Poštnina plačana v gotovini,
22. štev.
, 2. junija 1923.
Posamezna številka stane 1 Din.
Leto V.
Uredništvo hi uprava t Ljubijant Gradišče št 7. — Telefon St TL
MARODNO-SOCUftUSTIČNI
Naročnina: 4 Din, za inozemstvo C Din. na mesec. Izhaja ob sobota!?.
Pregled preteklosti in načrt za bodočnost.
(Poročilo pol. tajnika NSS, tov. Ivana Tavčarju, na strankinem zboru dne 21. maja.)
ZaJkaj smo pri volitvah podlegli?
Dokazalo se je, da imamo vse premalo narodnih socijalistov, ki bi bili programatično izšolani in v svoji notranjosti do popolnosti uverjeni o nalogah stranke. (Pritrjevanje.) Vse preveč so bili naši pristaši pod vplivom nasprotne agitacije in vse premalo je bilo vere v lastno stvar.
Da bi se mogli uspešno braniti proti nasprotnikom in zagovarjati strankino stališče, nam je primanjkovalo agitacijskih sredstev. Skoraj brez denarja smo vodili agitacijsko borbo. Sam apel na osebno požrtvovalnost ni mogel zadostovati, ker preko človeških možnosti se ne morejo posamezniki izpostavljati. Brez denarja nismo mogli prirediti toliko shodov kot smo jih želeli in brez denarja nismo mogli paralizirati agitacije nasprotnikov, ki so v volilnem boju podkupovali. Na razpolago nam je bilo samo dvoje skromnih tednikov. Kaj pa pomenita dvai tednika proti ne-številnim dnevnikom nasprotnikov, si pač vsakdo sam lahko misli.
V volilno borbo smo šli v znamenju socijalističnih idej. Socijalizem je pa bil vsled koruptnih marksističnih socialističnih voditeljev diskreditiran. Ta fakt tudi za izid volitev naše stranke ni ostal brez vpliva, če volilci o socija-listih niso slišali drugega, kot da se njih voditelji samo prodajajo, ni bilo misliti, da bi razredno-zavedni proletarijat mogel doseči omembe vredne uspehe. In res pri volitvah ni bila poražena samo naša stranka, ampak tudi nobena izmed drugih socijalističnih strank v Sloveniji ni dosegla nobenega mandata. Izmed socijalističnih kandidatov v državi sta bila izvoljena samo 2 poslanca, nasproti 71 poslancem v bivši narodni skupščini. Debakel socijalizma na celi črti.
V boju se nismo posluževali demagogije. Strogo smo se držali stvarnosti in objektivnosti. Nasprotno so dTUge stranke uganjale največjo demagogijo in operirale z gesli, ki onemogočujejo vsako dostojno borbo.
Volilna borba se je vršila v znamenju državnopravnega vprašanja. Vprašanje avtonomije je bilo poglavitno vprašanje. Socijalne zahteve so za avtonomističnim stremljenjem skoraj zatemnile. Tudi glede avtonomije ni mogla stranka slediti predvsem klerikalni stranki, ki je iznašala zahteve, ki so za nas nesprejemljive.
Zaključek volitev ni bil toliko uspeh te ali one zmagujoče stranke, ampak izraz ljudske volje, ki hoče spremenjenih razmer v državni upravi. To velja prav posebno za pokrajine, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati.
Samozavest je brezpogojna potreba, če hočemo doseči uspehe. Vendar samozavest ne sme iti tako daleč, da izgubimo realna tla in opustimo objektivno presojanje lastnega položaja. Prav lahko trdimo, da smo- precenjevali samega sebe, da smo računali z ideel-nimi ugotovitvami in da nismo bili trezni in hladni računarji, kar mora biti človek vedno v politiki. Zaljubljeni smo bili sami vase in preradi računali s čudeži. In še sedaj, dosedanji uspehi so nas premamili in že smo računali z močjo, katere pa v resnici nismo imeli.
Absolutno moč so si v Sloveniji osvojili klerikalci. Na Hrvaškem pre-obvladuje Radičeva stranka in v Srbiji radikalna stranka. Te tri skupine sedaj politično predstavljajo Srbe, Hrvate in Slovence. Naravna naloga teh treh
strank je sedaj, da reši državnopravni spor; inicijativo za to ima najmočnejša stranka v državi — radikalna stranka.
Kakšna bo rešitev državne krize, se še danes ne more presoditi.
Kaj sedaj?
Eno je gotovo, da moramo vstrajati na svojem programu. Če smo doslej smatrali idejo narodnega socijalizma kot edino odrešilno za trpeči neposedu-joči razred, tega svojega prepričanja vsled trenotnega neuspeha ne moremo spremeniti. (Viharno odobravanje!) To tem manj, ker so nam zadnje volitve dokazale, da nima proletarijat prav ničesar pričakovati od korumpiranega marksističnega pokreta. (Pritrjevanje!)
Globoko smo uverjeni, da naše dosedanje štiriletno delo, polno iskrenega in požrtvovalnega idealizma ni bilo zaman. V našem javnem življenju smo se navzlic vsemu uveljavili kot faktor, ki bo gotovo v bodočnosti zavzemal važno mesto. Zato ni prav nobenega povoda za malodušje. Lahko sicer priznavamo, da je bila zaenkrat NSS poražena, ni pa bila poražena ideja narodnega socijalizma. (Viharno odobravanje!) Toliko manj, ker imamo med propagatorji narodnega socijalizma še vedno nepremagljive kadre, ki imajo s primerno reorganizacijo izstopiti iz rezerve in za-poceti novo bitko, bitko, ki mora biti za nas zmagovita. (Pritrjevanje!)
Predno pa zopet gremo v novo bitko, si moramo zasnovati nov načrt dela v naših organizacijah in pri tem upoštevati svoje dosedanje izkušnje. Kaj je predvsem potrebno pri bodočem delu?
Vzgojiti si moramo kar največje število idejno prepojenih somišljenikov, ki bodo- točno podučeni o nalogah in ciljih narodnega socijalizma. Ni dovolj, da na naših skupščinah nastopajo govorniki, ki s široko gesto in zgovorno besedo kritizirajo obstoječe razmere, ampak vedeti morajo predvsem, kako bi se morato urediti, da bi bila družba lahko zadovoljnaj in srečna. Iz naših nastopov moramo izločiti negativno besedičenje in ga nadomestiti s pozitivizmom. (Odobravanje!) V dosego tega cilja je neobhodno potrebno, da izdelar mo tako naš idejni in praktični program do največjih podrobnosti.
Brez ozira moramo onemogočiti, da bi v naših organizacijah odločevali tudi ljudje, ki niso po srcu socijalisti. Para-siti, ki hočejo živeti na stroške drugih, morajo do zadnjega izginiti iz naših vrst. Potrebujemo predvsem idealnih in navdušenih borcev. (Viharno odobravanje!)
Ustanavljati nam je politične šole. Če hoče proletarijat doseči bodočnost, mora biti predvsem politično izšolan. Le na ta način ubijemo demagogijo in politično uskoštvo.
Sporedno z idejnim izšolanjem in propagando mora korakati politična, strokovna, gospodarska in kulturna organizacija.
Podrobno o teh organizacijah bo referiral organizacijski tajnik. Meni je le pripomniti sledeče:
Izrecno strankarsko strokovno organizacijo imamo: Narodno socijalno strokovno zvezo. To organizacijo je vsestransko izpopolniti in razširiti. Drugače sodelujejo naši pristaši v raznih strokovnih organizacijah, kjer so včlanjena pristaši raznih strank. Zaenkrat ne kaže izločiti se iz teh strokovnih organizacij. Strogo moramo paziti na to, da se te organizacije ne bodo vodile v korist ene politične stranke, ali da bi se celo indirektno izrabljale proti nam. Isto velja za gospodarske organizacije, kjer sodelujemo. Vsekakor pa mora vse naše delo stremeti za tem, da se tudi glede strokovnih in gospodarskih organizacij popolnoma osamosvojimo.
Tudi kulturnih organizacij še nimamo razvitih tako, da bi lahko računali samo s svojimi organizacijami. Vendar moramo tudi tu delati na to, da si ustanovimo svoje lastne kulturne organizacije, ker izkušnja uči, da se ravno v raznih kulturnih organizacijah slabi strankarska zavest naših članov in poskuša na vse načine utihotapljati politika, ki je v polnem nasprotju s socialističnimi stremljenji.
Ko govorimo o kulturnih organizacijah ni odveč, če se prav posebno spomnimo sokolske organizacije. Sokolsko organizacijo smatramo kot vsenarodno kulturno-vzgojno organizacijo in uvidevamo nujno potrebo, da se razvije do največje moči. (Odobravanje!) Zato vsem našim pristašem kar najbolj priporočamo, da se udeležujejo sokolskega dela. Seveda pa pri tem ne smemo zamolčati, da smo najodločnej-ši protivniki temu, da bi ta ali onai stranka hotela prevzeti monopol nad sokolsko organizacijo. Odločno smo proti temu, da bi se v Sokolstvo zanašala politika. Sokolstvo najresneje opozarjamo, da se v svojih programatičnih izjavah izogiblje od političnih strank suiliranih tendenc. (Živahno pritrjevanje!) Za slučaj, da bi Sokolstvo oči-vidno stopilo v službo* ene stranke, ga ne moremo smatrati več za vsenarodno kulturno organizacijo in bi se v tem slučaju morali odtegniti iz njegovih vrst.
Odločno se pa izjavljamo proti onim kulturno-političnim organizacijam, ki pod krinko nacijonalizma pri nas zastopajo nestrpne centralistične smotre. Posebej moramo naiše pristaše opozarjati na te organizacije, ker poskušajo dokazati svoje nestrankarsko lice in s tem zavajati naše pristaše v zmoto. V mislih imam »Organizacijo jug. nacionalistov«, ki hoče z nasilnimi metodami uveljaviti že zdavnaj skrahirano ideologijo Sv. Pribičeviča. Nikdar in v nobenem slučaju še nismo priznavali nasilnih metod in jih tudi »Orjuni« ne bomo. (Viharno odobravanje.)
»Orjuna« kot taka je nepotrebna organizacija, ker imamo dovolj narodnih organizacij, ki prav lahko — če hočejo — ščitijo naše nacijonalne organizacije. Pole gtega imamo pa narodno državo, ki bo lahko v vsakem slučaju z razpoložljivo oboroženo silo in avtoriteto obvarovala državo eventuelnih nacijonalnih zapostavljanj teh ali onih notranjih sovražnikov.
Še enkrat: zavedajmo se, da se za »Orjuno« skriva kapitalistična organizacija, ki hoče z nacijonalno krinko na obrazu škodovati delovnemu ljudstvu. (Ponovno viharno odobravanje!)
Notranjemu strankinemu delu mora pa slediti tudi primeren taktični nastop na zunaj. Političnega diletantstva in kolebanja sedaj na desno, sedaj na levo, mora biti enkrat za vselej konec. Ko imamo enkrat organizatorno in idejno usmerjeno pot, ne bo težko najti tudi primerni nastop na zunaj.
Po izkušnjah smo si menda edini, da s socialističnim blokom ni računati. Prvič zato ne, ker v marksističnih organizacijah združen proletarijat še danes ni zrel za enotno fronto in drugič, ker imamo opravka z voditelji, ki so še prenasičeni avanturističnih političnih metod. Popolnoma izključeno je, da bi se podvrgli marksističnim programom na ljubo socialističnemu bloku, ker bi to pomenilo konec naše stranke. (Odobravanje!) O tem še je že veliko govorilo in bi pomenilo, danes še naprej razpravljati o tem, nositi vodto v morje.
Poleg socijalistične koncentracije se danes veliko bolj govori o napredni koncentraciji.
Glede napredne koncentracije moramo takoj v naprej izjavljati, da niti
govora ne more biti o tem, da bi pristali na fuzijo v napredni blok, ker bi v tem slučaju zatajili svoj socialistični program. Najmanj je pa pričakovati od nas, da bi pristali na centralistično ideologijo Pribičeviča, ki se zrcali v naši jug. dem. stranki. (Pritrjevanje!)
Če govorim specijelno o razmerah v Sloveniji, priznavam, da bo potrebno proti enotni fronti klerikalcev, tudi z napredne strani nekaj ukreniti. V principu se v danem slučaju ne odrekamo možnosti koncentriranega nastopa proti klerikalizmu. Vendar prednoi govorimo o nastopih z drugimi strankami, se mi zdi veliko bolj potrebno, da preje reorganiziramo svoje vrste. Pomnimo, da se z nepopolnimi organizacijami, pri sklepanju koncentračnih političnih nastopov, ne moremo uveljaviti. V politiki odločujejo realni pojmi. Ni dovolj, da smo zgovornih besedi, treba je moči in moč dobimo z delom. Šele potem bomo lahko v vseh svojih političnih nastopih uveljavili svoje zahteve. Verujmo, da bo načelstvo, ki ga izvolimo danes, tudi glede koncentracij političnih strank, našlo pravo pot. V nepremišljene in preuranjene sklepe se pa pod nobenim pogojem ne spuščajmo. (Odobravanje!)
