POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
	V
Leto II.	Štev. 46
Celoletna naročnina	. 175 Lir
Polletna	„	• 90 „
Posamezna številka	•	4 „
Za Jugoslavijo . . .	.	2 Din
Gorica, sobota !6. novembra 1946
V borbi za mir
Od 8. septembra 1943. ni nihče dvomil o tem, kod bo potekala bodoča meja med Jugoslavijo in Italijo. Brez komisij in izvedencev, brez posredovanja zunanjih sil so sprejeli Slovenci, Furlani in tukajšnji Italijani zgodovinsko narodnostno mejo.
Toda popolnejši kot je bil poraz fašizma, bolj kot je tonilo njegovo nasilje v zgodovino, bolj so skušale nekatere sile, ki so se do tedaj proti-njemu borile, vsiliti svetu, da bi pozabil na vse krivice, ki jih je jašizem prizadejal. S tem so opogumile tudi premagano Italijo tako daleč, da se je drznila zahtevati nazaj to, kar je njen bivši fašistični režim nasilno ukradel — Julijsko krajino. „Nekdanji“ fašisti sami sebi niso verjeli: pričakovali so sodišča, zapore, kazni — namesto tega pa jim iste države, proti katerim so se včeraj borili, obljubljajo, da jim vrnejo „prido-bitve“ predfašistične in fašistične dobe. Obnovil se je po fašizmu vcepljeni pohlep po tujih deželah, ki je rodil pri prebivalstvu JK in demokratih vsega sveta odločen odpor. Borba za pravične meje med Jugoslavijo in Italijo se je razvila na mirovni konferenci v Parizu in se nadaljuje sedaj v New Yorku. Medtem je postalo jasno, kakšen cilj zasledujejo one sile, ki so podpirale italijanske krivične zahteve: izkoristiti medsebojne spore in izvleči iz njih profit. Tako se je rodil „inter-nacionalni Trst“, ki naj bi pod pritiskom anglo-ameriškega vodilnega stroja postal njihova kolonija v srcu Evrope.
Jugoslavija je to igro prerokovala in jo razkrinkala. Toda po nacionalistični strasti zaslepljeni, v marsikaterem primeru pa tudi tujemu imperializmu prodani zastopniki sedanje Italije, so vztrajali in vztrajajo še danes na svojih krivičnih zahtevah.
Jugoslavija in resnično demokratične sile Italije pa jasno vidijo, kako anglo-ameriški imperializem kuje kapital iz dosedanje borbe za razmejitev med obema državama. Zvesta dosledno demokratičnim načelom, na katerih sloni, je FLRJ dokazala, da je pripravljena na nove žrtve v svoji borbi za mir. Ne da bi dovolila omejevati demokratičnih pravic tržaškega prebivalstva in ne da bi se odrekla svojim pravicam do slovenskega narodnega ozemlja, je Jugoslavija dala na sestanku med Maršalom Titom in sekretarjem KPI Togliatti-jem osnovo za nadaljna direktna pogajanja z Italijo.
Sedaj stoji italijanska vlada pred telko preizkušnjo: ali naj sprejme ponujeno roko in s tem ustvari pogoje za koristno in potrebno sodelovanje z Jugoslavijo ali naj predlog odkloni in se s tem pred lastnim narodom in vsem svetom razkrinka, kot orodje zunanjih imperialističnih sil, katerega ne vodijo resnični nacionalni interesi, temveč inozemski gospodarji.
Na vsak način pa bo to iskreno srečanje rodilo sadove za nadaljne zbližanje slovenskih in italijanskih ljudskih množic, ki stremijo za resničnim mirom in bratstvom med narodi, ki ne dovoljujejo, da bi nas zunanje sile izkoriščale in podpihovale med nami mržnjo in spore.
VRNITE N9M NUŠ UUD5KI DOM !
Reputacije za deputacijami se oglašajo pri poveljstvu 88. divizije in [pri guvernerju - Razgnana množična odposlanstva - Dvenrna stavba na Goriškem
Že cel teden traja med gori-škim ljudstvom velika vznemirjenost in naš narod se ne more potolažiti. Saj tudi ni čuda! Medtem ko so se naše osrednje organizacije in ustanove, ki so bile nastanjene v Ljudskem domu, znašle po zaslugi vojaške oblasti in ZVU na cesti, se italijanski šovinisti šopirijo po številnih dvoranah. Zgodilo se je celo, da je bil ponujen sedež za-padnega kvarta SIAU filofašisti-čni organizaciji »Uomo qualunque«, kar predstavlja ponoven napad na naše antifašistične organizacije.
Skoro 100.000 članov naših or-* ganizacij, ki so imele v Ljudskem domu svoj center, je sedaj brez sedeža. Naše kulturno in prosvetno delo, ki je bilo osredotočeno v Ljudskem domu, je oropano zadnje dvorane.
Naše goriško ljudstvo, ki je pred dvajsetimi leti preizkusno enako nasilje pod fašisti, si kar ne more misliti, da se mu je to nasilje izvršilo pod zavezniki, s katerimi nas vendar veže toliko spominov in toliko borb proti skupnemu sovražniku. Zavo'jo tega nerazumljivega postopanja s strani vojaške oblasti so se vse te dni in posebno še v četrtek, zbrale številne delegacije — 150 po številu — da bi bile spre-" jete od g. generala 88. divizije in od g. guvernerja. Toda le redko koga so sprejeli njihovi namestniki. Nekatere je sprejel guver-
ner, ki je dejal, da sicer cbžT.e je to zadevo, a da nas bo skušal zadovoljiti. »Besede, besede besede« je dejal že Hamlet in n: nimamo od tega prav nič.
V jutranjih urah so se po mestnih ulicah pojavili številni lepaki, v katerih se ugotavlja, da se zgodovina kruto ponavlja od takrat, ko so nam 1. 1927. fašistični zločinci iztrgali }z rok ta naš dom, ki je bil sad žuljev geriških Slovencev. Na letakih čitam;: »Vse to je del načrta za kolonizacijo naše pokrajine. Vse to je dosledno uveljavljanje demokracije št. 11, ki hoče svobodne ljudi spremeniti v sužnje«. In daije »To je del onega načrta, po katerem hoče Churchill s svojimi agenti vzpostaviti v svetu fašizem«. Naj se nam ne govori, da rabi vojaščina prav to hišo-. Pa. še nekaj. Nikdar niso bile organizacije CLN-a ovirane v svojem delu, čeravno čivkajo že vranci na strehi, da niso daleč od onih, ki organizirajo fašistične razbojniške tolpe. Ravno te dni se je pripetilo, da je bil ponujen naš sedež zapadnega kvarta SIAU filofašis-tični organizaciji »Uomo qualunque«. Vsak slepec bo iz-previdtl, da je to nov napad ita naše demokratične antifašistične organizacije! Godijo sc stvari, k, so celo za limonado - demokjata kar nepojmljive! Ščitijo se fašisti! Gledališče Verdi se daja na razpolago zloglasnemu goriške-
mu AGL Njemu seveda ne odmerjajo ur, kakor nam, kadar jih vprašamo za Verdi; dovoljuje se jim, da po mili volji lepijo lepake, da lahko pišejo kar hočejo. Gospodom ujetnikom Nemcem se daje na razpolago Delavski
Na ta napad je goriško ljudstvo odgovorilo s splošno stavko. Vsi slovenski m italijanski antifašisti so zaprli trgovine in delavnice. V Podgorski predilnici je točno ob 11. uri predpoldne sirena naznanila začetek stavke. Zbrani množi:, je spregovoril tovariš, ki je ostro ožigosal ukrep vojaške oblasti s katerim je bilo odvzeto Slovencem in -demokratičnim Italijanom njihovo kulturno-, gospodarsko in politično središče. Med govorom se je culo iz delavskih vrst ogorčeno protestiranje. Vzklikali so našim ljudskim organizacijam.
Enako so prekrižali roke delavci livarne SAFOG. Njim so sledili delavci drugih podjetij. Gibanju ljudskih množic se je pridružilo tudi delavstvo tovarne cementa v Anhovem, ki je stoodstotno zapustilo tovarno. Poročila, ki smo jih prejeli iz podeželja, govorijo o splošni stavki, ki se je razširila na vse okrožje in Furlanijo. Mesto Gorica je bilo ta dan brez mleka in tudi zele-njadni trg ni imel kaj nuditi.
