glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Leto XVIII	Številka 14(628)	Titovo Velenje, 8. aprila 1982	Cena8 din	YU ISSN 0350 - 5561
				
Občina Velenje
Sprejem kurirčkove pošte
Pionirji velenjske občine bodo prejeli kurirčkovo torbico julri. 9. aprila. ob grobu kurirja Blagotinška v Paki. Ob 10. uri dupoldne jim jo bodo predali pionirji slovenjgraške občine.
Nato jo bodo nosili po skrivnih
parti/anskih poleh vse do 19. aprila, ko jo bodo ob 8. uri predali na Gnečti pionirjem obči-ne Mozirje. Osrednja prireditev oh prenosti kurirčkove torbice po naši občini bo na Tilovem Irgu v Titovem Velenjn v ponedeljek. 12. aprila ob 17. uri, v Šošlanju pa v četrlek. 15. aprila ob 14. uri. Kullurne slovesnosli pa bodo pripravili pionirji ob vseh preda-
jah knrirčkove lorbkre, ki jih bo v velenjski obrini kar 18.
Velenjski pionirji so se na pre-nos kurirrkove lorbice skupno pripcavljali, saj želijo (udi med I" akcijo kar najbolj slovesno proslavili št iridesetlelnico delovanja Zveze pionirjev Jugo-slavije. V tej akciji jim bodo poma^ali borci, mladina. člani /\c/e rczervnih vojaških slarešin, občinskct;a šlaba TO, občinske konfercnce SZDL Velenje, tahorniki. planinci. radio klub. komileji /a Sl.O v krajevnih skupnoslih. folo klub in člani narodnc /aščite.
Šaleška dolina
Praznovanje dneva OFin 1. maja
V Titovem Velenju se je te dni ie sešel na prvo sejo odbor za pripravo in izvedbo praznovanja osvobodilne fronte, dneva slovenskega v.aroda, in delavske-ga praznika, 1. maja. Člani odbora, ki deluje pri občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje, so na seji sprejeli podroben program praznovanj teh pomembnih dogodkov iz zgodovine.
Praznovanje se bo začelo že 25, aprila, ko bomo v središču Saleške doline nadvse slovesno sprejeli štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, sklenili pa ga bodo 9. maja z množičnim trim pohodom na Paški Kozjak.
Med tema dvema datuma se bo zvrstila vrsta prireditev in raznih slovesnosti. Na sklepno svečano sejo se bodo sešli dele-gati občinske konference sociali-stične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo podelili letošnja priznanja Osvo-bodilne fronte in srebrne znake Iveze sindikatov Slovenije. V
počastitev teh pomembnih datu-mov bodo v krajevni skupnosti Konovo pripravili športno sre-čanje ,,/ščemo najboljšo kraje-vno skupnos) v športni rekreaci-ji". V praznovanje se bodo vključili tudi učenci iz osnovnih šol Šaleške doline z likovnimi de-li. Organizirali so tudi turnirja v
malem nogometu in odbojki.
t
V Saleški dolini bo seveda nadvse praznično tudi na predve-čer pred /. majem kot tudi na sam delavski praznik. Podobno kot že nekaj let doslej, bodo tu-di letos organizirali zadnjega ap-rila sprevod z baklami po ulicah Titovega Velenja, mladi bodo na okoliških vrhovih zakurili kreso-ve, po končani povorki pa bo v Rdeči dvorani srečanje delovnih Ijudi in občanov s kulturnim programom. Praznični 1. maj bodo po stari navadi ie navse-Zgodaj naznanUi godbeniki z ig-ranjem koračnic in streli iz možnarjev. Tega dne bo nato na Graški gori tovariško srečanje delovnih Ijudi in občanov.
Elektrostrojna oprema
30 let obstoja
Delovni kolcktir Elektrostrojne opreme iz Tilo-vega Velenja slavi v lem letu 30. letnico delovanja. Osrednjo slovesnost ob lem jubileju bodo imeli ko-nec meseca, vendar pa v kolektivu že zdaj potekajo razna prizadevanja, saj ga želijo proslaviti pred-vsem delovno. V ta pri/adevanja sodi tudi akcija za kar najlepši izgled okolice delovne organizacije. Na pobudo sindikalne in mladinske organizacije so v
torek popoldne ob urejanju okolice zasadili tudi 88 dreves v spomin na lovarKa Tita.