Tako sem v kratkih obrisih očrtal (kolikor se tiče mojega referata) delo NSS. Moje poročilo se nanaša predvsem na udejstvovanje stranke v Sloveniji, kjer je stranka najmočnejša in političen faktor. S tem pa nikakor nisem hotel podcenjevati delo onih naših tovarišev, ki delajo v drugih pokrajinah države. Vendar povsod izven Slovenije je naše gibanje še v početkih. Priznati se pa mora, da so ti početki zelo razveseljivi, prav posebno v Zagrebu, Dalmaciji in Beogradu in dajejo upravičeno upanje, da se stranka prav kmalu razmahne po1 vsej državi v največjem obsegu.
Kot zaključek mojega referata bodi:
Težke ure dela in samozatajevanja so za nami. Marsikatero razočaranje smo doživeli. Vse težave smo pa doslej premagali z veliko vero v poslanstvo in končno zmago narodnega socijalizma. V najtežjih urah smo imeli vedno pred očmi naše brate na Češkoslovaškem. Videli smo svoje učitelje na severu, videli njihovo vstrajno delo, videli njihove uspehe. In kot njih učenci smo jih skušali posnemati predvsem v tem, da se nikdar ne sme kloniti glav. Šli smo za vzgledi svojih vzorov še tem vstrajnejše na delo. In to bomo storili tudi v bodoče. Še malo nas ne straši, če nas ta ali oni v boju zapusti, ker vemo, da imamo krog sebe še vedno armado, ki je pripravljena na vse in najtežje! Maloštevilna je sicer ta armada, a predstavlja danes elito borcev za proletarijat. Kar smo izgubili, pomeni samo razčiščenje naših vrst. (Odobravanje!) Sedaj vsaj vemo na koga imamo računati.
V medsebojnem bratstvu in zvestobi bomo šli neustrašeno na novo delo in uverjen sem, da pride kmalu čas, ko jugoslovanski narodno - socijalistični proletarijat ne bo zadnji v krogu vzajemne socijalistične družine. (Viharno odobravanje! Govorniku čestita delegacija češkoslov. socijalistične stranke.)
Notranji in zunanji politični položaj.
(Poročilo načelnika NSS, tov. Ivana Deržtča, na strankinem zboru dne 21. maja.)
Tovariši in tovarišice!
Dolžnost vsake politične stranke je, da ima pri svojih odločitvah in nastopih pred seboj jasno sliko o položaju celokupnega naroda, cele države. Predvsem pa smatram pri vsaki socijalistični stranki za neobhodno potrebno,
da stori vse svoje ukrepe na podlagi resnega razmotrivanja in strogo objektivne sodbe vseh vprašanj, ki se tičejo delovnega ljudstva. Resna socija-listična stranka ne sme nikdar pasti na oni nivo, ki je lasten takozvanim meščanskim strankam, katere hvalijo samo to, kar je njim v prid, pa če je za celokupnost dobro ali slabo. Zal, se so-cijalistične stranke pri svojem udejstvovanju niso mogle otresti te zle dedščine in vsaj pri nas delajo iste napake, kot so jih delale in jih še delajo takozvane meščanske stranke.
Za nas, narodne socijaliste, morata biti objektivnost in stvarnost vodilni in edino merodajni, ako hočemo, da bomo pravilno izvajali svoj program, ako hočemo, da bomo objektivno in resno-stvarno presojali vsa dnevna in druga pereča državna vprašanja. Skušal bom torej v kratkih potezah podati sliko življenja našega ljudstva in njegov vpliv na zunaj. Pripomnim pa, da se ne morem spuščati v poedinosti, ker bi to bilo pač preobširno in vrhtega tudi ni mogoče posamič razpravljati o vseh vprašanjih na strankinih rednih zborovanjih.
Peto leto živimo v svoji svobodni državi. Dolžnost naša je, da jasno in jedrnato povemo, kako je v naši državi. Mislim, da smo si v tem edini, ako izjavim, da je v naši državi slabo, da predvsem zelo trpi delovno ljudstvo. Beda med duševnim in ročnim prole-tarijatom je dosegla baš v teh dneh vrhunec. In, če preiskujemo vzroke našega bednega gospodarskega stanja, pridemo do zaključka, da je naš narod gospodarsko nazadoval edino radi tega, ker ni bil edin v glavnem političnem vprašanju — v notranji ureditvi svoje države. Ob prevratu in uedinje-nju so se razlegali po vseh pokrajinah naše domovine od Triglava do Vardarja, pa od Subotice do Cetinja navdušeni klici naši osvobojeni skupni domovini. Ti klici so sedaj utihnili, celo tako daleč smo, da se odkrito govori proti naši državi na ulicah, v delavnicah in pisarnah. Vzrok, da ic tako daleč prišlo, sem že prej navedel. Naša notranja ureditev države se ni izvršila v duhu časa in ne po potrebah ljudstva. Stranke, ki so bile na vladi, so jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu krat-komalo diktirale politični čredo nekaterih oseb in s sprejetjem vidovdanske ustave povzročile popolno politično razkosanost celokupnega naroda.
Vsak iskren rodoljub mora priznati, da je bilo naj več je zlo — za nas vse — postopanje raznih koalicijskih vlad in da je to zlo moralo roditi samo eno — namreč reakcijo. Ustavno vprašanje s sprejetjem ustave ni bilo rešeno v zadovoljnost ljudskih mas, ampak je ostalo odprto in je danes vir vse naše nesreče. Ker se razne koalicijske vlade niso mogle naslanjati na podporo širokih ljudskih mas, se tudi niso upale izvesti vseh členov ustave. Zatekle so se k najhujšemu sredstvu, birokratič-nemu centralizmu, spojenemu s silo in so na ta način skušale obdržati oblast v svojih rokah.
Po sprejetju ustave je nastopila v naši državi najhujša reakcija. Zakonov posamezne vlade sploh niso izvajale, vsak poedini minister je postopal po lastni volji, nastala je splošna pravna nesigurnost, ki jo je najbolj občutilo naše delovno ljudstvo.
In če vprašamo, kaj so delale v takih razmerah naše takozvane delavske stranke, moramo biti odkriti in priznati, da te stranke niso bile kos svoji nalogi. Voditelji socijalističtiih strank druge intcrnacijouale so vsled svoje ambicijoznosti in ministerijalizma izgubili vsak stik, pa tudi vsako zaupanje med delavstvom. Delavstvo je pod takimi okolnostmi pač nasedlo raznim vabam o diktaturi proletarijata, sovjetih in komunizmu. Ti novi voditelji pa so bili še bolj breznačelni in so s svojim postopanjem povzročili še hujšo zmedo in razcepljenost med delavstvom.
Pod takimi pogoji pač ni bilo drugega izhoda, kakor da je duševni in ročni proletarijat klonil duhom in se popolnoma udal pritisku in nameram meščanskih strank. Volitve v narodno skupščino mesca marca nam pač nudijo najlepšo sliko in so najboljši dokaz za moje trditve. Duševni in ročni proletarijat je pustil svojo borbo za so-
cijalistična načela, se pridružil raznim meščanskim strankam in oddal svoje glasove vplivnim kandidatom. Priznavam, da tiči eden glavnih vzrokov tega dejstva v državno-pravnem sporu. In tukaj moramo konstatirati, da se niti druga niti tretja internacijonala nista izjavili jasno o notranji ureditvi države, ker pač ne moremo smatrati za resne razne enuncijacije o sovjetih itd., ko vendar ni bilo možnosti za realizacijo.
Stališče nas, narodnih socijalistov, glede ustave je bilo od strankine ustanovitve sem že jasno precizirano. Zahtevali smo, da bodi ustava sprejeta na podlagi bratskega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ta naš klic ni našel nobenega odmeva, radi tega so koalicijske vlade nastopale proti nam, celo tako daleč so šle, da so nas proglašale za protidržavne elemente, separatiste itd.
Ne bom se spuščal v rekriminacije, lahko pa danes konstatiram z zadovoljstvom, da je bil nastop naše stranke v državno-pravnem vprašanju pravilen. Danes vidimo v notranji politiki naših meščanskih strank prve pomembne znake preokreta. Ne bom pel slave ne radikalcem, ne klerikalcem ali ra-dičevcem. Ugotavljam pa dejstvo, da je celo meščanska stranka, radikalna, jela spoznavati in pravilno ceniti naš notranji spor. Gotovo nosi ta stranka največji del odgovornosti na današnjih razmerah; ravno toliko krivde bo pri Radiču in njegovih dosedanjih neresnih akcijah. Če so torej meščanske stranke prišle do tega, da uvidevajo, da je potrebno najprej sporazumno in bratsko rešiti državnopravni spor, mi, narodni socijalisti, to prav iskreno pozdravljamo. Naša stranka je dosedaj glede vseh državnih vprašanj nastopala le z vidika občenarodnih potreb; zapostavljali smo pri svojih sklepih strankarske koristi, ker pač moramo najprej in povsod zastopati odločno in neustrašeno obstoj te naše s krvjo in stoletnim trpljenjem priborjene skupne domovine. Podpreti hočemo torej vsako resno stremljenje bodisi skupin ali posameznikov za politično pacifikacijo našega jugoslovanskega ljudstva.
Ko pa govorim o tem, moram posebej naglasiti, da ta podpora velja le za politični načelni sporazum in se stranka pri tem nikdar ne sme in ne more odreči svoji veliki nalogi in delu v smislu načel in programa narodnega socijalizma.
Omenil sem že kratko, da je gospodarski položaj jugoslovanskega delovnega ljudstva nad vse prekeren in obupen. Država v teku 4a/2 let ni mogla rešiti niti enega vprašanja v korist širokih ljudskih plasti. Vsa dosedanja gospodarska, kulturna in socijalna politika v naši državi nosi vse znake najhujšega kapitalističnega izrabljanja delovnega ljudstva. Ne bom navajal posameznih panog, mirno pa lahko trdim, -da je država popolnoma odrekla in da take bede še ni bilo med jugoslovanskim duševnim in ročnim preleta rija-tom, kakor vlada danes. Da se proletarijat reši tega neznosnega stanja, je treba veliko dela, požrtvovalnosti in ljubezni. Uverjen sem, da jugoslovansko delovno ljudstvo zmagonosno prebije tudi to težko krizo.
Če torej vidimo, da je naša domovina na znotraj slaba, nekonsolidirana, potem pač ne moremo pričakovati, da bi ta država na zunaj imela kak večji vpliv. Vzlic dejstvu, da so vladni krogi do sedaj vedno povdarjali, da je naša pozicija v Evropi odvisna od števila bajonetov, vzlic dejstvu, da so potrošili velikanske vsote za armado, naš ugled od 1. 1918 ni narasel, pač pa znatno padel. Smo odločni nasprotniki vsakega militarizma, ker je to najslabše sredstvo za pridobivanje pravega ugleda in ker obenem vsak narod trajno obremenjuje z denarnimi žrtvami, ki gospodarsko, kulturno in socijalno najslabše vplivajo na ljudstvo. Vpliv države na zunaj se mora opirati na dobro notranjo konsolidacijo in pa na neomajno ljubezen ljudstva do svoje države — ta vpliv je najsigurnejši -- tega ne bodo premagali ne bajoneti, ne topovi.
Ker tega v naši državi ni, je tudi njena pozicija na zunaj zelo težka. Še do danes nismo mogli doseči, da bi bile definitivno urejene meje napram na-
šim sosedom. Najvažnejše vprašanje za nas, ne samo kot Slovence, ampak kot prepričane Jugoslovane sploh, je izvršitev nesrečne rapallske pogodbe. Četudi te pogodbe, ki nam je bila diktirana od italijanskega šovinizma in im-perijalizma, nikdar priznati ne smemo, vendar moramo odločno zahtevati, da se podpisana pogodba natančno izvede. Baroš in Delta sta prisojena nam, sta naša last in v tem ne priznamo nikakih kompromisov. Simptomatično je, kako se to vprašanje rešuje in zavlačuje s strani Italije, ker nam to v bengalični luči kaže našo notranjo moč. Nikdar Italija ne bi tako nastopala, ako bi naš narod stal enoten na braniku za svoje pravice. — Kako dolgo še? — Ali se bodo spametovali naši vladni možje, ali bo prišlo pri našem ljudstvu do odločnega nastopa? Mi, narodni socijalisti, smo in bomo storili svojo dolžnost!