Šolska mladina je ravnotako
dom vStračicah. Naši pa morajo na cesto. Nemški ujetniki razbijajo naše simbole pred očmi policije in zavezniških vojakov. Naše ljudstvo vse to vidi, občuti te napade kot hudo žalitev in nasilje, ki je že brez primere!
ob 11. uri odšla na ulice. V ljudsko šolo so prišli matere, vzele svoje otroke in jih odpeljale domov. Nekaj profesorjev in [judskošolskih učiteljev je poskušalo ovirati mladino, vendar niso uspeli.
Goriško ljudstvo je skozi poldrugo leto zahajalo v Ljudski dom kakor v svoj lastni dom. Tam je našlo vedno tovariš.o razumevanje in pomoč. Sedaj pa — ko to pišemo — se polnijo kamioni z blagom in knjigami, d so bile last naših gospodarskih in kulturnih organizacij in ustanov. Med smehom nemških ujetnikov in brezbrižnim gledan, :;n zavezniške policije in vojaštvom se uničuje na najbolj prostaški način imevina primorskega ljudstva. To se godi slovenskemu narodu v letu 1946, medtem ko si neofašisti manejo roke od veselja. Mi smo se borili skupno z zavezniki, italijanski šovinisti j)a so bdi masrsTCtp-fla prsih so nosili znake: Pravični Bog, kaznui Angleže!
Slovenski hlapec Jernej, ti pa presodi komh se godi krivica!
D v eurna splošna stavka
POLITICHI PREGLED
V Hem Yorkn bodo še do 20. t. m. razpraoljali o naših uprašanjiti
Tržaško vprašanje je v New Yorku zopet na dnevnem redu. Seveda nadaljujejo štirje zunanji ministri velesil razpravo o Trstu na podlagi, francoskih nom promisnih predlogov, ki jih poznamo še iz Pariza.
Kar pa se tiče mirovne pogod be z Nemčijo, se zdi, da bodo ra zasedanju po 20. novembru d i-iočili samo program razpravljanja, kajti v Franciji je prišlo do novih komplikacij v zvezi z izidi zadnjih volitev. Nova francoska vlada bo — kot predvidevajo v Parizu — sestavljena šele v prvem mesecu prihodnjega leča m tedaj bo tudi govora o pravem sklepanju za Nemčijo.
Za ostale satelitske države Nemčije pa velja gorenj: rok 20. novembra, do kadar bodo morali v, Svetu štirih končati razprave tudi o njih mirovnih pogodbah.
Takoj po- izjavah italijanskega komunističnega pr aka Togiia7-tija je kazalo, da bo vprašanje Trsta in Gorice rešeno no poli neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. A sedaj je imela italijanska vlada sejo in zunanji minister Nenni je na njej sporočil, da uradne jugoslovanske izjave o jugoslovansko itali janski meji ni bilo in da je iniciativa, ki jo je napravila italijanska vlada za neposredna pogajanja z Beogradom o vprašanju meje in svobodnega področja, postala spričo zadnjega sklepa Sveta zunanjih ministr )v brezpredmetna.
To j c posledica ameriške note italijanski vladi, v kateri je rečeno, da se Italija in Jugoslavija sicer lahko svobodno pogajata, toda pogajanja morajo sloneti na sklepih, sprejetih od štirih zunanjih ministrov velesil.
Molotov je predložil 16 popravkov k francoskemu kompromisnemu osnutku tržaškega statuta
Ta teden je sovjetski zunanji minister Molotov na seji Sveta štirih ministrov v New Yorku predložil 16 popravkov, nanašajočih se na francoski kompromisni osnutek tržaškega statuca, kakor ga poznamo še iz pariške mirovne konference. Že 14 mesecev se vleče vprašanje Trsta, po konferencah, prej v Evropi sedaj v Ameriki. Sovjetski delegat je povedal, da predstavljajo ti popravki skrajno mejo, do katere lahko popušča.So-
vjetska zveza. Dovolj jc bilo že ponovljeno, da statut za Trst, ki so ga sprejeli v Parizu, ni demokratičen.
Tu sledijo sovjetski popravki, ki se v glavnem nanašajo na tri glavna vprašanja in bistveno spreminjajo francoski osnutek:
1.	Zadevajo člen 16. osnutka mirovne pogodbe, ki določa, da bo začasno upravo tržaškega svobodnega ozemlja vodil Varnostni svet. Molotov pa predlaga, da bi začasno upravo določil svet
stirili zunanjih ministrov, ki. bolje pozna to vprašanje in je zato tudi bolj upravičen, da vodi upravo v Trstu v prehodni dobi. Nasprotno pa je mnenje Anglo-amerikancev, da mora Varnostni svet čimprej prevzeti nadzorstvo' nad tem ozemljem.
2.	Molotov skuša omejiti oblast guvernerja in točno opredeFti njegove naloge. Guverner ne- bi imel pravice proglašati obsedno stanje. Hkrati pa naj bi imela tržaška skupščina večjo oblast.
3.	Svet štirih bi mora! določiti rok za umik tujih čet in ne Var-
nostni svet,- kakor to zahtevajo Anglo-amerikanci. Molotov predlaga, da bi se tuje čete morale umakniti štiri mesece po pravo-moČnosti mirovne pogodbe. Po anglo-amei;:škem mnenju pa ne bi smeli pustiti tržaške uprave v prvi dobi izpostavljene delovanju »neodgovornih elementov«, ki bi utegnili ogražati, kakor trdijo^ zapadni zavezniki, celotno strukturo svobodnega ozemlja. Ostali popravki se tičejo pravice do tržaškega državljanstva in carinske unije z Jugoslavijo.
Poslanci Komunistične partije Francije so dobili najoeč glasoo za proo narodno sknpščino 111. republike
Po še nepopolnih podatkih nam dajejo volitve .pretekle nedelje v Franciji in njenih afriških in nekaterih drugih prekomor -skih deželah naslednjo sliko : Največ glasov in mandatov (180) so dobili poslanci Komunistične partije. Na drugem mestu je ljudsko republikansko gibanje (mouvement rčpublicain populT-re), ki je bilo od sredine t. 1. najmočnejša stranka Francije. Sedaj ima 162 poslanskih mest. 100 poslancev je izvoljenih na listi socialistične stranke in nato sledijo francoske stranke kot blok republikanske levice z 63 poslan-t ci, republikanska stranka svobode (PRL) in zmerni republikanci
82, degolistična zveza 9, alžirski avtonomisti 5 in alžirska stranka neodvisnosti 7 poslancev.
Največja in najvplivnejša partija v Franciji je tako postala Komunistična stranka, ki je tudi pripravljena kot prva v državi prevzeti vsò odgovornost. Volitve so pokazale, kako- na Francoskem stalno raste vpliv in ugled Komunistične partije. Pred letom 1936. je imela 11 poslancev, nato 72; sredi letošnjega leta 148 in sedaj 180. Francosko ljudstvo sledi Komunistični partiji, ki ima v programu pot demokracije, mednarodnega sodelovanja in miru.
Kakšen bo sestav nove francoske vlade?
Mesto predsednika francoske vlade pripada po ustavi in po parlamentarni praksi francoski komunistični stranki kot prvi stranki države in tudi vodstvo socialistične stranke je po pisa-
nju njenega glasila »Le Popu-laire« načelno sklenilo podpirati sestavo vlade pod vodstvom komunistov, ker je spoznalo, da je sodelovanje levičarskih strank edini izhod iz položaja, ki je nastal po nedeljskih volitvah.
Na upraonih oolitoah o Italiji je zmagal Ijndski blok
Preteklo nedeljo so imeli v Italiji upravne ali kakpp so jim prej rekli — občinske volitve. Glasovala so mesta Rim, Firence, Genova, Neapelj, Turin m Palerm.
Po uradnih dokončnih podatkih so dobili od 1.582.207 glasov: ljudski blok 775.915, krščanska demokracija 379.588, uomo qualunque 231.168 in liberali 122.551 glasov.
