarjenim tiskom. 1. lzogibala sem se mrliča. 2. Spoznala sem, kako pomemben je stik z umirajočim. 3. O tem nikakor ne morem govoriti (smrt mame). 4. Smrt mi je bila neznanka tudi, ko sem negovala umirajočo bolnico. 5. Bolnika nisem poznala, zato nisem bila čustveno prizadeta. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Ni me pretreslo, ker smo vedeli in bili na to pripravljeni (smrt dedka). V začetku sem zanikal, nisem hotel sprejeti, bil sem zelo razočaran nad medicino (smrt bratranca). Prepričevala sem se, da ne smem jokati, a ko je jokal tudi oče, sem vedela, da lahko (smrt babice). Bilje velik šok, lažje bi mi bilo, če bi počasi umiral (smrt dedka). Občutila sem krivdo, mislila sem, da sem naredila nekaj narobe (pacient). S sošolko sva negovali bolnico, ki je umirala. Bilo naju je strah in želeli sva si, da ne bi umrla pri naju. Počutile bi se krivo. Ko sem prišla v kopalnico, sem ga zagledala. Je to prostor za umrle?! Med počitnicami sem delala v domu. Oskrbeii sem morala umrlega, ga odpeljaii v mrtvašn·co (sama). Strašno me je bilo strah, saj je bilo to moje prvo srečanje s smrtjo. Mama mije umrla pred očmi. Imela ee raka in je bruhaaa kri. Kako mi je bilo? Grozno. Ostala sem sama, majhna, izgubljena. Zaprla sem se vase in neprestano jokala. Edino pogovor z duhovnikom mi je malce pomaga.. Dosti grdega sem doživela. Avgusta 1992 sem bila v koncentracijskem taborišču. V vrsti smo stali. Vsak peti je bil ustreljen. Jaz sem bila šesta. Moj sošolec in tri sošolke so ta dan umrli. Še veliko smrti sem videla. Bili so trenutki, ko sem si želela umreti, ker je smrt lahko v hudih trenutkih tudi zelo lepa. A sama se ne bi nikoli ubila (dijakinja - begunka iz bivše Jugoslavije). Kaj so vam 5rečanaa 5 5mrjjo dala: 37% 32% 16% H pozitivno razmišljanje o življenju in smrti ¦ negativen odnos O nisem se srečal s smrtjo B drugo (opisano)_____________________ Graf 9. Kaj so vam srečanja s smrtjo dala? 37 % dijakov je napisalo, da so jim srečanja s smrtjo dala pozitivne izkušnje in pozitivna razmišljanja o življenju, 13 % se jih še ni srečalo s smrtjo, 16 % so dale te izkušnje negativen odnos do smrti, 32 % pa je svoja občutja opisalo. 52 Obzor Zdr N 1999; 33 Nekaj odgovorov: 1. O teh srečanjih ne želim razmišljati. 2. Razmišljala sem o svojem življenju. 3. Trebaje ločiti smrt bližnjih, kjer reagiraš hujše, in smrt bolnika na praksi, ki ga ne poznaš. 4. Zdaj me ni več strah smrti. 5. Dobil sem negativen pogled na življenje, kjer nate vedno preži smrt. 6. Smrt je rešitev za hudo bolne, stare. Graf 10. Želite še kaj dodati? 13 % dijakov nima kaj dodati, saj se še niso srečali s smrtjo, 61 % dijakov ni napisalo ničesar, 26 % paje napisalo odgovore. Povze1a sem nekaj teh razmišljanj. 1. Smrt je treba sprejeti z manj žalosti. 2. Veliko premalo se govori o smrti. 3. Ne obremenjujte me s to morečo temo. 4. Ljudje se ne soočamo s smrtjo na pravi način. 5. Ljudje se premalo zavedamo, da moramo živeti polno življenje, če želimo, da nam bo 1epo. 6. Med ljudmi vlada mnenje, da če govoriš o smrti, te ta kmalu doleti. 7. Nad smrtjo se zamisliš, ko vidiš starše otroka, ki je naredil samomor. 8. Rekla sem si, da bom zares zače1a ceniti življenje. 9. Pomemben je pogovor o tem doma, v šoli in potem v službi. 10. Razmišljanje o smrti je redko. Vsi seje bojimo in nočemo misliti nanjo. Vendar se pog1ed na življenje ob doživetju smrti spremeni. Razprava Anketa je dala nekaj presenetljivih rezultatov. Nisem pričakovala, da se je tako veliko število dijakov že srečalo s smrtjo bližnjih, kar je velik čustveni pretres za vsakogar. Tudi pri praktičnem pouku je število srečanj s smrtjo veliko. To so stresi za dijake. Smo učitelji dovolj usposobljeni, da se o teh stvareh potem pogovarjamo? Se nam ne zdi smrt v bolnišnici nekaj samoumevnega? Nikakor nam ta srečanja ne smejo postati rutina, zlasti ne, če so dijaki te bolnike negovali. Vse prevečkrat bi se dijaki lahko počutili krive. Odgovori o pripravi dijakov na delo z umirajočimi kažejo, da bo treba tej temi posvetiti več časa. Učni načrt ga odmerja premalo. Pri praktičnem pouku bo potreben individualen pristop k dijaku ob srečanjih z umirajočimi in ob smrti. V Listini Združenih narodov je zapisano: »Imam pravico, da mojemu te1esu po smrti izkazujejo dolžno spoštovanje.