Edina svetla točka v naši zunanji politiki je naša zveza z bratsko Češkoslovaško. Prisega: bratstvo za bratstvo, ljubezen za ljubezen, držita oba naroda v enodušnem prepričanju, da je le na tej poti rešitev nas vseh. Vemo, da ima tudi bratska češkoslovaška svoje težkoče, toda s ponosom in veseljem moremo povdariti da je ravno ta bratska Češkoslovaška s svojim delom dokazala, kaj premore slovanska pridnost, poštenost in vstrajnost. In če danes ponovno naglašamo, da bomo delali z vsemi svojimi močmi, da se ljubezen med našim jugoslovanskim delovnim ljudstvom do bratskega češkoslovaškega naroda poglobi in utrdi, smo globoko uverjeni, da bo to najboljše sredstvo za obrambo in dosego naših skupnih idealov. Trdna zveza med Češkoslovaško in Jugoslavijo bodi porok lepše bodočnosti vsega Sio-vanstva in prvi realni korak k našemu skupnemu cilju — k ustvaritvi enotnega slovanskega bloka s Poljaki in Rusi.
To leto nam je tudi pri nas na jugu prineslo prvi začetek k zbližan ju južnih Slovanov. Čeprav vemo, da delovno ljudstvo v Bolgariji ni krivo onih strašnih dni, ko je Bolgarija zatajila svoje slovanstvo in šla med svetovno vojno proti lastnemu bratu in mu zadala najhujše udarce, vendar smo težko pričakovali, da to bolgarsko ljudstvo enkrat spozna resnico in z iskrenim srcem in dobro voljo skuša popraviti storjene krivice. Ta čas sedaj nastopa, kakor kažejo vsi znaki. Sporazum med našo državo in Bolgarijo, sklenjen v Nišu, predstavlja prvi smotren in, upajmo, tudi iskren korak na poti do onega cilja, ki nam, Jugoslovanom, mora biti vedno pred očmi in za katerega moramo z vso vnemo delati vsi — namreč za to, da udejstvimo zgodovinske naloge nas, južnih Slovanov, da bomo ena družina na Balkanu od Trsta in Gorice, pa doli do Soluna in Carigrada, svobodni in sami svoji gospodarji. — Ko pozdravljamo prav iskreno ta prvi korak k sporazumevanju, zahtevamo od naših merodajnih činiteljev, da z iskrenostjo in ljubeznijo nadaljujejo započeto delo do končnega trajnega sporazuma.
V Evropi se danes bije boj za izvršitev po vojni sklenjenih mirovnih pogodb. Četudi so plačila, naložena Nemčiji, na prvi pogled zelo velika, vendar je dejstvo nepobitno, da je Nemčija med vojno na uprav nečloveški način upropastila cvetoče pokrajine in izvršila grozodejstva, ki morajo biti kaznovana. V tem velikem boju nas zanima predvsem to, da antanta in zlasti Francija, skušata dobiti v naši državi podporo in vsekakor računata z našimi vojaki. Tu moramo pa na ves glas povdariti, da naši ljudje nikdar ne bodo šli v boj za zapadne kapitaliste in militariste. Svarimo vlado in vse merodaine čini-telje pred vsakimi zakulisnimi in tajnimi pakti. — Naše jugoslovansko ljudstvo ima druge naloge, ne pa da bi bilo orodje v rokah zapadnega kapitalizma.
Smo načelni nasprotniki komunizma in dobro vemo, da to, kar se danes godi v Rusiji, ni izvajanje idejnega kotnu-nijma, temveč — navadno nasilje nad ruskim narodom. To dejstvo nas pa nikdar ne bo premotilo, da bi se odrekli oni ljubezni, ki smo jo dolžni kot Slovani napram velikemu, pa nesrečnemu bratskemu ruskemu narodu. — Želimo prav iskreno, da bratski ruski narod pride do svobode in one moči, ki mu
pripada po njegovi veličini. Zato se nikdar ne bi mogli strinjati in se bomo z vsemi močmi borili proti ruskemu nasilju nad 'bratskim ruskim ljudstvom s strani zapadnih kapitalistov in imperi-jalistov. Od merodajnih faktorjev v naši državi pa zahtevamo, da s pametno politiko pripravijo možnost čimprejšnjih, najožjih stikov z bratskim ruskim narodom.
Zahtevamo odločno, da naša vlada konsekventno in povsod nastopa v obrambo naših vitalnih narodnih interesov in pravic. — V popolni enakopravnosti in samoodločbi vseh narodov je edino dana garancija trajnega miru v Evropi. Radi tega, kakor že enkrat povedano, nikdar ne moremo priznati pogodb, s katerimi je bil naš narod razkosan, tako da je njegov velik del prišel v suženjstvo Italijanov in Nemcev. Krivice, ki se gode našim sorojakom v Primorju, Istri in na Koroškem so tako go-rostasne, da pač moramo kot narodni socijalisti z vsem povdarkom izjaviti, da zahtevamo od naše vlade, da z najbolj energičnimi! sredstvi zaščiti te naše zasužnjene sestre in brate. Ako dobra beseda ne izda, so na razpolago tudi bolj učinkovita sredstva. Trst, Gorica, Istra, Reka in Koroška so sestavni deli našega jugoslovanskega ozemlja, tam živi narod naše krvi; za njegovo osvo-bojenje hočemo in bomo doprinesli vse žrtve! —
Slika o položaju našega naroda in države, ki sem jo skušal podati v teh izvajanjih, ni rožnata. V državi divja politični boj pod vodstvom raznih kapitalističnih mogotcev in njihovih eksponentov. Delovno ljudstvo pada v vedno večjo bedo in siromaštvo. Vsi oni, ki žive od tega, kar si prislužijo s težkim delom svojega duha in rok, so brezpravni, so heloti. Ne morem navajati posebej delavcev vseh panog, z vsem povdarkom pa naglašam, da je uprav nečloveško, kako postopa naša država z onimi, ki so v vsaki državi njen steber, z državnimi uslužbenci. Odveč bi bile besede, odveč napadi, konstatiram samo sramoto naše države — ker je pripustila, da so postali njeni uslužbenci berači v pravem pomenu besede.
In če h koncu stavim vprašanje: ali je res naše jugoslovansko ljudstvo padlo že tako globoko, da zanj ni! več rešitve? Naše ljudstvo je zdravo! Potreba je samo, da se to naše ljudstvo zave svojih dolžnosti in svoje moči! V zelo težkem položaju se nahaja naš narod, vendar je rešitev iz te situacije možna. Izvesti jo more pa le delovno ljudstvo s svojimi lastnimi močmi. Enotna fronta duševnega in ročnega proletarijata je ona sila, ki more vstvariti boljšo bodočnost našemu narodu. V znaku narodnega socijalizma moramo združiti jugoslovansko delovno ljudstvo v eno fronto! V dosego tega cilja pa moramo doprinašati in doprinesti vse žrtve.
Koprivniški:
Cavete, consulesl
Daljše in krajše članke so že objavili različni listi o krizi inteligence, ki je dosegla višek v ostavki srbskih profesorjev na državno službo. Težko moralno in gospodarsko krizo preživlja izobraženstvo danes v celi državi, krizo, ki ogroža vse javno življenje in v nemali meri celo obstoj države.
Pod vsako kritiko slabo gospodarstvo brez prave kontrole pod vodstvom brezvestnih častilakomnežev, brezčastnih koristolovcev in nezmožnih diletantov je prepuščalo špekulaciji prosta pota ter ne zna privesti državo v normalne razmere. Nepotrebna ustavna kriza je le še poslabšala položaj in še bolj razdvojila duhove. Ta dejstva je zakrivil del naše inteligence, ki se je znal po prevratu potisniti v ospredje. Žalibog. niso bili to vedno najboljši, najdelavnejši in najbolj vzorni ljudje, ki bi se bili potegovali za častna mesta iz zgolj najčistejših razlogov. Večinoma so iskali pod krinko bobnečih fraz dobička le za stranko in pristaše ter sredstev za strankarsko časopisje in razne propagandne fonde. Obča blaginja jim je bila španska vas, od dne do dne rastoča draginja deveta briga, padajoča valuta pa k večjemu predmet diletantskih poskusov, ki so požrli ogromne
Prirejanje tombol, loterij in srečolovov
je v zadnjem času zavzelo tak razmah, da njihovo delo ni mogoče več točno nadzirati. Dogaja se, da se odobrenja kmetijskega ministrstva za prirejanje takih iger celo zlorabljajo. — Poleg tega je prirejanje takih loterij in tombol znatno škodovalo interesom drž. razredne loterije, ki deluje za splošno korist našega naroda, to pa iz razloga, ker so prebivalci, zlasti v tistih krajih, koder se je prirejalo največ loterij in tombol, najmanj kupovali srečke drž. klasne loterije. Zaradi tega so se zmanjšali tudi državni dohodki, ki imajo splošno koristen pomen za naš narod. — Da bi se tombolske in loterijske igre čimbolje nadzirale in omejile izključno na potrebe humanih društev, je bilo kmetijsko ministrstvo primorano izdati sledečo
naredbo:
1. Vse pristojne finančne in policijske oblasti v naši državi imajo dolžnost, da najstrožje zabranjujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanje tistih loterij in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja.
2. Vsak slučaj nedovoljenega igranja je naznaniti pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po čl. 13, zakona o ustanovitvi in ureditvi drž. klasne loterije točka 3.
3. Nobene prošnje za prireditev loterije ali tombole neče pristojno ministrstvo vpoštevati brez izjave pristojnih političnih ali policijskih oblasti, katerim se priporoča, da se o opravičenosti vsake prošnje, napotene na ministrstvo, dobro prepričajo in skrbe, da dado povoljne izjave samo tistim, ki bodo skromne dobičke iz loterij in tombol porabili izključno za humane cilje, in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč.
Na ta razglas se opozarjajo vsa društva z vabilom, da vse prošnje za prirejanje tombol, loterij in srečolovov vlagajo izključno potom okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno' kolkovane (13 dinarjev) in vložene najmanj mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji je točno navesti dan in namen prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad.
Jndustrljsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru (od 15. do 26. avgusta). Prijavni rok samo do 1. julija! Te dni so se razposlale prijavnice vsem industrialcem in obrtnikom. Če kateri ni sprejel prijavnice, naj se nemudoma obrne na Upravo razstave, Maribor, Aleksandrova cesta 22, tel. št. 325. Opozarjamo vse raz-stavljalce, da morajo biti točno in razločno izpopolnjene prijavnice vposlane razstavnemu odboru, najkasneje do 1. julija t. 1. Na prijavnice, ki so došle po tem roku se bo oziralo samo, če bo na razpolago dovolj prostora. Ker vlada v industrijskih, kakor obrtnih krogih veliko zanimanje za to razstavo, priporočamo vsakomur, da se pravočasno prijavi. Obenem s prijavnico naj se nakaže naplačtlo, s katerim se krijejo upravni stroški. Naplačilo se pri končnem obračunu za najemnino itd. obračuna. — Vinska razstava, ki je lani krasno uspela, se tudi letos priredi, na kar opozarjamo vse vinogradnike, da se nanjo pravočasno prijavijo. — Vrtnarska razstava. Tudi letos so se vrtnarji priključili obrtnikom, ter prirede na lanskem razstavnem prostoru svojo II. vrtnarsko razstavo, ki je že lansko leto, kot prva te vrste, vzbujala vsestransko pozornost. Opozarjamo na to razstavo vse vrtnarje! — Gradbena razstava. Gradbena razstava, ki pri nas skoraj popolnoma počiva, bo letos v večjem obsegu zastopana na razstavi. Razstavljeni bodo vzorci raznih novodobnih modernih zidov, ki 'omogočajo hitro in cenejšo gradbo hiš. — Razstava je veicvažna za vse, ki nameravajo graditi, posebno pa še za razne gradbene zadruge posameznih stanov. Poleg domačih gradbenih podjetij se bo udeležilo razstave tudi več inozemskih podjetnikov z najnovejšimi modeli. — Vsa pojasnila glede razstave daje Uprava razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon štev. 325.
Odbor za prenos judenburšklh žrtev in
Ivana Endlicherja naznanja, da ima od sedaj dalje svoje uradne prostore v pisarni mestnega pogrebnega zavoda, Prečna ulica št. 2. Uradne ure vsaki dan od 4. do 6. ure.
THE BEX Go., Ljubljana
Gradišče 10. • Telefon št. 268 int.