V Rimu so dokončni izidi sledeči: ljudski blok 189.174; demokristjani 103.378; monarhistična stranka 36.072; trgovina in turizem 7909; uomo qualunque
106.567; republikanci 40.323; liberali 25.787; neodvisni socialisti 3601.
V Neaplju so izidi sledeči: blok Vezuv 73.617; monarhistična lista 44.484; demokristjani 32.169; uomo qualunque 46.851; liberali 35.323; narodna zveza obnove 3627.
Dokončni izidi v Firencah so sledeči: komunisti 64.080; demokristjani 45.010; socialisti 40.367; qualunquisti 25.721; liberalci 6054; republikanci 4249; akcijska stranka 2421.
Palermo:	uomo qualunque
19.810; demokristjani 11.697; liberali 9305; demokratska zveza obnove 3215; monarhisti 16.033; komunisti 9761; socialisti 7889; neodvisna palermska zveza 3027.
Volivcev 246.892, glasovalo je 80.737, neveljavnih glasov 9175.
Genova: komunisti 121.336: re. publikanci 10.536; liberali 16.325; socialisti 79.030; demokristjani 65.406; akcionisti 1241; blok »Lanterna« 17.882.
Turin: komunisti 104.623; so-cialhvti 85.277 ; demokristjani 58.580; liberali 33.747; uomo qualunque 26.376; republikanci 3058; akcionisti 2919; ital. komunist, gibanje 323.
Proslava Z9. obletnice Velike Oktobrske revolucije
Skoro po vseh krajih goriške-ga okrožja so se vršile veličastne proslave Velike Oktobrske te-volucije. Povsod kjer je to bilo mogoče, je slovensko1 in italijansko antifašistično ljudstvo praznovalo ta veliki dan bratskega sovjetskega naroda, ki je obenem praznik vsega delovnega ljudstva sveta.
V Renčah so preteklo nedeljo praznovali to veliko obletnico s posebno slovesnostjo. K proslavi se je zbralo ogromno ljudstva iz celega mirenskega 'okraja. Ob tej priliki je bila razvita zastava renskega delavstva iz 1. 1921. ki je bila nato celih 25 let varno skrita. Enako je tudi podružnica Enotnih sindikatov razvila svojo zastavo. Godba je med slovesnostjo igrala koračnico »Kovači smo«.
Po tem prvem delu. sporeda je množica počastila spomin padlih borcev za svobodo, nakar je tovariš iz okrožja spregovoril o pomenu Velike Oktpbrske revolucije. Posamezne (Odstavke je zbrana množica burno pozdravljala ter vzklikala bratski Sovjetski zvezi, njenemu genialnemu voditelju generalisimu Stalinu, naši skupni domovini Jugoslaviji in maršalu Titu.
Po tej veličastni proslavi, ki je razgibala prav ves mirenski okraj ter mu dala1 živahno ter borbeno lice, so se sestali bivši borci - partizani. Iz svojega zborovanja so udeleženci poslali protestno pismo ZVU v Bilje zaradi zaplembe Ljudskega doma.
Kljub oviram od strani civilne policije se je vršila proslava 29. obletnice Oktobrske revolucije v Kobaridu v najlepšem redu. Štafeta iz vseh vasi s pozdravi generalisimu Stalinu, Rdeči armadi ter Sovjetski zvezi je dospela na določeno mesto, kljub temu, da jim je C.P. skušala iztrgati bakle iz rok. Pred sedežem okrajnih antifašističnih organizacij se je zbrala velika množica ljudi, posebno mladina, ki ie v povorki s prižganimi baklam: obšla vse kobariške ulice. Kresovi so zagorel1 na Matajurju, Kuku, Stolu Mn na livških hribih. Ognjeni napisi so pozdravljali priljubljene ljudske voditelje, Stalina in Tita.
Na predvečer 29. obletnice Oktobrske revolucije so prispele v središče naših Brd štafete iz celega okraja. Prinesle so bo • bene pozdrave vsega briškega prebivalstva generalisimu Stalinu, Rdeči armadi in Sovjetski zvezi. Iz Števerjana je prispela povorka s bakladami ter krenila v Mladinski tlom, kjer je tovariš spregovoril o pomenu Oktobrske revolucije in o nasilni zaplemb: Ljudskega doma v Gorici s strani zaveznikov. Zopet se je številna množica uvrstila v povorko ter glasno demonstrirala proti temu nezaslišanemu nasilju nad goriškim ljudstvom. Nastopila je civilna policija ter za čela brutalno razganjati ljudi. D1 bi ustrahovali mirno prebival-
stvo, je C.P. začela streljati v zrak z brzostrelkami in pištolami. Aretirala je štiri mladinke. Povpraševali so po Danili Ven-draminovi od okrajnega odbora. Vsled šikan s strani civilne policije je trpelo tudi razpečavanje našega časopisja. Briško ljudstvo je odposlalo dve delegaciji, da protestira prot, zaplembi Ljudskega doma.
To veliko Obletnico so z velikim navdušenjem proslavili tudi slovenski prebivalci Nadiške, Sovodenjskc in Šentlenarske doline. Že na predvečer so zagoreli po hribih številni kresovi. Po vaseh in trgih so se pojavili pozdravni napisi generalisimu Stalinu in maršalu Titu. V Sovodenjski dolini so zaplapolale raz hiš jugoslovanske zastave z zvezdo. Medtem, ko demokratično prebivalstvo Slovenske Benečije proslavja ta Veliki dan zmage delovnega ljudstva, se naši nasprotniki oborožujejo ter še nadalje strahujejo antifašistično ljudstvo. Kot smo zvedeli, zbirajo vojnohujskaški elementi podpise po vaseh, da bi pridobili čim več ljudi, ki bi bili pripravljeni z orožjem v roki napa-sti FLRJ.
Povsod so se ljudske množice zbrale v strnjenih vrstah okrog zastav svobode ter dale duška svoji nezlomljivi volji po ljudski oblasti, po Titovi Jugoslaviji in proti vsem zajedavcem slovenskega naroda.
Lažna propaganda naših nasprotnihov
SteviIK e fjovorèT Togliatti je govoril resnico!
Togliattijema izjava, da je Gorica tudi po podatkih italijanskega zunanjega ministrstva pretežno slovenska je vzbudila v italijanskem reakcionarnem časopisju val ogorčenja. V našem mestu so razne italijanske sovini stične organizacije nalepile kup lepakov, ki bi hoteli postaviti na lai izjave ministra Togliattija.
»Voce libera« in drugi podobni listi pa so začeli predstavljati svojim čitateljem čisto izmišljene številke o prebivalstvu Gorice. Mi smo naše stališče že večkrat obrazložili ter smo ga tudi podkrepili z verodostojnimi številkami. Danes hočemo dati našim čitateljem dva nova dokaza naših resničnih napovedi.
Znanstvena knjiga »La Venezia Giulia - Terra d'Italia«, Editrice la Società Istriana, di Archeologia e Storia Patria, Venezia 1946, navaja na strani 212 v razpredelnici III (Tabella lll.a) sledeče:
Po avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910. je štelo mesto Gorica z okolico (brez vojaščine) skupno 4.1.348 prebivalcev, od teh je bilo Italijanov avstrij skih podanikov 17.424 ali v odstotkih 38.42, Italijanov iz kraljestva 1488 ali 3.28'Vo, Slovencev 23.340 ali 51.47°/o, Nemcev 2.298
ali 5.07°/o, raznih 180 in tujcev 541.
V knjigi, ki jo je spisal Sator »Popolazioni della Venezia Giulia«, Collana di studi Geo-politici, Darsena, Roma 1945, s predgovorom grofa Sforze pa najdemo število prebivalcev Gorice iz l. 1910 z vojaštvom vred na str. 59:
Italijanov 17.516.
Slovencev 24.311.
Srbohrvatov 92.
Drugi 6.071.
Skupno 47.990.
Tako govori avstrijska statistika, relativno nepristranska iz 1. 1910. Vse druge italijanske m fašistične statistike, ki so bile sestavljene pozneje so pa lažne ter krivične in jih ne moremo vzeti za resne.