V dneh praznovanja pa bodo odkrili še spomenik narodnemu heroju, španskemu borcu in koman-dirju Šaleške partizanske skupine Mihi Pintarju-Toledu, ki je padel 3. junija leta 1942 v bližini kra-ja, kjer ima Elektrostrojna oprema svoje prostore.
Rudnik lignita Velenje
Rekordna proizvodnja v marcu
Zaposleni v Rudniku lignila Ve-lenje in v šoštanjskih Termoelek-trarnah so dosegli marca rekordno mesečno proizvodnjo.
Velenjski rudarji so marca nako-pali 499.000 ton lignita, sčimer so dosegli drugi najvišji mesečni izkop premoga v vsem 107-letnem obsto-ju tega premogovnika. Sicer so v prvih treh mesecih letos nakopali skupaj že 1,318.000 ton lignita, kar je 35.750 lon oziroma 3 % več, kot je določal osnovni proizvodni načrt.
Marca so bili uspešni tudi v šoš-ianjskih Termoelektramah, saj so s proizvodnjo 431,544.400 kVVh električne energije kar za 66,554.000 kVVh ali dobrih 18 % presegli proizvodnjo, predvideno z elektroenergelsko bilanco in doscg-li najvišjo proizvodnjo vseh časov v prvem trimesečju lela. 23. tnarca pa so dosegli največjo letošnjo dnevno proizvodnjo cleklričnc encrgije —
KS Center - levi breg
V spomin na Tita
Tudi v krajevni skupnosti Center-levi breg krajani ne dr-žijo križem rok. Prejšnji četr-lek so na zelenicah ob Foitovi cesti izkopali jame, v katere so zasadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita.
Hkrati so urejevali tudi osta-le zelenice, ki jih v tej krajevni skupnosti ni malo.
0KZRVS Mozirje
Odšli so k vojakom
Včeraj je odšlo iz velenjske občine na odsluženje vojaškega roka sedemdeset mladincev. Zanje so v ponedeljek v prostorih skupščinc občine pripraviii slovo, na katerem so jim dali še zadnje napolke pred odhodom, s kullurnim programom pa so ga obogatili dijaki velcnjske Gimnazije.
PR0IZV0DNJA M0DNE K0NFEKCIJE M0ZIRJE
V Titovem Velenju
Osrednja proslava Tomšičeve brigade
Člani predsedstva občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje so se zbrali pretekli torek na seji v domu SLO, katerega bodo skupaj z mladino prejeli v upravljanje predvidoma v mesecu maju.
Na seji, katere sta se udeležila tudi Stane Cejbar in Tone Zupan-čič, predstavnika republiškega poodbora Tomšičeva brigade, so govorili o pripravi osrednje prosla-ve borcev Tomšičeve brigade, ki bo letos 22. junija v Titovem Vele-nju. Precej pozornosti so posvetili tudi pripravam na kurirčkovo torbico, ki jo bodO velenjski pionirji prejeli v petek. Borci so jih že obiskali po osnovnih šolah, kjer so jim pripovedovali svoje spomi-ne iz narodno osvobodilne vojne jim pomagali pri pripravah na sprejem in prenos kurirčkove po-šte. Sodelovali pa bodo tudi v pohodih. V tem času bodo posvetili vso pozornost tudi uredit-vi spominskih obeležij. M. Z.
0S ZSS Velenje
16,010.800 kWh, s katero so pre-segli nazivno moč naprav v šošta-njskih Termolektrarnah.
Aprila morajo velcnjski rudarji, kot določa mesečni operativni načrl, nakopati 416.370 ton lignita, delali pa bodo 3 izmene več, kot je bilo določeno z osnovnim letnim delovnim načrtom.