98 Barvni trakovi za vse pisalne in računske stroje.
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane	1690*—	1726'—
100 franc, frankov	„	612*50	632'—
100 laških lir	„	445'—	458*—
100 čeških kron	„	275'—	283'—
100 nemških mark	„	0*15	0*18
100 poljskih mark	„	0*20	0.20
100 avstrijskih kron	„	013	0*13
100 ogrskih kron	„	1*75	1’80
100 bolg. levov	„	80'—	76*50
100 dolarjev	„	9225’—	9525*—
100 angl. funtov	„	43350*—	44200*—
Curiška borza.
29. maja 22. maja švicarskih frankov 100 dinarjev	je	stalo 6 00	5*80
100 franc, frankov	„	36*75	36*80
100 laških lir	„	26*52	26 75
100 čeških kron	,.	16*56	16*55
100 nemških	mark	„	0.0089	0*01
100 poljskih	„	„	0*0089	0*01
100 avstrijskih kron	„	0*0078	0*0078
100 ogrskih	„	„	0*10	010
100 bolg. levov	„	5	60	4*45
100 dolarjev	„	554	75	554* —
100 angl. funtov	„	2565	—	2554*—
LISTNICA UPRAVE.
P. n. naročnikom, katerim poteče plačilo naročnine koncem maja t. 1. kakor naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku za prejšnje mesce, prilagamo današnji1 številki položnice v svrho plačila naročnine. Na položnici navedeni znesek znači naročnino do konca junija t. 1.! Cenjene naročnike prosimo, da blagovolijo na položnicah označene zneske čimpreje nakazati, da ne nastane eventuelno neljubo prekinjenje v dostavi lista. Ker mora uprava vse troške sproti plačevati, prosimo cenjene naročnike, da to vpoštevajo in nam redno plačujejo naročnino. Le ako bodo p. n. naročniki v tem oziru točni, nam bo kljub ponovno visoko povišanim tiskarniškim stroškom mogoče naš list pri sedanji nizki naročnini izdajati v povečani obliki.
Za naročnike, ki so med odpravo današnje številke mogoče vplačali naročnino, ta naš poziv seveda ne velja. Priloženo položnico pa naj shranijo*, da plačajo po njej naročnino za prihodnje četrtletje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tov. F. J. v Zagorju. Vašega dopisa ne moremo objaviti, če ne podaste pismene izjave, da osebno jamčite za vsebino.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Polkovnik pokaže na tla.
»Tu — tu je ležala — ničvrednica — vlačuga. Jaz sem jo dvignil in položil na divan. Oh, da se ne bi bile moje roke dotaknile ničvredne morilke!«
»Ali je svetilka gorela?«
»Da!«
»Vse se ujema!« odvrne šepetaje detektiv. »Morilec je svoj čin izvršil med deseto in enajsto uro.«
Zopet se čujejo urni koraki. Med vrati se prikaže zdravnik, obenem z njim pa tudi šef kriminalne policije. Zdravnik se takoj uveri, da je vsaka pomoč odveč, kriminalni šef pa na prvi pogled uvidi, da je tu vršil svoj krvavi posel — Jak.
»Jak?« vpraša Davisa. Detektiv prikima ter izroči svojemu predstojniku pismo, ki ga je pustil tajinstveni morilec na licu mesta.
»V tem slučaju je morilec samo prehitel sodnika,« pristavi detektiv.
Šef kriminalne policije prečita usode-polno pismo.
»Ali je to resnica?«
Davis potrdi. Kriminalni šef obrne svoj pogled sočutno v polkovnika, ki se naslanja na steno in dozdevno brez vsakega zanimanja gleda, kaj sc godi krog njega.
Policijski šef pristopi k njemu.
»Dovolite, gospod polkovnik, da prepeljemo truplo umorjene v svrho nadaljnje sodne preiskave v mrtvašnico!«
»Da, odpeljite jo čimpreje, da ne one-čašča še dalje moje hiše!«
Šef kriminalne policije stisne molče roko staremu vojaku.
»Policija ukrene takoj vse potrebno, da dobi morilca v svoje roke.«
Polkovnik sc pri teh besedah čudno nasmehne.
»Morilca — pravite? — Pravzaprav hočete reči maščevalca moje časti. Ako ne bi bilo njega, bi bil postal žrtev vlačuge, morilke. Ce bi le vedel za njegovo ime* bi se mu — zahvalil.«
Kriminalni šef je sicer tajinstvenemu maščevalcu vse bolj kot naklonjen, kljub temu pa mora vendar na tihem pritrditi besedam starega vojaka.
Paviljon so medtem natančno preiskali, toda razen pisma ni tajinstveni mož ničesar pustil v paviljonu.
Davis in šef kriminalne policije se zopet živahno razgovarjata.
»Ne morem si tolmačiti,« reče šef, »kako je mogel morilec izvedeti za vse podrobnosti o dejanskih razmerah v tej hiši. To meji že skoro na čudež.«
»Meni se ne zdi prav nič čudno,« odvrne Davis. »Jaz prav dobro vem, da razpolaga Jak z naravnost neverjetnimi pripomočki. Morda ima svoje zveze celo z najvišjimi krogi ali pa celo občuje z njimi.«
»To je nemogoče.«
»Ne samo mogoče, ampak prav gotovo! Vse, kar sem dosedaj izvedel o tem čudovitem možu, me potrjuje v veri. da razpolaga predvsem z neusahljivimi denarnimi viri. Odkod ima to velikansko premoženje, ostane pač za vedno tajno.«
»Morda tudi ne! Policija je že marsi-kako skrivnost razvozljala, zakaj ne bi tudi te?«
»Jaz ne verujem več v to,« reče Davis resignirano. »Prevečkrat smo že bili uver-jeni, da se nam posreči izročiti tajinstve-nega moža roki pravice, toda bojim se, da ga nikdar ne bomo dobili. Naša moč je brezpomembna napram neštevilnim zvezam, ki jih ima vsekakor Jak.«
»Enkrat ga bo vendar zadela usoda.«
»Gotovo, pred višjim sodnikom. Da ga pa mi privedemo v roke pravice, to nado sem že davno opustil.«
Šef skomizgne z rameni in pristopi k mrtvi, katero so ravnokar dvignili policijski organi, da jo odneso iz paviljona. Pred vrtnimi vrati čaka voz, ki takoj oddrdra z mrličem.
Jutro je napočilo. Prvi žarki jutranje zarje padajo skozi odprta okna v paviljon in razsvetljujejo mali prostor, na čegar tleh priča velika mlaka krvi o usodi tiste, ki je preteklo noč padla pod bodalom maščevalca.
Clifford in Hardy pred zagonetko.
Dan po strašnem umoru. Ves London je zopet grozno vznemirjen. Clifford se nmdi kot je vedno njegova navada, v hiši barona Hardyja, kateremu se je v zadnjem času posrečilo pričeti ljubavno razmerje z mlado, lepo gospo, ki je bila zelo dovzetna za briljante. Iz tega razloga je »vrli mož« še v dokaj veselem razpoloženju. S svojim zvestim oprodo Cliffordom sedi v razkošno opremljeni sobi in zadovoljno puši cigareto. Samoobsebi umevno se jima govorica suče okoli tajinstvenega umora soproge polkovnika Mac Donella. Clifford se prav pošteno boji, če ni bil morda strahoviti Jak celo zadnjič navzoč pri odlični večerni družbi v Donellovi hiši.
»Cujte Clifford,« prične baron po daljšem molku. »Hoteli ste mi vendar še nekaj povedati* da ste namreč pri zadnjem družabnem sestanku pri polkovniku opazili nekaj čudnega, kar je vzbudilo posebno vašo pozornost in začudenje.«
»Mm — hm!« mrmra stari zvodnik. »Da, vaša milost, vsekakor sem na ta večer doživel nekaj čudnega.«
»Tako — no potem le hitro povejte!«
»Ali se še spominjate lepe — Bessy Wilkes?«
»Natakarice, ki naj bi bila po vaši trditvi navzoča pri večerni družabni prireditvi?«
»Da, vaša milost. Prav nobenega dvoma ni, da je bila ona. Poročiti je morala gospoda Marsdena, kakor se je nazival. — Morda mu ni povedala svojega pravega imena?« ,
»Ah, kaj to mene briga!« zagodrnja nevoljno baron. »Meni roje sedaj vse druge zadeve po glavi. Zaradi mene naj ostane Bessy Wilkes tam, kjer poper raste.« Clifford se hudomušno nasmehne ter nadaljuje:
»Tega tudi nisem hotel pripovedovati vaši milosti. Ali vam je bil morda predstavljen lord Benton?«
»Lord Benton? Da, seveda! Lorda sem že preje nekje videl.«
»Jaz tudi« odvrne Clifford skrivnostno.
»No, kaj naj pa to zopet pomeni?«
»Meni se je zdelo posebno čudno, da je ta lord Benton zelo podoben nekomu, ki ga oba poznava.«
»Kdo neki ie to?«
»William Morris!«
Baron se udari ob čelo.
»V tem slučaju imate prav Clifford. Zares, sedaj mi je padla mrena z oči. Lord je naravnost sumljivo podoben kramarju Morrisu.«
»Ali nisem tega trdil?« se heheta starec. »Ali nisem pravil?«
»Toda kak pomen naj ima ta okoliščina? Čudovita podobnost, drugega nič!«
Clifford se prekanjeno nasmeje.
»Čudno je pri tem, da mnogi poznajo lorda Bentona, toda nihče ne ve za njegovo bivališče. Da, niti njegovo stanovanje v Londonu ni nikomur znano.«
»Je že najbrže osirotel plemič, ki je navezan na bivanje v kakem zakotnem hotelu« odvrne malomarno baron liardy.
»Ne, vaša milost, lord je denar naravnost razmetaval. Splošno se ga smatra za bogataša, nihče pa ne ve za njegova posestva in ravnotako še ni doslej nikdo ničesar čul o posestvih gospoda Marsdena.«
Sedaj postane tudi baron pozoren.
»Tako — tako, to je vsekakor zelo čudno. — Podobnost in potem to zagonetno vedenje. V resnici je to naravnost — sumljivo.«
»Ah, vaša milost meni, da je lord pravzaprav drzen slepar?«
»Da, Clifford, tega mišljenja sem.«
Starec nekaj časa molči. Končno reče oprezno:
»Morda imate prav. Saj živi prav lepo število takih lahkoživcev v prav sijajnih razmerah. Morda je celo zakonska dvojica Marsden v zvezi s tem sleparjem?«
Zadnje besede je baron navidezno docela preslišal. Nato pa nenadoma reče:
»Clifford, prav težko mi bo dobiti v svoje roke lepo Ellen Morris. Ali ste že slišali?«
»Še prav ničesar, vaša milost. — Kaj se je zopet pripetilo?«
»Bogata je postala,« odvrne škripaje z zobmi Hardy. »Podedovala je veliko premoženje in sedaj odpotovala.«
»Odpotovala?«
»Da, na Škotsko. Tam živi na enem svojih posestev. Najino pismo ni imelo uspeha. Četudi jo je morda kramar radi tega pisma spodil, dobi vendarle vsak dan lahko novega ljubimca, ker je tako lepa in bogata. In jaz sem bil že trdno uverjen, da jo obup prižene v moje roke!«
»Saj je vendar še toliko drugih lepih žensk!«
Ta odgovor barona prav pošteno razkači. Ves divji kriči nad Cliffordom:
»Prisegel sem, da mora lepa Ellen postati moja ljubica, in kot veste, sem vedno možbeseda!«
Vsled nenadnega izbruha baronove jeze je Clifford ves iz sebe in da da temu občutku duška, globoko vzdihne.
»Ne stokajte, stari priliznjenec! Vašega cviljenja sem že do grla sit! Od vas zahtevam vse kaj drugega za novce, ki ste jih prejeli od mene. Ste razumeli?«
»Toda, vaša millost, saj je sedaj vendar lepa, mlada gospa Melms vaša ljubica!«
»Za par tednov se morda zadovoljim znjo, potem bi imel pa zopet rad nekaj iz-premembe. Ali se nič več ne spominjate, stari potuhnjenec, kako lepe večere sem preje pogosto doživel v tej hiši. Tedaj so bile vedno navzoče dve ali tri mlade deklice, sedaj se pa moram sam dolgočasiti, ker gospa Melms vendar ne prihaja v hišo.«
»Ti časi zopet napočijo, vaša milost!«
»Napočijo?« se roga Hardy. »Da, ko postanem star in osivel, menite! Saj ste postali zadnji čas pravcato dremalo! Mesto da pohajkujete tu v hiši, bi mogli svoje delovanje uravnati meni v prilog.«
»Saj storim vse, kar je v moji moči!«
»Z jezikom pač! Toda uspehi vašega delovanja govore docela nasprotno. No, tudi moje potrpežljivosti bo kmalu konec!«
»Toda Jak, vaša milost!«
»Vrag vzemi vašega Jaka! Bojite se ga kot majhni otroci dimnikarja! Le idite zopet na lov za lepimi deklicami, Clifford! Saj ste vendar čuli, da Jak sedaj za izpre-membo nastopa v raznih salonih in hoče na oni svet spraviti nekaj bolj odličnih greš-nic. Vajina pota se ne bodo' nič več križala!«
»Da, če bi bil tega gotov!«
»Če bi to vedel?« se roga Hardy. »Stara baba! Malone, pa bi vas zamenjali s staro coprnico.«
Clifford se dvigne, potem pa priliznjeno reče:
»Storil bom, kar vaša milost zahteva od mene. Ne bojim se ničesar, to hočem tudi dokazati. Sedaj sem že tudi sam uverjen, da ne naletim zopet na Jaka.«
»Tega, kar ste čenčali, jaz še danes ne verujem, ampak sem trdno prepričan, da si je nekaj škodoželjnih mladeničev dovolilo z vami bedasto-smešno šalo.