Pismo iz mladinske proge
Zvezi antifašističnih žena
za GORIŠKO
Drage tovarišice!
Že skoraj mesec dni je preteklo, odkar so Vas, drage žene, matere, zapustili Vaši najdražji. Vaši otroci - mladinci novega kova - novega časa.
Iz Trsta, Gorice, iz vseh krajev naše preljube Primorske so se zbrali, uvrstili v trdno, močno četo, ter kot taki šli na pot — na novo veliko delo! Sinovi trdnih kraških kamenarjev, tržaških ribarjev, sinovi revnih in lačnih tržiških delavcev so se odzvali. Ve drage žene in matere ste jih odpremile na pot — na to veliko delo! Tja v daljno Bosno sc šli, da zgrade in ustvarijo novo ^eliko delo. Odšli so zato, da se odzovejo klicu svoje matere, po kateri smo hlepeli in hrepeneli in čakali dolga stoletja. Prišla je. Prišli smo, da se odzovemo, da gradimo in izgradimo. Nismo se ustrašili zime in mraza, nismo se preplašili težav, ki so pred nami. Nismo klonili v borbi in ne bomo klonili pri delu, pri izgradnji naše domovine. Vsi kar nas je, smo uverjeni v to in prepričani.	, .
Cesto se spominjamo tudi Vas, dragi. Pazljivo gledamo in za sledujemo sleherni Vaš miglja', sleherni Vaš korak v naši pre ljubi rodni zemljici, za katero se danes toliko baranta, za katero bi hoteli nekateri mogotci na ra čun naše lastne krvi ponovno tlačiti in moriti naše ubogo ljudstvo. Z radostjo spremljamo sleherni korak naših he. -jskih žena in mater, ki nadaljuje!:) bor bo svojih sinov, kateri so začasno odšli, da gradijo novo stvar — novo veliko delo. Vsak gib je gib naših krampov in lopat, s katerimi neustrašeno bijemo in
tolčemo ter rujemo v zemljo, ru-jemo v korenine naše in svetovne reakcije, ki se trudi, da bi nas izkoreninila. Uverjeni smo, da bomo na ta način zadali najmočnejši udarec njim in vsem, ki skušajo rušiti našo enotnost in naše pravice.
Drage žene - matere, vztrajajte trdno v borbi za naše pravice, za naše pravične meje. Te «i bomo sami znali postaviti tam, kjer so nam jih začrtali naši neustrašni boren padK za svob )-do naše domovine. Mladina Jugoslavije nam je za to uresničitev največji porok. Ona nam je dala častno obljubo, da nas bo vselej podpirala in da bo vselej z nami. Vsem, ki še ne verujejo, lahko poveste, da smo skupno znali rušiti fašizem v štiriletni borbi in da znamo vsi skupno rušiti in prestavljati hribe, da znamo prestavljati toke rek, če so nam ti na potu pri gradnji našega velikega dela »Mladinske proge«. Z istim elanom bomo znali prestaviti tudi vsako »francosko in ne vem še kakšno kapitalistično črto, katero so na tako »pošten« način skovali nositelji miru in nove demokracije na pariški konferenci. Smo herojska Titova mladina, ki se ne ustraši nobenih preprek, niti najmanj pa krivičnih meja, ki se nam hočejo vsiliti,
Mi smo in bomo vselej z Vami! Naša borba je borba primorske mladine za novo lepše življenje, je borba za novega človeka!
V borbo za pravične meje — za pravice primorskega ljudstva!
Vas pozdravlja mladina III. Brigade
»Mario Blason«.
Očislimo narodno telo mrčesa
Naš časopis je dovolj resen, da nam ne dopušča, da bi v njega pisali o ljudeh, če se jih tako sme imenovati, ki spadajo med odpadke človeške družbe. V vsej zgodovini in pri vseh narodih so veljali izdajalci lastnega naroda za največje zločince. Tudi naše ljudstvo nima danes pravice, da bi gledalo nanje drugače. Zrno ostane, pleve pa gredo v smeti. Vedno smo se izogibali polemik in ostali smo zvesti časopisu, ki hoče biti resen. Tudi danes bi se ne oglasili, če ne za to, da se ustreže želji in zahtevi Kanalča-nov.
Ljudstvo iz Kanalskega zahteva, da se razgali kaplana Felca, češ da v cerkvi zliva »v imenu božje besede« golide gnojnice na OF, Ljudsko oblast itd. Pritisk ljudstva na nas je v zadnjem času toliko večji, kolikor bolj ostro in češče izrablja ta izdajalec prižnico za svoje razdiralno izdajalsko delo. Toda vprašamo drage Kanalčane, ali ni dovolj razgaljen? Že nekaj krat je naš časopis objavil stvari, ki kažejo kaplana Felca takega kot je: narodni izdajalec. Spomnite se pisma, ki ga je pisal materi Gov-Ijevščekove hčere, potem ko jo je ta moralni pokvarjenec da krvi pretepal zaprto v svoji sobi. Bila sta sama v sobi. Mi smo to pismo objavili. Bili so tudi drugi primeri. Ljudje božji, ni mogoče iztrgati krinke nekomu, ko mu je ta že bila iztrgana.
Isto velja tudi za »SP«. Ljudje se vprašujejo zakaj ne odgovorimo. Komu? izdajalcem? Ali je vredno umazano ščene, da napiše naš časopis eno samo besedo o tem? Ni. Oni so izdali naš narod tujcu že prej, oni ga izdajajo sedaj. Oni so proti Jugoslaviji, oni so za to, da bi naša Brda, naša Soča spadali pod škorenj anglo-amcriškega imperializma, kjer hi uživali »svobodo« CP, MP in raznih guvernerjev. Toda ti pigmejci, ti slabiči in izdajalci so se ušteli že večkrat. Danes stoje pred nami osramočeni, raz galjeni.
Kaplan Felc je v zadnjih pridigah blatil OF, Ljudsko oblast, grozil s peklom in vragom. Skušal je prepričati naše antifašistične množice, da je greh b:ti antifašist. Da je S1AU izkazu' ca »antikristična« izkaznica. Mi se ne čudimo belogardistu Felcu, da objokuje minule lepe čase fašizma. Čudimo se bolj Kanalča-nom, da poslušajo tako »božjo besedo«. Mislimo na še preostalo peščico zapeljanih vernikov. Ali je kdo že vprašal gosp. kaplana, kje je bil za časa narodno osvu bodilne borbe, kaj je delal. Za kaj ga ne vprašate, in videli bo ste, da se ne lažem. Vi goj te ostudnega gada na svojih prsih In to spoznanje bo imelo uspeh Očistili boste svoje telo mrčesa
GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
Podgora
Volitve
V	nedeljo so se vršile v naši vasi in v Šentmavru, Pevmi, Pod-sabotinu ter Oslavju volitve v krajevne NOO, ki so potekle v najlepšem redu. Cel dan je vladalo po vaseh praznično razpoloženje. Godba je igrala in volivci in volivke so med petjem in . a-stavami prihajali na volišče ter tako pokazali, da se zavedajo važ nosti tega dneva. Udeležba je bila v vseh krajih visoka. V Osla-vju je volilo l(K)°/o. Zavedno ljudstvo si je izbralo iz svoje srede najboljše može in žene.
Vrtojba
¥olitve v ASIŽZ, KNOO in drago
ASIŽZ v Vrtojbi je bila v tem letu zelo delavna in požrtvovalna. Ko si poleti šel ob nedeljah skozi vas, so ti prijazne tovarišice gotovo ponudile sladoleda, da si si ohladil žejo. Z izkupičkom tega in z nabiralno akcijo so darovale za otroške kolonije 50.000 lir, kar ni ravno mala svota. Obdarovale in gmotno podprle so tudi nekaj domačih sirot in revežev.
Pred dvema tednoma so imele žene iz Vrtojbe volitve, ki se jih je udeležilo veliko' število članic. Izvolile so si star odbor, ki je pokazal v prejšnji dobi, da je '■reden zaupanja.