V šošlanjskih Termoelektrarnah pa zaključujejo priprave na redne remonle naprav. Predvidoma 16. aprila bodo za mesec dni zaustavili trelji blok, moči 75 MW, 16. maja pa bodo za poldrugi mcsec, to je do konca meseca junija, zaustavili peti blok, moči 345 MW. Remonl na prvem in drugem bloku bi morali začcti že sredi marca, vendar so ga zaradi velikih potreb po električni energiji iz termoelektrarn preložili na jesenske mesece. Opravili ga bo-do, kot predvidevajo, v drugi polo-vici seplembra in v začetku meseca oklobra.
0 pripravah
na sejo skupščine
Na popoldanski seji bodo člani občinskega sveta ZSS Velenje spre-govorili o gospodarjenju v občini v preteklem letu ter ocenili dejavnost sindikata pri izvedbi delegatskih volitev v temeljnih organizacijah združenega dela. Poleg tega bodo obravnavali tudi priprave na sejo skupščine občinske organizacije zveze sindikatov.
Predsedstvo 0K SZDL
0 kandidatih
Clani predsedstva občinske kon-ferenc* SZDL Velenje bodo na do-poldanski seji med drugim ocenili potek letošnjih skupščinskih volitev v občini, nadalje imajo na dnevnem redu obravnavo predloga kandi-datov za člane izvršnega sveta skupščine občine Velenje in predlo-ga članov skupin delegatov za dele-giranje za zbore občinske skupščine ter dogovor za izvedbe konstitutiv-ne seje skupščine občine Velenje.
Na današnji seji bodo člani pred-sedstva potrdili tudi predlog leto-šnjih dobitnikov srebrnih priznanj osvobodilne fronte in imenovali odbor za postavitev kipa Edvarda Kardelja v Titovem Velenju — v novoustanovljeni krajevni skupno-sti, ki nosi ime tega velikega revoltfc cionarja in teoretika.
pcenadela in načrti
V sobolo bo v prostorih skupšči-ne občine Mozirje volilna konferenca občinske organizacije ZRVS. Rezervni starešine mozirske občine bodo ocenili svoje delo v preteklem obdobju in obravnavali delovni ter finančni načrt za leto-šnje lelo. Razpravljali bodo tudi o dopolnitvi pravil občinske organi-zacije in podelili knjižne nagrade. Na koncu bodo razrešili dosedanje vodstvo občinske organizacije in iz-volili novo.
Pred 9. kongresom ZKS
Števi/ka 14 (628) - 8. apri/a 1982
Kongresi Komunistične partije Slovenije - Zveze komunistov Slovenije
IV. kongres Zveze komunistov
Slovenije
Ljubljana: 23.-25. junija 1959
IV. kongres Zveze komunistov Slovenije je bil v letu, ko je Zveza komunistov Jugoslavije prosiavljala štiridesetletnico svo-jega obstoja. „Komunisti v Sloveniji so v polni meri prispevali k temu, da sta delavski razred in siovenski narod dostojno pred-stavljena v tem veiičastnem 40-letnem obračunu revolucionarnih bojev in zmag", je bilo poudarjeno ob otvoritvi kongresa. Četrtemu kongresu Zveze komunistov Slovenije ni dajal konkret-nih in neposrednih nalog predhodni VII. kongres Zveze komu-nistov Jugoslavije, ki je bil aprila 1958 v Ljubljani, temveč in predvsem program Zveze komunistov Jugoslavije, sprejet na tem kongresu.
Obdobje med III. in IV. kongresom Zveze komunistov Slo-venije je bilo čas stabilne rasti družbenopolitičnega in ekonom-skega razvoja jugoslovanske družbe. V tem času sta glede raz-voja samoupravljanja značilni dve smeri, ki se dopolnjujeta in kažeta na krepitev samoupravnih odnosov. Povečala se je samo-stojnost podjetij in s tem njihova odgovornost za uspešno sode-lovanje, s čimer se je zmanjševala neposredna državna interven-cija, hkrati pa se je kazala vse večja želja in potreba delavcev po neposrednejšem vplivanju na svojo usodo in odločanje o njej, to pomeni o poslovanju delovne organizacije in njenem razvoju. Še zlasti pa je bil pomemben nov način delitve dohodkov gospo-dar'ske organizacije, v katerem so delovni ljudje dobili več mož-nosti razpolagati z dobičkom in dohodkom, ki so ga ustvarili s svojirrrdelom. To se je začelo zlasti po I. kongresu delavskih sve-tov junija 1957, ko je dobilo delavsko samoupravljanje nove prvine in spodbude in se je povečala samostojnost podjetij. Delavci pa so dobili večje možnosti pri delitvi celotnega dohodka podjetij in zlasti osebnih dohodkov.