« To je v sodobnih bolnišnicah težko. Arhitekti niso predvideli, da v bolnišnicah ljudje tudi umirajo. Kako naj si drugače razlagamo, da na oddelkih ni posebne sobe, kjer bi bilo za umrlega dostojno poskrbljeno tisti dve uri, ko mora še ležati na oddelku? Kje naj se svojci poslovijo od umrlega? Do tega imajo pravico! Dijaki so to hitro opazili in dobro bi bilo glede tega kaj storiti. Doživetja dijakov ob umiranju in smrti govorijo sama zase. Odsevajo ve1iko zrelost, pozitivne izkušnje kljub tragiki. Pretresljivo je razmišljanje dijakinje -begunke, ki nas spomni, kako malo je vredno življenje v vojni. Sprejemanje smrti bližnjega je precej težje kot spremljanje umirajočih bolnikov v bolnišnici. Občutek krivde oziroma nemoči pa se vseeno pojavlja, ne le pri dijakinjah, temveč tudi kasneje, zlasti na intenzivnih oddelkih, »Samo da me nekdo posluša, me razume,« pa je to že olajšanje, razbremenitev. Zavedati se moramo, da smo ob umiranju nebogljeni, ko se podajamo na pot z umirajočim.To pot moramo prehoditi z njim, ne smemo ga pustiti samega, četudi nas je strah. Srečanja s smrtjo so večini dijakov dala pozitivna razmišljanja o življenju in smrti. Od umirajočih in njihovih svojcev se lahko veliko naučimo. Tega ni v nobeni knjigi. Lestvica življenjskh vrednot se spremeni. Se kdaj vprašamo: »Kaj bi mi bilo sedaj1e pomembno, če bi zbo1e1 in kmalu umrl?« Verjetno bi se razporeditev naših moči obrnila, marsikaj v našem življenju bi se spremenilo. Sklep Raziskava daje veliko iztočnic za razmišljanje (ne le o smrti, tudi o življenju!). Dijaki so razmišljali zelo zrelo, človeško in s tisto mladostno zagnanostjo, ki jo je v nas včasih premalo. Vredno bi bilo razmisliti kaj lahko v zdravstvenih šolah izboljšamo pri izobraževanju na to temo (na naši šoli smo letos povabili dr. M. Klevišarjevo na izkustveno skupino z dijaki in profesorji). lzobraževanje na to temo se bi moralo nadaljevati tudi po šolanju. V bolnišnicah bo treba najti primeren prostor za umrle in dovoliti svojcem, da se, če to želijo, poslovijo od njih. Kogovšek D. Srečanja s smrtjo in umirajočimi v času šolanja 53 Potem ne bo več takih razmišljanj kotje tole, ki ga je zapisala ena od dijakiinj: »V bolnišnici se mi zdi prav bedno umreti. Si le NEKAJ na postelji. Doma se imaš čas dostojno posloviti, se umirajočega dotakniti, mu kaj povedati (pa čeprav ne veš, ali te še sliši). Odnos do umrlega in njegovih svojcev je nadaljevanje odnosa do bolnika in umirajočega. Če želimo imeti toplo in človeško ozračje v bolnišnicah, ne smemo pozabiti tega odnosa. Dr. Klevišarjeva pravi: »Treba je dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju!« Ne odrivajmo misli na smrt, mislimo nanjo vsak dan s polnim življenjem. Sem z ljubeznijo preživel dan, sem ga napolnil z dobrimi deli, sem notranje bogatejši kot včeraj? Zahvala Rada bi se zahvalila dijakinjam in dijakom 4. letnikov Srednje zdravstvene šole v Ljubljani za izpolnjen vprašalnik in za misIi, ki so jih zapisali. Hvala! Literatura 1. Čeme F. Koncert za raka. Celovec: Založba Drava, 1989:156-8. 2. Farberow NL, Gilewski M, Thompson L. The role of social supports in the bereavement process of surviving spouses of suicide and natural deaths. Suicide and Life - Threatening Behavior, 1992, 8: 117-20. 3. Klevišar M. Spremljanee umirajočih. Ljubljana: Družina, 1994: 7, 9, 107,115-7. 4. Koocher GP. Coping with a death from cancer. Journal of Consulting and Clinical Psihology 1993,628-9. 5. Mohar P. Temelji medicinske etike in deontologije. Ljubljana: ZRS za šolstvo in šport, 1994: 129-35. 6. Pera H. Razumeii umirajoče. Ljubljana: Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, 1998: 76-7, 167-8. 7. Šef M. Pomoč težko bolnim in umirajočim. Ljubljana: Cirilsko društvo, 1986: 47-8.