Dne 27. oktobra pa smo imeli volitve v KNOO. Enotnost vaščanov je pokazala, da se večina od nau zaveda še težke in odg > vorne naloge, ki nas čaka, predno pridemo do priključitve k FLRJ. Zato smo si izbrali za predsednika prekaljenega borca in pravičnega tovariša Trampuža Jožefa. Njemu je ljudstvo zaupalo in poverilo upravo naše vasi do končne ureditve, ko bomo združeni z našo materjo Jugoslavijo. Trdno smo uverjeni, da bo izvoljeni tovariš predsednik kakor do sedaj deloval v prid nas vseh.
V	naši vasi se je ZPP skromno oddolžila padlim borcem, ki počivajo na domačem pokopališču. Na grobu padlih borcev za svobodo je postavila lične simbolične spomenike z imenom junaka. V gradnji je velik in dostojen spomenik padlim partizanom in žrtvam osvobodilne borbe. Na dan Vseh svetih je domači pevski zbor zapel na grobeh pa-
dlih žalostinko »Žrtvam«. Isti zbor je obiskal tudi goriško pokopališče, kjer se je oddolžil spominu talcem ter jim zapel par ganljivih pesmi.
Prejšnjo nedeljo je pri nas gostovalo prosv. društvo »Zvezda« iz Renč z Nušičevo kom. »Navaden človek«. Igra je bila odlično podana. Ljudstvo je bilo prav zadovoljno; Izvrstno se je zabavalo in zato je nagradilo igralce s ploskanjem. Nastopil je tudi domači pevski zbor.
Tekmovanje je pri nas v polnem teku. Zlasti se to opaža z zadovoljstvom pri gradnji in širjenju ceste skozi vas. Nad polovico dela je že gotovega. Tudi na prosvetnem polju se pridno dela. Mladina ima študijske sestanke, na katerih pridno čitajo in razpravljajo. Pripravljajo -e tudi na pevski koncert. Enako je na delu dramska skupina, ki bo v kratkem nastopila z igro »Prisega o polnoči«.
Še dolgo nismo imeli tako razgibanega kulturno - prosvetnega dela. Hočemo' nadoknaditi kar smo v dolgih, desetletjih izgubili in zamudili.
V nedeljo 10. t. m. se je vršil pogreb dveh tovarišev in ene tovarišice, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Sedaj so jih prenesli na domače pokopališče. Pogreba se je udeležilo veliko število prebivalstva. Domače organizacije in garibaldinci iz Gorice so jim poklonili krasne vence. Domači pevski zbor zim je zapel žalostinke. Poslovilni govor pa je imel tov. Gorkič.
Po končanem pogrebu se je pod okriljem prosvetnega društva »Jadran« vršila Gregorčičeva proslava. Tov. Žigon Joško je po-dal življenjepis našega velikega pesnika, mladina je pred-našala nekaj njegovih pesmi ter prizor na Gregorčičevem grobu. Dobro uspela prireditev je zaključil pevski zbor.
Volčjigrad
Pionirji nočejo izostati
Naši najmlajši nočejo zaostati za drugimi. V dnevu, ki je bil njim namenjen, so imeli sestanek, kjer jim je mladinka govorila o nalogah in dolžnostih. Naslednjega dne so se zbrali ter šli v gozd nabirat želod. Veselo pojoč so se vračali z dela. Nabrali so polne vreče želoda.
Gradišče
Prvi uspehi tekmovanja
V dvomesečnem tekmovanju pod geslom »s Titom do zmage« je bilo v naši vasi ter v Oševlje-ku nabranih 320 litrov vina in 1200 lir v gotovini. Znatno aktivnost je razvil krajevni NOO s pomočjo vsega ljudstva. Napravljenih je bilo 464 delovnih ur.
Brje na Krasu
Veselica
Ob priliki otvoritve vaške šole in v okviru dvomesečnega tekmovanja »s Titom do zmage« se je preteklo nedeljo vršila pri nas pionirska prireditev, ki je prav dobro izpadla.
Števerjan
Pogreb zaslužnega borca
Dne 11. nov. 1946. smo spremili k počitku tov. Reja Antona (Severja) iz Števerjana člana S1AU in Okrajnega NOO za Brda, ki nam je bil vzor pravega borca, ki je žrtvoval vse moči in življenje za našo stvar.
Ob dvigu krste mu je domači pevski zbor zapel žalostinko. Sprevod se je pomaknil proti pokopališču. Prvo vrsto so tvorili pionirji, nato so sledili nosilci vencev, 15 po številu. Godba je igrala žalostinke. Sledila je krsta ovita v jugoslovansko zastavo, za krsto družina in sorodniki, dalje predstavniki okrožnih in okrajnih oblasti ter organizacij, nato ljudstvo vseh vasi Brd. Ob odprtem grobu sta se poslovila član okrajnega NOO za Brda, krajevnega NOO Števerjan in okrajnega odbora SIAU ki je prikazal požrtvovalnost in vztrajnost v borbi. Tov. Reja je umrl za boleznijo, ki si jo je nakopal tekom trdega narodno osvobodilnega boja. Tov. Dujc ga je pozdravil kot doslednega borca in izrazil globoko sožalje družini.
Pevski zbor je zapel 2 žalo-stinki, nato je godba zaigrala »Hej Slovani« in ljudstvo se je polagoma razšlo. Pogrebu je prisostvovalo okrog 2000 ljudi.
S tem, da nam je tov. Sever prminul, so Brda izgubila enega izmed najboljših aktivistov in prvega organizatorja v Brdih.
Biljana
Prireditev
Preteklo nedeljo je prosvetno društvo »Lipa« priredilo igro v treh dejanjih »Na Visokem«. V splošnem je predstava dobro uspela. Posamezne vloge so bile v dobrih rokah. Nekateri diletanti so bili prvič na odru, pa so se vseeno dobro izkazali. Posebno je ugajala igralka v vlogi Urše. Ob tej priliki je nastopil novi društveni pevski zbor, ki je zapel tri ubrane pesmi. Po igri je sledila prosta zabava. Domači orkester je prav dobro igra!. Želeli bi si še več takih prireditev. Škoda, da ni na razpolago večjega prostora.
Plave
Pogreb padlih partizanov
Zveza primorskih partizanov iz Plavi je poskrbela za odkop in slovesen prenos treh neznanih partizanov na domače pokopališče, od katerih je bil eden Slo-Venec, drugi je bil rdečearmejec, ki je zbežal iz nemškega ujetništva ter se pridružil našim partizanom in tretji — italijanski ga-ribaldinec. Tako so se dobili v smrtnem objemu trije tovariši različnih narodnosti, trije borci, ki so se žrtvovali za svobodo narodov. Sovražne krogle so jih zadele o priliki napada na okupatorjevo postojanko v Plaveh.
Veličastnega pogreba se je udeležilo preko tisoč ljudi. Krste so bile ovite v narodne zastave treh junakov ter je bilo položenega obilo cvetja in vencev na grobove. Verske obrede je opravil g. župnik iz Deske!.
Kanal
Velikodušen dar tovarne v Anhovem
Okrajni NOO za Kanalsko — lOdsek za socialno skrbstvo — se iskreno zahvaljuje ravnateljstvu cementne tovarne v Anhovem za velikodušno darilo, ki ga je podarilo odseku v znesku 135.000 lir za kritje stroškov za 45 otrok delavcev iz iste tovarne, ki so jih poslali na enoijiesečno letovanje.
Te dni je isti odsek prejel še nadaljnih 25000 lir od zgornje uprave tovarne v prid sirotam padlih partizanov.
Okrajni NOO se upravi tovarne iskreno zahvaljuje.