Za obdobje med kongresoma je značilna tudi uvedba komu-nalnega sistema (junija 1955). Komuna — občina je postala temeljna celica družbe, pomenila je predvsem družbeni organi-zem, in ne več državni, kar je kazalo na to, da je bil z njeno uvedbo storjen pomemben korak v procesu odmiranja države. ,,Za socializem pomenijo delavski sveti skupaj z zbori proizva-jalcev in s komuno v resnici tisto, kar so za icapitalizem pome-nili: Prihod tretjega stanu v parlament, pridobitev njegove vodil-ne vloge v tem parlamentu in odpravo fevdalnih zaprek za razvoj kapitalizma", je Hdvard Kardelj slikovito označil uvedbo samo-
upravljanja in njegovih glavnih dejavnikov v sistem graditve socializma v Jugoslaviji.
Komuna je postala temeljna postava neposredne socialistične demokracije in osnovna celica samoupravne družbe. Postala je oblika družbenega upravljanja, v kateri so se najbolje usklajevali splošni družbeni in osebni interesi proizvajalcev in potrošnikov. Komuna je pravzaprav pomenila nov družbeni odnos, ki je bil osnovan na družbenem upravljanju v najširših razmerah.
V obdobju med III. in IV. kongresom Zveze komunistov Slovenije je postalo samoupravljanje glavni nosilec vsega našega političnega in gospodarskega razvoja. Uvedbo in krepitev samo-upravnih odnosov je Miha Marinko na kongresu označil za naj-večjo zmago komunistov v povojnem času, predvsem pa to, ,,da smo sami in pravočasno začeli proces preobrazbe oblasti v imenu ljudstva v oblast ljudi sami". Široko razvejanost in uspešnost samoupravljanja so pokazali tudi podatki, navedeni na IV. kon-gresu, saj je v upravljanju gospodarstva sodelovalo prek 77 tisoč proizvajalcev, ali vsak četrti, medtem ko je o gospodarskih in družbenopolitičnih zadevah soodločal vsak deseti državljan.
Petletno obdobje med III. in IV. kongresom ZKS pa ne označuje le graditev družbenopolitičnega in gospodarskega siste-ma na samoupravnem načelu, temveč tudi uspehi na področju gospodarstva in tudi negospodarskih dejavnosti. To je bilo ob-dobje hitre gospodarske rasti na eni strani, hkrati pa je v tem času začel rasti družbeni in življenjski standard. V tistem raz-dobju, zlasti od leta 1956, je bilo izvedeno prestrukturiranje gospodarstva, investicije so bile iz težke, bazične industrije pre-usmerjene v lahko, predelovalno industrijo in tudi v kmetijstvo. To pa je omogočalo tudi skladnejši gospodarski razvoj, še zlasti glede rasti življenjskega standarda delovnih ljudi.
Gospodarski in politični uspehi, doseženi med III. in IV. kongresom ZKS, so bili veliki. Rasel je standard, materialno so se krepili samoupravni družbenoekonomski odnosi, vendar so sč ob tem marsikje kazale tudi slabosti. Tako je na primer produk-tivnost dela rasla, a razmerje med zaposlenostjo in produktiv-nostjo vseeno ni dosegalo predvidevanj; vzrok je bil v sistemu delitve dohodka, ki v ugotavljanju uspešnosti gospodarjenja ni upošteval zvišanja produktivnosti, marveč naraščanje cen.
Sklepi in smernice, ki jih je sprejel IV. kongres Zveze komu-nistov Slovenije, so pomenili veliko obveznost za komuniste in vse delovne ljudi Slovenije, saj „naši kongresi zveze komunistov zdaleč presegajo pomen kongresov pristašev kake politične stran-ke. To so v svojem bistvu delovni dogovori najzavednejših sil delovnih ljudi, ki izvršujejo velike naloge, pomembne za življenje vseh delovnih ljudi in za življenje vsakega delovnega človeka", je dejal Miha Marinko, ki ga je novoizvoljeni CK ZK Slovenije na svoji prvi seji ponovno izvolil za sekretarja.