Clifford zmigne z ramami.
»Mogoče je tudi to, vendar pa mi je vsekakor nerazumljivo, da se mi v zadnjem času ni nikoli posrečilo tudi ene same deklice privesti v to hišo.«
Z globokim poklonom svojemu zavetniku se kot običajno splazi iz sobe. — Baron ostane sam. — Toda čez nekaj časa nato odide tudi on iz svoje sobe in se napoti v čumnato, v kateri je nekoč Ellen prebila najstrašnejšo noč v svojem življenju. V tej čumnati se mudi Hardy dalj časa ter predvsem preizkuša mehanizem pogrezajoče se mize, ki ga uveri, da sedaj vsled nekaterih izvršenih poprav nihče več ne more pobegniti skozi ozko odprtino. Zadovoljen s preizkušnjo ogleduje krasno opremljeno sobo, motri dragoceno pohištvo, sijajne okraske pravljične čumnate, ki služi njegovim žrtvam obenem za spalnico, katere stene so tako pogosto dušile obupne klice dekliških žrtev brez vsake nade na pomoč.
Ko odhaja iz te sobice, ima nečloveški obraz razuzdanca izraz groznega zmagoslavja, ker je trdno prepričan, da mu nova žrtev, ki jo zopet zapre v čumnato, nikdar več ne more uteči.
»Hm, sedaj naj Clifford čimpreje privede lepo stanovalko, ki so ji določeni ti prostori za bivanje,« govori sam s seboj, ko stopi na hodnik. »Upam, da ga je popustil strah pred Jakom; če pojde tako dalje, starca ne morem dalje rabiti.«
Londonska policija v škripcih.
Kot je Davis prerokoval, so ostala vsa ponovna z veliko vnemo izvršena poizvedovanja po Jaku brezuspešna. Morilec deklet je zopet zginil ravnotako tajinstveno, kot se je prikazal.
Detektiv je od zadnjega umora neprestano na delu. Vse delo pa vrši popolnoma na tihem, ker hoče sedaj prav sam iztikati za Jakom. Pri tej priliki vzbudi njegovo pozornost poročilo policijskega poduradnika Gordona. Nekega jutra se napoti Davis v VVhitechaple z namenom, da zasliši gostilničarja pri »Britskem levu«.
Gostilničarja res naleti doma. Gostilniška soba je čisto prazna. Davis more nemoteno pričeti z zasliševanjem.
»Bessy VVilkes je bila torej zopet tu?« vpraša brez ovinkov gostilničarja, ki mu je le-ta na kratko potrdil navedbe v Gordono-vem poročilu.
»Da, gospod! Želel bi, da bi bila tudi ostala. Lepa. deklica je privabila množico gostov, sedaj je pa gostilna zopet vedno prazna.«
»Deklica je bila menda prav tihega in mirnega vedenja?« vprašuje nadalje Davis.
»Da, bila je žalostna in bleda. Toda temu je bilo vsekakor povod razočaranje v ljubezni. Tako krasna deklica je gotovo komu izmed mnogih častilcev vračala ljubezen, ta pa jo je najbrže pustil na cedilu.«
»Tako si torej razlagate njeno tiho, zamišljeno vedenje. No, in potem je naenkrat izginila?«
»Da, gospod. Pozno zvečer je odšla iz hiše in se ni več vrnila. Naslednjega dne je prišel neznan mož, ki mi je izročil njeno pismo, v katerem me je prosila, da mu izročim vse njene stvari, ter je obenem izjavila, da se več ne vrne. Od tedaj nisem nič več slišal o njej.«
Davis pogleda ostro gostilničarja v obraz in ga vpraša:
»Mi niste ničesar zamolčali?«
»Ne, gospod; jaz sem pošten človek.«
»No, pustiva to! Ako pa bi se Bessy Wilkes še kedaj povrnila, me takoj o tem obvestite!«
»Se bo zgodilo, gospod!«
Detektiv odide iz gostilne in se ves zamišljen napoti po obrežni cesti proti mestu, kjer se je pred kratkim na Temzi potopil policijski parnik. Seveda so se takoj izvr-
šile vse priprave, da se parnik, ki ni ležal v posebni globočini, čimpreje dvigne. Danes naj bi ga bili dvignili z dvigalnimi stroji s parnim pogonom.
Davis naleti na bregu precejšnjo množico radovednih gledalcev. Bili so povečini sami postopači, ki so z napeto pozornostjo opazovali delovanje strojev. Nekaj stražnikov mu takoj napravi pot skozi množico. Kmalu stoji detektiv na obrežju. Od tu more prav dobro opazovati kako napreduje dviganje na zagoneten način potopljenega parnika, lnžener, ki vodi delo, opazi takoj Davisa in mu zakliče:
»Potapljavci so pred pol ure pritrdili zadnje verige na parnikovo ogrodje. Ravno sedaj prično delovati dvigalni stroji. V dobri četrt uri bo potopljeni parnik zopet plaval na vodni gladini. Ako vam je drago, se vsedeva v čolnič in odpeljeva k splavom, na katerih stoje stroji.«
Davis se drage volje odzove vabilu, ker bi rad takoj ugotovil vzrok nenadnega potopa. Kmaiu se nahajata na enem v rečni strugi zasidranem splavu. V bližini stoje velikanski dvigalni stroji.
Vsled peklenskega ropota, ki ga povzroča delovanje strojev, se moreta komaj za silo razgovarjati. Z napetim pričakovanjem opazujeta močne jeklene verige, ki se vedno bolj in bolj dvigajo iz vode.
»Tu — tu se vidi dimnik potopljenega parnika!« zakliče naenkrat inžener, kažoč na črno cev, ki se ravnokar pokaže v vodi.
Potopljeni parnik se dviga vedno višje. Vidi se že njegovo ogrodje. Voda lije v curkih iz parnikove razpokline. Hip nato je parnik popolnoma nad vodno gladino, da si ga je mogoče od vseh strani ogledati.
»Glejte, ondi je razpoklina!« zakliče detektiv.	.	.	:
IPŽfcner molči in ogleduje luknjo v železni steni malega parnika s tako neprikritim začudenjem, da njegov spremljevalec docela zmeden strmi vanj. Naenkrat se obrne inžener k detektivu rekoč:
»Ali sem prav slišal? Parnik naj bi bil zadel ob steber ali kaj podobnega v vodi, ni res?«
Davis mu pritrdi, inžener pa zmaje z glavo in mirno reče:
»Zagotoviti vam morem, da je bil parnik potopljen!«
»Potopljen — pravite —?«
»Gotovo! Ali vidite ostro trikotno odprtino na parnikovem ogrodju? S silo je moralo drugo vozilo s svojim železnim koncem zavoziti v vaš parnik!«
Davisu zastanejo besede v grlu. — Končno vendarle s povdarkom izpregovori:
»Ne, to ni mogoče! Na vsi vodni gladini, kolikor daleč je oko segalo, ni bilo videti nobene ladje, ko se je pričel parnik potapljati. Le nekaj hlodu podobnega je plavalo po vodi in še to je opazila samo dama, ki se je z nami nahajala na parniku. Jaz sam nisem prav ničesar opazil.«
Inžener pokaže zopet na razpoklino rekoč:
»In jaz vztrajam pri svoji trditvi, da je bil policijski parnik od drugega parnika potopljen. Take razpokline predobro poznam. Imel sem že nebroj prilik videti take razpokline, ki so nastale, če se je zaletela ena ladja v drugo.
»Za boga, saj vendar ni bilo nobene ladje v bližini!« odvrne Davis.
»Tega morda vsled megle niste opazili!«
»Saj je bila popolnoma svetla mesečna noč. Videli smo samo luč, oddaljeno približno tisoč korakov!«
Inžener skomizne z ramami.
»Potem si zadeve pač ne morem tolmačiti. Toda pri svojem naziranju moram vztrajati.«
(Dalje prihodnjič.)
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Odgovorni urednik Anton Brandner.
ImaS tl solnčne pese, zajedavce, nabore, ogerce?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
AH želiš Imeti lep vrat, obraz In roke?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali so ti roke En obraz občutljivi v zimi in vetru ?
ir
AH želIS imeti kožo belo, mehko, čisto In zdravo ?
1110!
Ali tožiš o Izpadanju las, prhutl In osive-lost?
Ali želIS bujne mehke In lepe lase?
Uporabljaj Elza pomado za rasi las!
Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš, da te povsod radi vidijo? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:
F*Uer
Konfekcijska tovarna
Frao Deienda s Ol Ljubljana
Pisarna: Emonska cesta 8. telef. interurb. 313. Tovarna: Erjavčeva cesta 2. nasproti dramskega gledališča. Telefon interurb. 294. Najmodernejša in največja tovarna moških dežjih in fantovskih oblaiil.
77 £JV~ Konkurenčne cene. *W
L
IVAH jeLAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
Tsrdlia ustanovljena leta 1888. 5olidna in točna postrežba.
81
MiiaanB&aBrazmBBMaaBaRiiaDBaBH H	«
1 Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles S 1 v ognjn in lakiranje avtomobilov se priuorG^a ;
f Tone Malgaj |
Ljubljana
74
« Kolodvorska ulica št. 6.
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju:
2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din,
2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade
za rast las 25 Din,
4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din.
Railifno: Liiijno mleko 6 dinarjev; brkomaz
3 dinarje; najfinejši Hega-puder Dr. Klugorja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek ,,Hoga*' v patent-dozah 10 dinarjev ;
puder za damo v vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 2 dinarja; sachet (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pisem 12 dinarjov; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev, Elza-katranovo milo o dinarjev. Za različne predmete se pako-vanje in poštnino posebe računa.
Na te cene se računa še 5% doplatka, Naročilna pisma adresirati:
Lehamai E. V. FELLER, STUBICA DOHJA
ESzatrg št. 357, Hrvatsko.
Gradbeno podjetje
In. gonič in OBOE.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
NA NOVO DOŠLA
ie VELIKA ZALOGA najmodernejših SLAMNIKOV in svilenih KLOBUKOV.
Istotam se sprejema vse vrste klobukov po naročilu v preobllkanje, barvanje In belenje po najnižji ceni.
Modni salon H. STADLER Ljubljana,
Sv. Petra cesta it. 32, I. nadstropje.
Kolesarji, pozor!
Ogledajte si pred nakupom prvovrstna kolesa
Puch in Waffenrad
nnPlimatil{nmi>bol>ft° nemške znamke
|l]iuUl!lUiIn(!tcr vso druge potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki
IGNAC VOK
Ljubljana, Sodna ni. 7. Podružnica:
Novo mesto. Glavni trs 73.
II181111 [J./O.L
Pisarna: CEUE, Aleksandrova ul.4.
Najvišje obrestovanje vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljie odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne.
A. & E. Skaberne
Ljubljana
Največja izbira manuffakturnega in modnega blaga.
Najnižje cene!
(127)
»•••o
• M.
| PODRUŽNICE: ”]	#! Šelenburgova ulica štev. 1	v (orei Slovenska eskomptna banka) ■'i! P EMA	EKSPOZITURE: !
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska
Bistrica
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. — -=—- 	Telefoni:	139,	146,	458.