Izlet u zadnjo slooensho vasico Breg za Čamponom pod Lanežem in Lašliim plazom
Nedelja v jeseni, toda ne tako lepa po vremenu kot je bila minula, a vseeno ugodna za majhen gorski izlet. Nebo zakrito s sivimi oblaki, Čampon nad Ilumi-nom (1700 m) odet v gosto meglo, vse je kazalo, da dež ne more biti daleč, a je le prizanašalo ves dan. Kopice oblakov so se menjavale na nebu in vrhovih gora. Iz Humina pelje pot proti jugovzhodu po lepi cesti prej zaselka Maniaglia in ob koncu zaselka vodi ena pot desno spedai v zaselek Zornik, kjer s j pred dobrim stoletjem še govorili slovensko, in od tu dalje pa v Artin, večji kraj med Tarčen om in Huminom ob železnici. Ube-em jo torej levo gor navkreber proti vasi Gorjani (Montanara). To je večja vas, obstoječa iz več zaselkov, ki so raztreseni po neka ki gorski globeli, ki se pa polagoma stopnjuje vedno više. Pokrajina je prijetna, tu je vse zemljato in travnato z bohotno rastjo, prideluje sc tu mnogo sadja posebno jabolk in kostanja. Vas je bila gotovo pred stoletjem slovenska, marsikdo od starih se tega še spominja, toda sedaj ni več nobenega sledu o tem, vsi govore le furlansko. Za poslednjo hišo v zadnjem zaselku začenja samotna pokrajina, nobene hiše ne vidiš, niti staje. Pot gre navkreber do vrhunca sedla. Na vrhu se nam odpre popolnoma drug razgled. Vidimo skupino malih vasic, položenih po preksončnem pobočju. Tu so
vasice, kjer bivajo zadnji Slovenci: Flajpan, Zgornje in Spodnje Ovšje in na levo visoko gori na travnati planjavi je na samem cerkev Sv. Marije Magdalene z lepim iz rezanega kamenja napravljenim zvonikom. Moja pot je najprej namenjena tja. Od sedla se vije pot v velikih ovinkih dol do potoka in gre polagoma gor na drugi strani do prve kopice hiš: to je Fratič, po bljižnici se pride v dobri četrti ure do omenjene cerkve. Pri cerkvi je bilo par mladeničev, ki so me poznali. Pomenili smo se nekoliko, vprašal sem za stezo, ki vodi od cerkve strmo nizdol do glavne steze v Breg. Od cerkve se lepo vidijo vsi trije zaselki te vasi. Vas Breg je na najskrajnejši točki slovenske govorice in slovenskega prostora. So to trije zaselki, ležeči na melinastih podnožjih Laneža in Laškega plaza (1615 m). Steze so ponekod jako strme in paziti je treba, da človek ne zaide, ker lahko izgubi orientacijo. Dobro, da se sliši spodaj žuborenje lepega gorskega potoka Bedrože, sledovi hiš, ki so više gori, izginjajo, čim se poglabljamo v ozki podanek tega gorskega jarka. Po neprijetnem prodiranju in prerivanju skozi goščo se končno pride do prave steze tik potoka in se preide mal kamenit most z visokim obzidjem. Voda v potoku je kristalno čista, prozorna in ne izvi-
ra daleč od tu pod sedlom Fora-dor, ki je pod Čamponom in se po nedolgem teku izliva pri zaselku Njivici v Ter ob cesti Tar-čent-Muzac. Od tu na drugi strani vodi steza po stopnjicah navzgor proti srednjemu - glavnemu zaselku. Imena zaselkov so: Mihevci, Breg, Zgarban, štejejo kakih 40 hiš s 190 prebivalci, O postanku te vasi pravijo, da so imeli tu najprvo hleve, kamor so gonili živino poleti na pašo iz drugih krajev in polagoma so začeli prizidavati še hiše in obdelovati malo rodovitno zemljo. Pridelali so le malo živeža. Prvi, ki se je naselil tu pred kakimi 400 leti, pravijo, da je bil neki birič, ki je prišel iz Buj v Furlaniji nabirat vojake za vojsko kot je bila tedaj navada. Oženil se je z domačinko Slovenko, se privadil jeziku, ostal tam in pustil potomcem svoj priimek. Priimki v tej vasici so: Dorligo, Cragnolini (Kranjec) in Crapiz (Krapeš). Domačini se zavedajo, da so Slovenci in da so del družine Slovencev. Vzpodbudili so jih posebno sedaj stiki s slovenskimi partizani, ki so bivali dlje časa tu. Toda tudi ti so dali dokaj borcev skupinam Slovencev in Garibaldincev. Načelovala jim je tovarišica »Tamara«, pogumna domačinka učiteljica. Preživela je mnogo nevarnosti. Se pred septembrom leta 1943. se je seznanila s partizani sloven-
skih enot, ki so bili na Muzacu. Oni so jo pridobili, obrazložili ji namen in pomen pokreta in ona je takoj začela delovati z njimi in Garibaldinci. V Breg so prišli slovenski partizani 8. septembra leta 1943. in sicer en ba-talijon. ?Na zdar!« nazvan. Bili so- z njim tudi oddelki Rusov, ubežniki iz formacij, ki so jih bili Nemci sestavili iz vojnih ujetnikov za boje proti partizanom. Tudi Garibaldinci so jih vabili v svoje vrste, od tu so prišli potem v slovenske odrede. Uspešno delovanje mlade partizanke ni ugajalo nekaterim zavidnim domačinkam in kmalu so jo izdale Nemcem. Nekega dne v juliju leta 1944. so obkolili njen-, hišo na Bregu, bilo jih je Kakih p:i-deset, ter jo odpeljali v Tarčen',. Tam v neki vili so ju mučili a brez uspeha. Nato je nila odpeljana v zapore v Videm. 0*1 koder je prišla v zbiralno taborišče v Beljak, namenjena e Nemčijo. Posrečilo se ji je ubežati, a so jo zopet ujeli. Slovenski partizani so jo potem rešili ter jo odved i v černuče pri Ljubljani, kjer je stanovala pri neki gospej, od tu je prišla ob priložnosti zopet v Benečijo na Breg. Doma je pomagala domačinom in jih pridobila za nov pokret. Raeli bi želeli izboljšanja njihovega slabega gospodarskega stanja, ker morajo trdo deati, moški so namreč primorani iskati si dela drugod.
Novi policijski ukrepi
Te dni je civilna policija iz Kanala poslala prirediteljem neke posebne vrste pozivov, kjer jih tirja da morajo plačati 309/o od prireditev in plesov. Nič ne bi ugovarjali, če bi to zahtevali za danes in za naprèj, a kakor smo zvedeli gre za »zastanke« od lanskega in letošnjega leta. Nič čudnega, če se prizadeti upirajo temu plačevanju. C.P. grozi z aretacijami, če bi ljudje ne upoštevali teh pozivov.
Avče
Množičen sestanek SIAU-ja
Dne 3. t. m. se je vršil v naši vasi masovni sestanek SIAU—ja, na katerem so sklenili, da se bodo prihodnjo nedeljo delile nove izkaznice starim •članom in onim, ki so se ng novo vpisali. Na sestanku so tudi sklenili, da se bo poimensko, glasovalo za vsakega člana posebej, če je vreden, da se ga sprejme. Pri nekaterih so imeli vgščani nekaj pomislekov in zavoljo tega je bilo določeno, da je treba počakati s podelitvijo izkaznic, dokler se ne bo izkazalo, ali so nekateri novi člani res vredni, da se jih sprejme
Preteklo nedeljo je sledila slovesna razdelitev izkaznic. Vas sc je odela v praznično obleko, zastave so zavihrale in sedež SIAU-ja je bil primerno okrašen.
Tekmovanje za priključitev k FLRJ je v polnem teku in se zadovoljivo razvija. Do sedaj so udeležniki udarniškega dela napravili 554 ur v znamenju delovnega poleta »S Titom do zmage«.
Tovarišica Nada Makarovič -Alenka je darovala 1000 lir za popravo vodovodi. KNOO se zgledni tovarišicf‘lepo zahvaljuje.
m.Fiio i,
Volče
Kulturni nastop
Ob priliki zaključka partizanskega tedna je priredila ASIŽZ kulturno prireditev ki se je vršila v okviru dvomesečnega tekmovanja. Kot vedno, tako so bile tudi ob tej priliki naše žene v pomoč partizanppi. Čisti dobiček od predstave, ki znaša 29 053 lir, bo šel v prid obnovi ljudskega doma, ki bo otvorjen 24. t. m.