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
"•••at
"S 64 |U)S3N Meuef|qnfi
»AOIVNUIS 'O
eujAoEJi eH*(PM»!UOM
vsote državnega premoženja. Mogočneži so prezirali svarilne glasove iz občinstva in zasledovali pisce z roganjem in zasmehovanjem. Inteligenca, ki je v začetku z vnemo sodelovala na javni kritiki, je utihnila užaljena, ogorčena. Propadala je v brezuspešnem boju za obstanek čimdalje bolj. Bedno siromaštvo in vdrtolični stradež je trkal čimdalje češče na vrata državnih nastavljencev, medtem ko so se gostili redki, ki so se prodali brez čuta in časti vladnim mogotcem, — kakor se proda nečastna ženska — za denar pri polnih kozarcih in okusnih pečenkah. Vedno več propadajočih trpinov je opuščalo brezplodne vzore ter se zbiralo okrog »državotvorcev« — ha, kaka ironija v besedi! Pa je prišlo, do česar je moralo priti. Veliko jih je bilo poklicanih, pa le malo izvoljenih. Prekratka je bila miza za vse in gostje, ki niso dobili prostora, so začeli godrnjati. Obračali so hrbte vladnim mogotcem ter se prodajali drugam. Raz-cvelo je pravcato trženje z dušami, kakor bi ga bili mogli opaziti pred dvesto leti na kakem suženjskem sejmu v Alžiru. Nemalo inteligentov je tekoin kratkih let po ujedinjenju menjavalo stranke kakor boljša dama perilo, dokler niso našli, česar so iskali, osebnega dobička. Drugi so se vdinjali najmočnejšim strankam, da si zaščitijo dvomljive posle. Najbolj obžalovanja vredni pa so oni, ki ne znajo ali nočejo politično misliti. Že pred vojsko je prisegala brezmiselna inteligenca na vodilnega odvetnika ali popa ter ploskala vsaki kretnji brez kritične sodbe. Toda takrat še ni bilo izobraženstvoi v tako kritičnem socijalnem položaju kot dandanes, ko je potisnjeno po veliki večini med najbednejši proletarijat brez pravic in brez možnosti obstanka. Že dejstvo, da je prevzel vodstvo v boju stan idealistov, vzgojiteljev inteligence, kaže gnilobo našega družabnega reda. Nisem don Kišot, da bi se boril z vinskimi mehi in izrodki, ki zapuščajo vidne sledove v noticah meščanskega časopisja (primerjaj »Slovenca« 13. t. m., ki piše, da so uprizorili demokrati profesorsko akcijo!), vendar si ne morem kaj, da ne bi napisal na rovaš izprijene inteligence, ki se prodaja in naseda v leni brezmisel-nosti ' puhlemu besedičenju advokatskih in popovskih glasil, sledečih besed pokojnega Cankarja:
»Še to malo, kar je nogo na krovu držalo: ponos — še tega ni.«
Večji del izobraženstva pa stoji apatično ob strani in gleda brezupno kakor fazan, ki ga je presenetila povodenj, naraščajoče valove, dokler se ne vtopi. Izgleda, da hočejo vladni mogotci pritisniti še bolj na javnega nameščenca, dokler ne žrtvuje političnega prepričanja v prilog vladajočih strank. Mirno pa trdim, da tirajo ravno s tem početjem inteligenco v — Radičev tabor. Cavete, consules!
Politične vesti.
Notranje-politični položaj.
Pretekli teden . si je izvolil parlament svoje predsedstvo. Predsednik in podpredsedniki! so pristaši radikalne stranke. Radikalna stranka ima sedaj vse v svojih rokah, ona ima vlado, sedaj je dobila še predsednika skupščine! K sreči so bili ta teden pravoslavni binkoštni prazniki; tako si je mogla radikalna stranka od svojega zmagoslavja malo odpočiti. Sedaj je vse v redu in bomo čakali le še na državotvorno delovanje velike državotvorne radikalne stranke. Na to pa bomo, to povemo že lahko danes, zastonj čakali.
Do srede decembra 1. 1. sta vladali srečni in osvobojeni jugoslovanski narod radikalna in demokratska stranka. Kako sta vladali, je nam še v živem spominu. Korupcija se je širila, draginja je rasla, denarna vrednost je padala, verižniki so bogateli, banke so »zaslužile« toliko denarja, da niso vedele kam ž njim, narod je stradal, državni nameščenci so gladovali in obupavali. Demokrati so se izgovarjali, da so radikali krivi, radikali so zopet trdili, demokrati so tisti lumpi, ki ne puste, da bi plaval srečni jugoslovanski narod v blagostanju. Le čakajte, je rekla velika in državotvorna radikalna stranka, ko bodo radikali sami odločevali, tedaj bodo nastopili boljši časi. In sredi mesca decembra 1. 1. so dali ra-
dikali demokratom brco ter se polastili vlade. In od srede decembra do danes, to je skoraj pol leta, vladajo radikali sami. Kako se godi pod radikalno vlado srečnemu in osvobojenemu jugoslovanskemu narodu, to skuša razen bankirjev, verižnikov in nekaj drugih temnih eksistenc vsak na svoji koži. Brez-dvomno je demokratska stranka najslabša stranka, soditi po delu pa radikali niso niti za pičico boljši.
Delovni program radikalne vlade.
Sedanja radikalna vlada si je izdelala nekak delovni program. Naznanja namreč vsakemu, kdor le hoče slišati, da bo začela sedaj »delati«. Najprej hoče izdelati nov zakon o ustroju vojske. Brezdvomno je nam tak zakon najbolj potreben. Imamo še premalo vojaštva in premalo izdatkov za vojaštvo. Po novem zakonu o ustroju vojske bo trajala vojna dolžnost od 18. do 60. leta. Dojenčke in otroke v materinem telesu so zaenkrat še izpustili, vse drugo pa: »ajdi u vojsku«. — Toda opustimo šalo! Cel svet se nam smeje, da vzdržujemo mi, kot revna in beraška država, že sedaj vojaško silo, kakor da bi bila naša država kaka merodajna velesila. Vse države izdatno zmanjšujejo število svojega vojaštva, da si prihranijo ogromne stroške, ki jih požre ta luksus. Neizmerno bogata Amerika štedi, beraška Jugoslavija, v kateri se dogajajo slučaji, da umirajo državni nameščenci gladu, pa zvišuje število vojaštva. Tako državotvorno politiko razumejo samo v Beogradu, vsakemu pametnemu človeku je kaj takega enostavno nerazumljivo. Razumljiva postane stvar samo tedaj, ako človek pozna mišljenje beograjske po-rodice, katere edini namen je izžeti »srečni in osvobojeni« jugoslovanski narod do zadnje kaplje krvi. Da ta cilj doseže, je treba porodicii vojaštva1, ki naj drži nezadovoljno ljudstvo s silo k tlom. Mi pa povemo tukaj na ves glas, da državi, v kateri je vse gnilo, v kateri vlada korupcija v taki meri, kakor pri nas, da taki državi v resnem vojnem slučaju vojaštvo samo daleko ni v stanu ščititi obstoj države. Rusija je svareč vzgled. Uvedite v državi pošteno upravo, red in pravico, dajte ljudstvu možnost, da se s poštenim delom, pošteno preživi, potem: bo država močna, potem bodo dobili zakoni o ustroju vojsko tisti pomen, ki ga morajo imeti. Ako pa roji radikalnim prvakom danes v teh razmerah, v katerih živi naš narod, samo vojaštvo po glavi, se utegne res zgoditi, da je to začetek konca.
V delovnem programu radikalne vlade se nahaja tudi
uradniški zakon.
Toda režimska glasila pišejo že danes, da je ta zakon jako kočljiva točka. Zakon zahteva namreč, tako pravijo; materijelnih žrtev. Čudno! Za, ogromne izdatke za vojaštvo so imeli takoj denar, tam ni bilo treba materijelnih žrtev. Kjer so vzeli denar za vojaštvo, naj ga vzamejo še za drž. nameščence.
Davkov ne pustimo zvišati, kličejo že danes klerikalni listi. Na drugi strani pa pišejo ravno tisti klerikalni listi, da je treba drž. nameščencem pomagati. »Slovenec« poroča z zadovoljstvom, da so proti' novim davkom nelc klerikalci, temveč tudi kmetski poslanci radikalnega kluba'. To je hinavstvo, ki mu ga ni para. Na eni strani se hlinijo drž. nameščencem, da jim je treba pomagati, na drugi strani pa odrekajo vire do sredstev, s katerimi bi se moglo drž. nameščencem pomagati. Taka je klerikalna politika, oni, ki tega pred volitvami niso hoteli verjeti, bodo to skusili na lastni koži.
Pripoznamo, da tudi kmetu ni z. rožicami postlano, toda eno je gotovo; da se godi danes v naši državi večjim kmetom in posestnikom najbolje. Nobeden stan v naši državi, razen verižnikov in bankirjev, ne živi tako udobno in brezskrbno, kakor večji kmetje in posestniki. Medtem ko drž. nameščenci gladujejo, žive ti sloji v izobilju in bogastvu.
Mali kmet in posestnik živita v revščini, ničesar nimata ter tudi od niko-gar . ,.ne dobita. Veliki kmet in posestnik jih izsesavata, kakor kapitalis,t delavca; Ščititi se hoče in se dejansko tudi ščiti le velike posestnike. Ti gospodje ne plačujejo skoraj nobenega davka. Njihov davek je tako malenkosten, da se sami norčujejo iz njega. Le 2 odstotka vsega davka plačujejo v na-
ši veseli državi veliki kmetje in posestniki. Ali ni to naravnost smešno, ko je skoraj vsa zemlja v njihovih rokah, Medtem ko znašajo neposredni zemljiški davki v vseh evropskih državah od 50 do 65 odstotkov. In sedaj bi bilo treba tem gospodom malo zvišati davek, da plačajo vsaj nekaj za one velikanske dobrote, ki jih uživajo, pa se takoj oglasijo naši klerikalci in kmetje radikali:	ne, davkov ne pustimo zvišati!
Klerikalci se boje, da bi ne izgubili pri prihodnjih volitvah glasov, radi tega njihov odpor. Ravno taka je z radikali. Toda mi vprašamo to režimsko gospodo, ki vsaki dan stokrat gode pesem o državotvornosti, kako si misli državotvornost, kako si misli državo brez uprave, brez drž. nameščencev, zgrajeno le na demagogiji palitično-strankar-ske politike. Tem državotvornikom se pač utegne lepega dne pripetiti, da jim bo skopnela država kakor sneg in da si bodo potem lahko iskali volilcev, kjer bodo hoteli.
Nič dobrega nimamo pričakovati, najmanj pa naj pričakujejo drž. nameščenci. Volitve, pri katerih so volili »državotvorne« stranke, so minule in dalje jih te stranke ne potrebujejo. Zamorec je opravil svojo dolžnost, sedaj lahko gre. Novi uradniški zakon, če bo sploh zagledal luč sveta, bo naše prerokovanje potrdil. Državni nameščenci pa po svojih dosedanjih nastopih tudi nič boljega zaslužili niso, le kar odkriti bodimo!	|i
Jugoslovanska sol. Svoj čas se je trdilo, da so demokrati radi svoje izrazite državotvornosti jugoslovanska sol. Temu pa ni tako, in to je dobro. Demokrati propadajo in bodo v kratkem popolnoma propadli, ž njimi pa bi izginila tudi sol Jugoslavije. Zato je dobro, da demokrati niso sol Jugoslavije, kajti riziko bi bil prevelik, če bi nesrečna Jugoslavija lepega dne lahko nastala brez državotvorne soli. Kaj bi bilo potem, kakšen polom bi sledil, to si lahko predstavlja vsak, ki ima količkaj soli v glavi. Pri drugih narodih »sole« državotvornost judje. Tako je pri Francozih, Angležih, Lahih in deloma pri Nemcih. Naj večji njihovi državniki in pplitiki so povečini judje. Ker pa so jugoslovanski judje prepametni, da bi se pečali s politiko in njeno državotvornostjo, tako je zatrjevalo pred kratkim prej državotvorno, sedaj rebelično »Jutro«, so prevzeli to nalogo pri nas cigani. Dostikrat smo že či-tali, da je Pašič potomec ciganov in ravno tako vsaj 99 odstotkov beograjske porodice. Binkoštno »Jutro«, pa nam je razodelo, da je tudi Radič ciganski potomec. Torej kamor pogledamo, sami cigani. Brezdvomno so torej cigani za Jugoslavijo neprecenljive vrednosti; vse, kar v Jugoslaviji kaj pomeni, izvira iz njih. Hvala bogu, da jih imamo v Jugoslaviji dovolj, in da jih ne more zmanjkati, kakor n. pr. demokratov. Cigani so pri nas torej »trumf«. Kajti če vse prav premislimo, preštudiramo in pretuhtamo, je tudi v tistem srečnem kraju, kjer se je rodil Korošec vse polno ciganov. Bog ve, če se navsezadnje tudi po njegovih žilah ne pretaka ciganska kri. Mogoče nam prinese »Jutro« to študijo o Božiču, stvar bi se izplačala iz znanstvenega stališča, kakor iz političnega ozira. No, in — bodimo odkriti — ali bi kaj škodilo, če bi si tudi demokratarji našli svojega cigana?
Uradni popravek, ki ga je našemu in drugim listom poslal v zastopstvu pokrajinskega namestnika veliki župan dr. Lukan na našo notico »General Wran-gel zopet inšpicira svojo armado« itd. je precej točen. Sedaj general Wrangel pri Dravski diviziji res nima nobenega referenta svoje vojske. Vsaj tako to izgleda, odkar so tiste napisne tablice v kazinski veži, ki so te referente ruske vojske označevale — izginile. Ako so z napisnimi tablami zares izginili tudi referenti ruske vojske, to pa res najbolje ve pokrajinska uprava. — Da pa ima Wrangel svojo armado v Jugoslaviji, da jo koncentrira in zares tudi inšpicira, kakor smo trdili svoječasno — o tem ve več povedati »Slovenec« od 30. maja v politični notici »Nervozno rovarjenje«. — Mnenju in stališču »Slovenca« se mi v celoti pridružujemo. Zloglasni Wran-gel, ki ogroža evropski mir, naj se že enkrat »izbacne« iz naše države.
Svetovni presled.
SOCIJALISTIČNI KONGRES V HAMBURGU.
V pondeljek, dne 21. maja 1923 se je otvoril v Hamburgu mednarodni so' cijalistični kongres. Trajal je pet dni ter je bil v petek dne 25. maja zaključen. Na kongresu so bili zastopani so-cijalisti malone vseh narodov. Prvikrat po vojni se je zgodilo, da so se sestali zastopniki delovnega ljudstva, da se sporazumejo med seboj, da ukrenejo vse potrebno, da se postavi delovno ljudstvo v bran proti grozeči mednarodni reakciji.
Konec svetovne vojne je našel vse delovno ljudstvo v silno slabem stanju. Proletarijat je bil razcepljen nele med posameznimi narodi, temveč tudi v posameznih narodih samih. Čas, ki je najboljši zdravnik, je izvršil tudi tukaj svojo dolžnost. Needinost, ki se je začela širiti po vojni,, je začela kmalu pojemati. Razdruženi bratje so se zopet našli in socijalistične stranke posameznih narodov so se zopet zedinile ter postale enotne. Ko se je nazadnje še posrečilo, da sta se zedinili tudi obe nemški socijalistični stranki, je bilo mogoče misliti na skupen nastop celokupnega delovnega ljudstva proti mednarodni reakcii, treba je bilo misliti na novo mednarodno zvezo celokupnega -■ proletarijata.
$| Po vojni so obstajale sicer tri internacionale, toda nobena od teh ni imela 'Pravice, da bi govorila v imenu celokupnega delovnega ljudstva. In to je delovnemu ljudstvu zelo, zelo škodovalo. Nikogar ni bilo tukaj, ki bi bil varoval z močno roko celokupni proletarijat, in mogočneži, ki danes vladajo v evropskih državah so se tega prav dobro zavedali. Porabili so ta čas in pritisnili na delovno ljudstvo z vso močjo. Vzeli so mu že davno pred vojno izvo-jevane in pridobljene pravice, potisnili ga popolnoma v roke izkoriščevalcem, kapitalistom in verižnikom. Zadnji čas je bil, da je proletarijat zopet vstal, se zedinil in postavil v bojno fronto proti mednarodnemu kapitalizmu in ž njim združeni reakciji.
Kongres v Hamburgu, ki je združil borce delovnega ljudstva je bil silno zanimiv in to iz več vidikov. Že v naprej je bilo pričakovati, kako bo kongres izpadel. Ni bilo nobenega dvoma, da bo tam zmagala reformistična struja, to je struja realnosti proti utopiji, ki je imela in ima še danes dokaj zastopnikov. Kot nadaljnja posledica zmage reformistov je bila zmaga državne misli in pripo-znanje nacijonalne državne misli v so-cijalističnih strankah, združenih v novi v Hamburgu ustanovljeni internacijo-nali. To se je jasno pokazalo pri češkem sporu. Nemška soc. dem. stranka na Češkem je na kongresu hudo obtožila češko soc. dem. stranko, da je na-cijonalno nestrpna, da je njeno delovanje vse drugo, samo ne socialistično, ter je zahtevala, če se že ne izključi čeških soc. demokratov iz kongresa, pa vsaj to, da nalašč za to izvoljeni odbor dožene, jeli se da spraviti politika čeških soc. demokratov v soglasje o temelju socijalizma. Na predlog dr. Adlerja je bila debata o tem predlogu odklonjena. Eksekutivi je bilo naročeno, da preišče spor med sovražnimi sodrugi. Češki soc. demokrati so na konferenci sploh postavili svojega moža. Na njih zahtevo je dobila tudi češka soc. demokratska stranka v Avstriji svojega zastopnika v odboru. — Drugi dokaz, da so socijalistične stranke združene v hamburški internacijo-nali v svojih državah povsem nacijonalne, so podali zopet češki soc. demokrati. Češki narodni socijalisti so se bili namreč tudi udeležili hamburškega kongresa, niso pa bili nanj pripuščeni. Glavni vzrok, da češki narodni socijalisti niso dobili dostopa, je bil ta, ker so se njihovi zastopniki izjavili, da se stranka še ni končno odločila, kateri internacijonali pristopi in da njene strokovne organizacije niso včlanjene v amsterdamski internacijonali. O odklonitvi čeških nar. socijalistov je referiral nemški socijalist Crispien. Ko pa je našteval odklonilne vzroke, je med drugimi navedel tudi to, da stoji češka nar. soc. stranka na stališču, da se morajo mirovne pogodbe varovati. Takoj so začeli delegati češke soc. demokrat-
ske stranke glasno protestirati in klicati:	»To je tudi naše stališče.« Ob-
enem so protestirali pri predsedništvu, da je Nemec Crispien navedel ta vzrok kljub temu, da ta pomislek v komisiji ni bil omenjen, češki soc. demokrati so nastopali na kongresu naravnost sijajno in so dokazali, da sme v novi in-ternacijonali zastopati svojo državo in svojo narodnost tudi slovanski socija-list, le srčnost in potrebno znanje mora imeti.
Na konferenci so govorili voditelji delovnega ljudstva vseh narodov. Vsi so bili mnenja, da je mogoče izvojevati boljše čase le tedaj, če bo delovno ljudstvo vsakega posameznega naroda storilo svojo dolžnost. Angleži, Francozi, Nemci, Lahi, Rusi, Cehi itd., vsi so bili edini v tem, da oni, ki vladajo danes svet, ne bodo dali ljudstvu miru in blagostanja, ker tega ne morejo in — nočejo. Radi tega je združitev celokupnega proletarijata nadvse potrebna.
Sedež nove internacijonale bo London. — Tajnikom sta bila izvoljena Anglež Tom Shaw in Avstrijec dr. Fr. Adler. V izvrševalnern odboru nove in-terniicijonale imajo posamezne države sledeče število odbornikov: Anglija 30, Nemčija 30, Francija 16, Belgija 15, Italija 15, Avstrija 15 (14 Nemci, 1 Čehi), Rusija 12, Švedska 12, Danska 12, Amerika 10, Poljska 10, češka 16 ('J Čehi, 7 Nemci), Ogrska 8, Holandija 7, Švica 7, Finska 6, Norveška 3, Romunija 3, Gruzinska 3, Armenija 2, Letska 2, Bulgarija 1. Jugoslavija 1, Turčija 1, Ukrajina 1, Litavska 1, Luksemburg 1, Poalc Zion (judovska delov, stranka) l in Gdansko 1.
Komunisti se kongresa niso smeli udeležiti
NEMČIJA.
Vojna odškodnin a. Zasedba ruhrskega ozemlja gre Nemcem polagoma na živce. Gospodarstvo jim propada, narod trpi. Nemci so bili vedno mnenja, da bo zanje že čas delal, to se pravi, mislili so, da bodo zadevo zavlačevali, medtem pa da pride iz kateregakoli vzroka do splošnih evropskih nemirov. Ko bi nastala splošna zmešnjava, bi Nemci porabili priliko in se na ta ali oni način od.križali vojne odškodnine. Ni. izključeno, da so računali tudi s tem, da bodo navsezadnje še oni dlot-bili odkod kako odškodnino'. Nemška domišljija in nadutost sta brezmejni. To je tudi krivo, da se ne morejo vživeti v to, da so bili poraženi.
Nemci bi morali plačati viojno odškodnino1, pa je do danes niso plačali. Rekli so in tudi danes to pravijo, da ne morejo plačati. Ker torej niso plačali, so Francozi zasedli najbogatejši del Nemčije. Nemci pa so delali Francozom zgago, kjer so le mogli, in z veseljem so pravili nemški politiki svojemu narodu, da bodo imeli Francozi z zasedbo ruhrskega ozemlja veliko škodo. Čuden narod, ti Nemci! Veselili so se radi škode, ki jo bodo imeli Francozi, na svojo lastno škodo so pa v svojem na-cijonalnem šovinizmu popolnoma pozabili. Toda neverjetno to ni, ker so bili Nemci vedno taki, in se najbrž nikoli ne bodo spametovali. In zgodilo se je tudi topot, da so se zastonj veselili. Franco-ze ni zadela nobena škoda, pač pa so si škodovali Nemci! sami. Skoraj pet mescev je ruhrsko ozemlje zasedeno, in Nemci so zastonj čakali na kake zmešnjave; sedaj so prešli sami v silne gospodarske zadrege. In nemška vlada je morala premagati svojo nadutost in domišljavost ter ponuditi ententi pogajanja za vojno odškodnino. Poslala je en-tentinim državam poročilo, da hoče plačati vojno odškodnino, samo toliko ne more, kolikor se zahteva. Ententa; pa je nemško ponudbo odklonila, češ, da ji je to' premalo, kar ponuja Nemčija, interna je namreč prvotno zahtevala 132 milijard zlatih mark. Pozneje je zahtevo malo znižala oz. je dala Nemčiji vedeti, da bii se zadovoljila tudi z manjšo svoto. Nemčija pa je ponudila samo 20 milijard. Ker je ententa to svoto odločno' odklonila, bo morala Nemčija ponuditi več. Nemški listi poročajo, da bo vlada stavila v kratkem drugo ponudbo in sicer 50 milijard zlatih mark.
Polagoma torej Nemci uvidevajo, da bodo morali vendarle plačati, uvidevajo tudi, da se noče nič pripetiti, kar bi jim prišlo v prid. Mogoče jih le sreča pamet; če se to- zgodi, bi bilo upati, da se Evropa kmalu pomiri.
POLJSKA.
Poljsko časopisje. Poljsko časopisje trpi na pomanjkanju naročnikov. Vsi poljski časopisi1 skupaj, in teh je lepo število, nimajo toliko naročnikov, kakor kak večji zapadno-evrop-ski dnevnik. Umevno je torej, da morajo dobiti uprave denar od drugod. Z drugo besedo rečeno, listi se dajejo podkupovati. Kdor da na razpolago denar, za tega pišejo. Saj se godi to tudi pri nas. Demokratsko časopisje vzdržujejo n. pr. banke. Tako je poljska vlada dovolila nekaterim listom denar. Nekaterim ga je izplačala, drugim menda pa ne. Ti, ki niso dobili še nič, so seveda hudi in so o priliki kongresa poljskih žurnalistov, ki je bil otvorjen 16. maja v Varšavi, radi tega hudo napadali vlado. To so pač nadvse nezdrave razmere, če pride že tako daleč, da se listi čisto nič ne sramujejo javno zahtevati podkupnino, ali, kakor se fineje izrazi, »podporo«.
Poročila z dežele.
Zagorje. Vsestransko dokazano in priznano je, kako velikega pomena za človeka v zdravstvenem, moralnem in gospodarskem oziru so primerna, zdrava stanovanja, in koliko gorja, koliko bolezni povzročajo neprimerna, nezdrava stanovanja, zlasti pri delavskem stanu. Žena in otroci hirajo, in ko se vrača delavec - trpin iz tru-dapolnega dela, najde mesto dragega, ljubega doma večkrat pravi pekel, kjer nima ne miru, ne počitka. Pisali smo o tem ne-dostatku že večkrat, toda premogokop, ki ima okrog 300 oženjenih delavcev izven rudniških poslopij, stori prav malo za svoje ljudi. Izvedelo se je, da je krajevna stanovanjska oblast v Zagorju že ponovno predlagala pri stanovanjskemu sodišču v Ljubljani, naj bi se izdal premogokopu gradbeni nalog za zidanje prepotrebnih stanovanjskih hiš, pa žal ni videti uspeha. Nepojmljivo je, zakaj merodajne oblasti tega tako perečega vprašanja ne rešijo, zakaj se prepusti delavstvo še dalje bedi. — Saj je vendar v eminentnem interesu države, pa tudi v interesu kapitalističnega dclo-dajalca samega, tla Ima zdrav, zadovoljen delavski stan. Zato ne bomo 'odnehali od svoje zahteve, da zgradi premogokoipna družba potrebne delavske hiše, dokler se ne stori to, kar se mora storiti. Merodajnim faktorjem pa kličemo: Zganite se, storite svojo dolžnost, rešite ubogo paro iz obupa, sicer pade vsa odgovornost na vaše rame!