Te ženske opravljajo vsa kmetijska dela z rokami, ker zbog strmosti zemljišč ne more jo uporabljati ne vozov ne upre-žne živine. Pridelki so pičli: malo krompirja, fižol in turščica, sadja skoraj n;č. Mnogo oddaljeni in na nepristopnih krajih ne morejo imeti doma niti najpotrebnejših reči. Vse morajo prinašati gor na hrbtu po strmih stezah. Vas ima tudi šolo, obiskuje jo kakih 30 otrok. Narečje ki ga govore, je bolj oddaljeno od drugih. Podajam tu kratek primer njihovega narečja:
»Naši judji no hodijo majsi (k maši) na svetu Mariju Magda-lenu. Priej e hodimo na dou dan kvart ure in pridemo dou na Be-drožu (potok). Za te hodimo na non (na vrh) pu ure. Pot ne pou-no (popolnoma) rauna. Erevamo (dospemo) uon (ven) pouno su-dani (potni) nu trudni. Tle oku zemja na ne produka (pridela) rat za jesti. E mamo djelati pouno, nu souse z jokami nu an s harbatom. Rakojamo (pridelamo) malo panoi^ (sirak), 'rahu (fižola-graha), krampirja. — Tle ne živimo liepo, pouno judi si maju iti nuo nabirat kroh ža zrediti konajce (otroke) ... Puojte z Buohem pa liepo hoite!« Tako pravijo, kadar se človek poslovi od njih. In se odide od tod po stezah ob obronkih Laškega plaza in Postončiču proti Podbrdu in Teru na glavno cesto, ki pelje proti Tarčcntu.
Rihard Orel.
L
NAS DOM
Imeli smo svoj tihi dom In mirno v njem živeli in varno smo pred marsikom si včasih še zapeli.
V sosedu vstala je zavist: „Dom treba razdejati“. jMo, pa je sedel vanj fašist. fJi bilo treba žgati.
Fašist se je košatil v njem do svojega poloma in malo čez. l'Io, in potem — smo prišli spet do doma.
Pognala znova je zavist.
A ščiti pred požigom zdaj demokrat in altruist s preblagim nas podvigom.
flaj li potrpežljivo spet, da pridemo do doma, počakamo še vrsto let — do kakšnega poloma?
1
O. K-
j
Zaključek
Kamno pri Kobaridu Nezaslišno početje civilne policije
Že večkrat smo pisali o napadih, ki se vršijo na cesti Kamno-Kobarid. Toda civilna policija, ki bi morala v prvi vrsti paziti na varnost življenja in imetja tukajšnjih prebivalcev, stika raje po antifašističnih in se znaša nad protifašističnimi organizacijami. Slučaj, ki se je dogodil v Kamnem dne 3. t. m. pa presega že vse meje ter nas spominja na najbolj temne dneve fašističnega divjanja. V" gostilno Skočir so stopili trije civilisti — trije policisti — ter so se začeli norčevati iz nekega starejšega možakarja. Navžoči fantje, ki so sedeli pri mizi ter prepevali, so jim dejali, da'bhbilo bolj umestno, če bi se; civjlna policija bolj zanimala za varnost prebivalstva pred vsakodnevnimi roparskimi napadi. Prišlo je do prerekanja, nakar so civilni policisti pričeli groziti z orožjem ter je eden tudi ustrelil s pištolo v zrak. Fantje so iz previdnosti zapustili prostore ter odšli v Zandarjevo gostilno. Ta čas so prihrumeli uniformirani policisti iz Kobarida na jeepih ter navalili na vaške fante. Eden izmed policistov je s puškinim kopitom trešči! po glavi Janeza Gregorčiča, da se je nezavesten zgrudil v mlaki krvi. Ranjenca so policisti odpeljali na bljžnji zavezniški blok, kjer so mu nudili prvo pomoč in od tam so ga odpeljali v goriško bolnico. Pretepli so tudi Ivana Lebana, Ivana Gabrščka in njegovo sestro Olgo. Polierti so se še izrazili »da časi revolucije so minili« in da bodo sedaj oni vzpostavili ped. Gostilničarki so zagrozili z odvzemom koncesije, če takoj ne zbriše mlake krvi in madežev po stenah. Nato so izvedli temeljito hišno preiskavo v gostilni pri Skočirju, kjer je prišlo do prvega incidenta. rlu so z orožjem do krvi ranili Jožefa Ivančiča. Aretirali so njega :n Ivanko Skočirjevo, ki ga je zagovarjala. Pretepli so starega gostilničarja in obe hčerki. Gos viničarjevo ženo, ki je protestirala proti temu vandalskemu izpa du, so pahnili, da je padla na tla. Poleg že omenjanih so aretira1, še 5 oseb, med njimi tri mladoletnike: Ivana Gabrščka, Antoni Ivančiča, Jožefa Fona, Jožefa Šturma in Jožefa Ivančiča. Odpeljali so jih v Kobarid.
To izzivanje fer napad ki je sledil je silno razburil vso javnost kobariškega okraja, da ne rečemo cele goriške dežele. Posebna delegacija naj ožjih sorodnikov ranjenih, pretepenih in aretiranih oseb se je zglasila pr» okrajnem guvernerju ZVU v Kobaridu.
Vrsno
Gregorčičeva proslava
Na oblettiico rojstva Simona Gregorčiča se jd zbralo domače prebivalstvo ter večje skupine iz okraja in okrožja pri pesnikovi rojstni hiši, ki je bila okrašena z venci in zastavami. Došli gosti so lahko videli naš napredek.
Breginj
Dovoljenja nam ne dajo
Na Kobariškem' je vedno lepše. Če guverner m občinski načelnik potrdita p- unjo za ljudsko zborovanje, pa ti ga civima policija odreče. Sedaj naj p' še kdo reče, da se ne vračajo stari Mussolinijevi časi, ko so brga dirji orožnikov inf mance ukazovali in strahovali naše ljudi
Zveza antifašističnih žena iz Breginja je vložda pravočasno prošnjo za zborovanje, ki bi sc imelo vršiti 8. t. m Guverner je prošnjo podprl, a na civilni policiji so delegatkam odgovorili, da seržanta ni doma. V zadnjem trenotku so si izmislili, da manjka v prošnji še to in ono. In prav na zadnje seržanta še ni bilo na spregled. Ker so naše zavedne antifašistične žene še vedno čakale na odgovor, so ga tudi prejele. Neki policist j‘m je namreč sporočil, da je prišla te lefonska prepoved zborovanja. Ker se niso delegatke takoj razšle je nastopila civilna pohcija in jih začela poditi ter razganjati. Posebno se je »odlikoval« neki Gerov iz Stanovišča.
Seržant se ni vrnil in naše žene so bile za eno izkušnjo bolj bogate.
Takega vina je letos po Goriškem vse polno. 1’onekod ni v kleteh niti enega soda z vinom, ki bi »zvonilo«.
Vlečljivost je bolezen sladkih vin. Navadno napada *samo bela vina, ki niso vrela ali pa niso dovolj vrela s tropinami vred. Črna vina ostanejo navadno mnogo več časa na tropinah in zato vsebujejo' take snovi — predvsem čreslovino —, ki onemogočajo vlečljivost.
Vlečljivo vino izgubi svojo prozornost, postane motno in pri zlivanju v kozarec pada tiho kot olje. Tako vino tudi nima posebnega — vinskega — duha, pač pa ima ogaben sladkast okus. Črna, vlečljiva vina puščajo v ustih neprijetno grenkobo. Vlečljivo vino izgubi vsb vabljivost za pivca.
Vzroki vlečljivosti
Glavni vzrok vlečljivosti je samo pod drobnogledom vidno živo bitje, neki bakcil, ki ima znanstveno ime »Bacilus visco-sus vini«. Ta bakcil se boji zraku (znanstveniki pravijo »anaeroben«), zato pa se razvija samo v sodih in steklenkah. Če pride bakcil v dotik s prostim zrakom, umre.
V vinu deluje ta bakcil tako, da napade sladkor in ga pretvarja v kisovo kislino, v mlečno kislino, oglikovo kislino ter v alkohol in glicerino.
Navadno ne napade bakcil vin, ki imajo več kot 11 stopinj alkohola in ravnotako se ne more razvijati, če je v vinu mnogo žlahtnih kisin, to je: vinske, ta-nineve (čreslovine), eitronove in jabolčne. Toplota med 20 in 35 stopinjami pospešuje vlačljivost, višje toplote jo onemogočajo. Pri 55 stopinjah Celzija bakcil kmalu umre.
Najhujši sovražnik bakcila vlečljivosti pa je zrak oziroma kisik v zraku. Vlečljivost tudi ne napade vin, ki nimajo nobenega sladkorja več. Se pa razvije prej, če je v vinu le malo sladkorja kot pa če bi ga bilo mno-
Onemogočenje vlečljivosti
Če hočemo onemogočiti vlečljivost, moramo predvsem gledati, da vino pravilno povre, to je, da se ves sladkor spremeni v alkohol in oglikovo kislino. Toliko časa, dokler vino vre, je treba vsaj.prsaki drugi dan vino v sodu prav'dobro premešati. Paziti mo-ramo/ola je v kleti primerna toplota toliko časa, dokler ni povre) ves sladkor. Najprimernejša toplota je okoli 20 stopinj Cel-
Sedlo
Kresovi so zagoreli
Oktobrsko revolucijo smo praznovali tudi v naši vasi. Prižgali smo kresove po bližnjih gričih, po vasi smo pa razobesili zastave. Mladina je prepevajoč obšla vas in stj zgrnila okrog kresov. Civilna policija je obkolila grič, a do večjih incidentov ni prišlo.
Žaga
Za naš demokratični tisk
V okviru dvomesečnega tekmovanja si je vas Žaga postavila nalogo širjenja našega tiska. Na sestankih pojasnujejo zbranim mladim tovarišem pomen tiska in njegovo važnost. Mladina in pionirji so sedaj pridno na delu, da bodo te sklepe tudi praktično- izvršili.
zija; naj ne bo nikdar nižja od 18 in ne višja od 25 stopinj, če je višja, odpremo okna, če pa je nižja, je treba kuriti. Če je toplota primerna in vino kljub temu slabo vre, je treba dodati vinu po 20 gramov amonijevega fosfata na hi, kar služi kipelnim glivicam za hrano. Če bi vino kljub temu ne hotelo vreti, je treba dodati čistih kipelnih glivic. Pravilno prevrenje sladkorja je glavna stvar!
Razvoj vlečljivosti onemogočL mo tudi z dodatkom metabisulfi-ta. Če dodamo na vsak hi zdravega vina po 15 do 20 gramov metabisulfita, bomo s tem vlečljivost gotovo onemogočili.
Vlečljivost bomo tudi onemogočili, če bomo dodali čreslovine vinu, ki ni vrelo na tropinah. Navadno zadostuje 10 gramov čreslovine na hi.
Izkušnja nas uči, da postanejo vina vlečljiva predvsem v para-finiranih sodih in takih, ki imajo-na dogah mnogo vinskega kamna (grampe) ter v pletenkah. Zato pa si moramo zapomniti, da spada v parafinirane sode samo že napravljeno, to je donegova-no vino po pomladanski preto-čitvi. Novih, posebno še sladkih vin ne smemo staviti v take sode. Sode z obilnim vinskim kamnom moramo očistiti, ostrgati vinski kamen. Sodi z obilnim vinskim kamnom so navadno vzrok najhujši vinski bolezni, to je zavrelici. V pletenkah (flaškonih) tudi ne smemo shranjevati vina, ki ni dokončno donegovano.
Zavedati se namreč moramo, da je vino živa snov, ki diha. Kot rabi človek za dihanje zrak, je isti potreben tudi vinu, kamor pride skozi doge, skozi les. Kako naj pride zrak do vina, če mu zatira pot parafin ali obilni vinski kamen, ali pa steklo pri pletenkah? Zgoraj smo videli, da je bakcil vlečljvo-sti hudo občutljiv pred zrakom, ker na zra ku umre ter da živi samo tam, kjer zrak ne more do njega. To pa so ravno parafinirani in na vinskem kamnu bogati sodi ter pletenke.
Zdravljenje vlečljivosti
V navedenem je pravzaprav že vse povedano.
Če je vino vlečljivo, moramo najprej ugotoviti vzrok: Ali- je vino še sladko, ali je v parafini-ranem sodu, ali v sodu s starim vinskim kamnom, ali se je vino prehladilo (da je bil sod pri oknu ali pri vratih, itd.)?
Nato moramo vino takoj pre-
točiti in pri pretakanju moramo dodati vinu čreslovine in metabisulfita, dobro koristi tudi citro-nova kislina. Pretakati pa ne smemo s črpalko, to je brez dotika z zrako-m, temveč ravno narobe. Vino mora biti obilno prezračeno. V ta namen obesimo pod pipo snop rožja — odrezanega trtnega lesa — skozi katero naj vino teče v globoko podstavljen škaf (šempljaL Iznajdljivi kletar je obesil na pipo mali otročji košek, na dno katerega je del karmrn, tako da se m padajoče vino na kamnu razpršilo in skozi bičje od koška prišlo obilno v dotiko z zrakom. V spodaj ležečem škafu (šemplji) vino tepemo z metlico in istočasno dodamo čreslovine in metabisu'-fita. Nato vino pretočimo iz škafa skozi leseno rešeto v plavnik (čeber, bedenj) in tu zopet vino tepemo, s čistimi grabljami cd zdolaj navzgor. Čim višie je rešeto nad plavnikom, tem bobe je, ker pride tako vino v jz i.U-nejši meri v dotiko z zrakom.
Tz plavnika lahko pretočimo vino v prejšnji so-d, seveda mora biti prej opran z vrelo vodo in navadno sodo (na 19 litrov vrele vode po 30 dkg sode) ter oplahnjen z navadno mrzlo vo do. Seveda morajo biti izključe ni parafinirani in sodi z obilnim vinskim kamnom.
Nato je treba skrbeti, da vino povre, za kar je treba pač kuriti in se pri tem držati zgoraj reče nega.
Tako ravnamo z vlečljivimi vini, ki so še močno sladka, če pa vino ni več sladko, mu zelo koristi, da ga po prezračenju m dodatku tanina in metabisulfita še čistimo s špansko zemljo, da tako odstranimo sluzasto snov :z vina.
Mnoga vina pa niso letos s imo vlečljiva, temveč istočasno tudi kisla, kar je posledica sla bih sodov. Tudi v vlečljivosti tiči navadno vzrok v slabi posodi in pa v slabem ravnanju s posodo ter z vinom sploh.
Žalostno je poleg tega 'dejstvo-, da imajo take sitnosti z vinom predvsem nepremožni kmetje, ki nimajo ne primernih kte-1, ne primerne posode, niti do-voljne strokovne izobrazbe, poleg tega pa predstavlja vino edini njihov kapital in plačilo- za trud in stroške celega leta. In ti ubožni vinogradniki imajo sitnosti z vinom iz leta v leto. Ubogega najrajše šiba tepe. Kje je rešitev?
Rešitev je samo ena, in sicer združitev vseh ubo-žnejših, vseh brez dobr'h kleti, vseh s slabo posodo, v vinarske zadruge, v velike zadružne kleti, ki bodo imele primerne prostore in posode ter tudi izvežbane strokovne moči, Vinogradnik naj obdela dobro svoj vinograd in nai bo oproščen skrbi, kam in kako z vinom. Le tako bodo tudi ustvarjeni enotni tipi naših vin, ki se bodo le tako mogla uveljaviti.
NAZNANILO
Sporočamo osem naročnikom, čitateliem in dopisnikom, da se je nredništoo in npraoa našega lista, kakor tudi podružnica »Primorskega dneonika" preselila na Korzo Roose-oelt, 33, II. nadstropie.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Izdaja lista je odobrena od A. 1. S. Tisk KATOLIŠKE TiSKARNE v Clorici — Najemnik: ..Primorski dnevnik*
JESTVINE IN KOLONIALNO BLAGO
JOSIP ŠTRUKELJ - GORICA
Semeniška ulica štev. 10 (via Seminario) Solidna in točna postrežba. Rojaki poslužujte se domače tvrdke!
Kako ravnamo z vinom, ki se vleče ?
BARVARNA
Krzneni plašči po ugodnih cenah, od 6000 lir naprej
COMENSE
KRZNARSTVO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
GORICA. - Pred škofijo, 7
KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE KUPUJE KOŽE VSEH VRST DIVJAČINE
Uoaža - izoaža žioalske kože
frf