Mladinski vestnik.
Litija. V zadnjem »Napreju« se je neki »predilničar«, ki menda sploh predilnice ni videl, nekoliko obregnil ob naše »Bratstvo«. Temu dopisnikarju bi svetovali, naj nas pusti v miru in naj raje posveti v svoje vrste, v svojo »Svobodo« in naj tam pomete prav temeljito, potem naj se obrne pred druga vrata. Ne izzivajte, da ne boste izzvani. »Naprej« naj bi si raje zlagal po-smrtnico, ker bliskovito hitro se mu bliža usodni čas, ko ga bo1 doletela zaslužena smrt. Sploh pa takim dopisunčkom, kot je »predilničar«, ne borno odgovarjali.
Slavnost razvitja prapora »Bratstva« v Litiji. V nedeljo 3. junija t. 1. se vrši ob
3.	uri popoldne v prostorih gostilne Oblak razvitje prapora litijskega »Bratstva«. Ta dan pohite v Litijo člani1 ljubljanskih mladinskih društev »Bratstva« in »Mladosti«. Slednje sc udeleži slavnosti s svojim praporom in tamburaškim zborom. Tudi iz Zagorja in Trbovelj se udeleže člani »Bratstva« te lepe slavnosti. Vabimo vse člane mladinskih organizacij in vse prijatelje naše mladine, da obiščejo ta dan litijsko mladino.
»Mladost« poziva svoje člane, da sc polnoštevilno udeleže razvitja prapora litijskega »Bratstva«. Zbiramo se ob pol 2. uri popoldne na glavnem kolodvoru. Bratje, sestre, pridite vsi!
»Bratstvo« prosi vse člane naj poliite v nedeljo 3. junija v Litijo. Zbiramo se ob pol dveh popoldne na glavnem kolodvoru. Vožnja boi polovična. Bratje, sestre, vsi v Litijo!
»Bratstvo« in »M 1 a d o s t« se udeležita pogreba judenburških žrtev s praporom. Vsi člani naj pridejo točno ob 2. uri popoldne k Lloydn. Vsakdo naj ima znak in pod znakom črni flor. Bratje, sestre! Pokažimo, da smo padlim žrtvam hvaležni ter se jim oddolžimo s tem, da jih korporativno spremimo v domačo gnido.
Strokovni vestnik.
Polzela. Ustanovni občni zbor NSSZ. V nedeljo 27. t. m. se je vršil v gostilni Jelen ustanovni občni zbor NSSZ. Na občni zbor je prihitelo skoro polnoštevilno delavstvo tovarne Wildi in polzelske žage. Občni zbor je otvoril tov. Burger, ki je po pozdravu podal poročilo pripravljalnega odbora. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednikom tovariš Jože A r t n i k ; podpredsednik I. W e b e r , tajnik Franc Cimperšek; blagajnik Franc Burger; odborniki:	Karl	Merodež,
Ivan Bovha, Alojz Lorber, Alojz šošter, Alojz Pocajt in Joško Kač. Izvoljeni so bili tudi zaupniki, in sicer: Jože Vede, Filip Ocvirk in Ivan Divjak. Po volitvah je občni zbor pozdravil predsednik osrednjega vodstva iz Ljubljane tov. Rudolf Juvan, ki je tudi povdarjal pomen strokovnih organizacij. Tov. Kravos je orisal delavsko bedo in obupni položaj delavstva. Tov. Rudolf Do-bovišek je prinesel pozdrave celjske po-družnice NSSZ, istotako je zbor pozdravil tov. Karl Weber v imenu podružnice Št. Pavel. M koncu je tov. Burger pozval vse nove člane k vstrajnemu delu, na kar je predsednik zaključil lepo uspeli ustanovni zbor.
Pozdravljamo novo podružnico in ji želimo mnogo uspeha.
Nepotreben strah. Nekaterih podjetnikov, predvsem 'onih, ki nimajo povsem čiste vesti, se poloti navadno velik strah, ko si njihovo delavstvo zaželi organizacije. Stvar jih privede potem do tega, da pri-čno boj proti organizaciji, čeravno jim leta še ni skrivila lasu. Tako je tak strah prijel tudi podjetje Wildi na Polzeli, ko je izvedelo, da si je delavstvo ustanovilo strokovno organizacijo. Podjetje je takoj izdalo oklic na delavstvo, kjer poleg nekaj neresničnih podtikavanj organizaciji obljublja vsestransko pomoč tako organiziranemu kot neorganiziranemu delavstvu in pristavlja, da stremi vedno za izboljšanjem položaja svojega delavstva. Delavstvo je v teni oklicu videlo le velik strah, ki je prevzel kapitalista ob misli, da bo odslej imel opravka z disciplinirano, organizirano družbo poštenih delavcev. Mi pravimo, da je vsak strah odveč in da sio tudi 'obljube odveč. Nc bojte se delavskih organizacij, če boste dali delavstvu, kar mu pripada in če boste ž njim človeško postopali. Strah ima velike oči, to je podjetnik Wildi že pokazal. Delavstvo bo pa pokazalo, da ima organizacija moč.
Stavblnski delavci so menda izmed delavcev največji reveži, ker so docela brezpravni in ker jim tujci odjedajo kruli, če je le mogoče, domačine izrinejo in se na njihovih mestih šopirijo' lačni tujci. Zato je med stavbinskimi delavci nastal pokret, ki stremi za tem, da zasigura domačinom kruh. Opozarjamo stavbinske delavce, da dobe v naši Narod no-socijalni strokovni zvezi, ki ima svoj stavbinski odsek, popolno zaščito in je zato njihova dolžnost, da sc oklenejo te organizacije. Narodno-zaved-ne stavbinske delavce poživljamo' v naš krog. Zglase se naj v našem strokovnem tajništvu v Narodnem domu 1. nadstropje, desno.
Tedenske novice.
Cenjene naročnike opozarjamo na današnjo listnico uprave.
Pozivamo vse naše organizacije In somišljenike, da se udeleže pogreba judenburških žrtev d a n e s, v soboto ob 3. popoldne izpred Narodnega doma. — Tajništvo Narodno-socijalistične stranke v Ljubljani.
Razpust »Orjuue« v Mariboru in Ptuju.
Vlada je razpustila organizacijo »Orjuna« v Mariboru in Ptuju. — Predsednika »Orjune« v Ptuju je tamošnje okrajno glavarstvo radi nasilja občutno kaznovalo.
Predsednika kmetijske družbe, Gustava Pirca, o katerem smo že svoj čas poročali, da je izginil, so 25. maja potegnili iz Bohinjskega jezera. Klerikalna očitanja so pognala nevrasteničnega moža, ki si je stekel za Kmetijsko družbo veliko zaslug, v tragično smrt.
Prenos judenburških žrtev in kosti Ivana Endlicherja. Izkop v Judenburgu in v Gradcu se je izvršil, dne 29. maja. 31. maja pop. je bil v Mariboru slovesen sprejem krst v svobodni domovini. Dne 1. junija so dospele z osebnim vlakom žrtve v Ljubljano. Danes so kršite z zemeljskimi ostanki naših narodnih žrtev postavljene na mrtvaški oder v Narodnem domu, kamor ima občinstvo prost dostop od 9. do 14. ure. 'l očno ob 15. uri se začne premikati žalni sprevod po Aleksandrovi cesti, Dunajski cesti, Sodni ulici, Komenskega ulici, Vidovdanski cesti,
Trgu Tabor, Vrhovčevi ulici, Ahacljevi cesti, Martinovi cesti na pokopališče k sv. Križu.
Popravek: Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve. Št. 15769. Ljubljana, dne 25. maja 1923. — Uradni popravek notice v »Novi Pravdi«. — Ugledno uredništvo »Nove Pravde« v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Na podlagi § 19 tiskovnega zakona prosim, da objavite z ozirom na članek pod naslovom »General Vrangci zopet inspicira svojo armado« v štev. 19 z dne 12. maja 1923 v prihodnji številki Vašega lista nastopni uradni popravek. — Ni res, da ima general Vrangel pri Dravski divizijski oblasti v Ljubljani svojo pisarno' in dva referenta svoje vojske. Res pa je, da general Vrangel pri Dravski divizijski oblasti nima svoje pisarne in dveh referentov svoje vojske«. — Zastopa pokrajinskega namestnika: veliki župan Lukan.
Spored pogrebnih svečanosti judenbur-ških žrtev in mučenika Ivana Endlicherja v Ljubljani. Krste judenburških žrtev in Ivana Endlicherja bodo razstavljene na mrtvaškem odru v Narodnem domu od 9. do 15. ure dne 2. junija 1923. Ob mrtvaškem odru častne straže. Točno ob 3. uri popoldne se priono pogrebne slovesnosti. Po izvršenem cerkvenem obredu zapoje Zveza pevskih zborov žalostinko. — Razvrstitev žalnega sprevoda: Konjenica; križ in žalna zastava; vojaška godba; oddelek vojaštva; sokolstvo; akademska društva; 'orlovska zveza; skauti; šolska mladina; kulturna in prosvetna društva; godba jugoslovanskih železničarjev; udruženje invalidov; dobrovoljci; častniki in vojaki bivšega 71. p. p.; organizacija jugoslovanskih nacijonallstov; pevska zveza; voz za duhovščino; odbor za prenos kosti Ivana Eedlicherja; tovariši in sodobniki; venec s trakovi, poklonjen spominu Ivana Endlicherja; slede mrtvaški vozovi:
1. Zlat steklen mrtvaški voz s krsto Iv. Endlicherja, ob vozu častna straža, za vozom venci judenburških žrtev (nosijo uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda).
2. Crn odprt voz z draperijami in vojaškim emblemeom s krsto žrtve Alojzija Roglja.
3. Crn steklen voz T. s krsto žrtve Alo-jziia Štefaniča.
4. Crn steklen gala voz s krsto žrtve Antona Hafnerja.
5. črn steklen voz s krsto žrtve Karola Možine.
6. Zlat angelski voz s krsto žrtve Jo-so Dautoviča.
Ob vsakem vozu judenburških žrtev 12 mož častne straže.
Za mrtvaškimi vozovi: Rodbine in sorodstvo judenburških žrtev in Ivana Endlicherja. Vojaki bivšega 17. p. p. — obsojenci; odbor za prenos judenburških žrtev; veliki župan in komandant Dravske divizijske oblasti; predstavitelji inozemskih držav; načelniki oddelkov pokrajinske uprave in centralnih oblastev; oficirski zbor; zastopstvo mestne občine ljubljanske; zastopstvo trgovske in obrtne zbornice; zastopstva državnih oblasti in uradov; zastopniki raznih občin; zastopstva raznih korporacij in zavodov; narodno ženstvo; ostalo občinstvo; oddelek vojaštva.
»Naš dom«, novi narodno-socijalistični tednik, ki izhaja v Murski Soboti in razpravlja trezno o vseh perečih vprašanjih, stane za četrt leta Din 10.—. Tovariši, podpirajte tudi to strankino glasilo! — Zlasti priporočamo trgovcem, da oglašajo v »Našem domu«, ki je razširjen po celem Prekmurju ter med ljudstvom zelo priljubljen radi svoje poljudne pisave — vse važne zadeve obravnava namreč v domači prekmurščini.
Izredne podpore pokojninskega zavoda. Novo voljeno načelstvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je sklenilo v svoji prvi seji, da se votira z ozirom na izredno male redne dajatve predvidene v pok. zakonu v omiljenje najhujše bede večji znesek za enkratno izredno podporo najpotrebnejšim rentnikom Pokojninskega zavoda, ki prejemajo radi valutnih razmer uprav malenkostne dajatve in pooblastil upravni odbor z izvršitvijo tega sklepa. Obenem je načelstvo sklenilo, da naj znaša Iiodpora invalidom največ 1000 D, vdovam največ 500 D in otrokom sirotam največ 300 D, Upravni odbor je izvršil sklep načelstva in v danih mejah določil podpore ob večji potrebi v celem obsegu, pri manj potrebnih v skrajšanem obsegu — dočim se rentnikom, katerih življenskl obstoj ni posebno ogrožen, ni mogla priznati za enkrat nikaka podpora. — Skupni znesek teh enkratnih izrednih podpor znaša 71.850 D. Na posamezne rentni,ke odpadajoča svota se je že nakazala po čekovnem uradu.