V. kongres Zveze komunistov
Slovenije
Ljubljana:
17.-20. marca 1965
Obdobje med IV. in V. kongresom Zveze komunistov Slo-venije pomeni skoraj sedem let prizadevanj za nadaljevanje samoupravne preobrazbe naše družbe. Njihovo idejnopolitično delovanje je prispevalo k mobilizaciji delovnih ljudi za uresniče-vanje začrtanih ciljev družbenega razvoja, vendar doseženi rezul-tati kljub nespornemu napredku na mnogih področjih marsikje le niso izpolnili pričakovanj. To ni bilo le posledica pogumno po-stavljenih razvojnih ciljev, marveč tudi odraz številnih subjektiv-nih slabosti, pa tudi posledica novih nasprotij in neskladij, do katerih je prihajalo ob mresničevanju ciljev zlasti gospodarskega razvoja. Vendar pa j« celotno obdobje prežemal boj subjektivnih sil za krepitev samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja.
Največjo. skrb in največ svojih moči so organizirane družbene sile v tistih letih namenjale reševanju gospodarskih problemov in iskanju konkretnih poti za dinamičen in skladen gmotni razvoj družbe. Pozornost ni veljala le industrijskemu razvoju, marveč tudi vprašanjem kmetijstva, zlasti ukrepom za povečanje kmetijske proizvodnje, ki je močno zaostajala tako za možnostmi kot za potrebami. To je opozarjalo, da vsi sprejeti ukrepi niso zadeli bistvenih vprašanj odporov, ki so se pojavljali kot reakcija na pozitivna družbena prizadevanja.
Sprva smo v industrijskem razvoju dosegli sorazmeroma dobre rezultate, a pozneje se je izkazalo, da razvoj ni šel skladno z ekonomskimi možnostmi in doseženo stopnjo produktivnosti dela, marveč ,so ga napihovale preobsežne in premalo pretehtane naložbe. Družbene potrebe ožje in širše domovine so prav gotovo močno spodbujale takšen razvoj in je ta sprva blagodejno vplival na napredek mnogih drugih življenjskih področij.
Razumljivo je, da nova ustava, ki ustvarja le pravne temelje za razvijanje novih družbenih odnosov, ni mogla sama po sebi ' odpraviti nakopičenih gospodarskih, pa tudi idejnih problemov. Zavedati se namreč moramo, da je gospodarski položaj v mnogo-čem odseval tudi v mednacionalnih odnosih v državi, pa tudi v ži-vljenju in miselnosti mladih, saj smo se v njihovih vrstah srečevali
s precejšnjimi idejnimi, političnimi in moralnimi odstopanji, kar je terjalo ukrepe tudi pri vzgoji in izobraževanju kot pri idejnopo-litičnem delu med mladino. Nadaljevanje neugodnih gospodarskih gibanj, ki so še slabšala naš položaj v mednarodni menjavi, ogro-žala notranjo trdnost in načenjala življenjsko raven prebivalstva, je nujno vodilo v gospodarska — a zaradi prepletenih problemov tudi v širšo družbeno reformo v letu 1965.
Decembra 1964 se je v Beogradu sešel osmi kongres Zvfeze ko-munistov Jugoslavije. Kot osrednje vprašanje je obravnaval vlogo ZKJ v nadalnji graditvi socialističnih družbenih odnosov in deete-tizaciji družbenega odločanja. Opozoril je na slabosti v družbi in zvezi komunistov in podrobno razčlenil aktualna vprašanja našega družbenoekonomskega razvoja, s čimer je praktično izoblikoval idejnopolitične temelje za gospodarsko reformo. Kongres je pod-robneje ocenil tudi aktualne probleme v mednarodnem delavskem gibaniu ter v boju za mir in socializem v svetu.
Kljub temu, da so slovenski komunisti podrobno razčlenili probleme socialističnega razvoja v obdobju po IV. kongresu in ugotovili tudi vrsto specifičnih vprašanj, ki so terjala jasno idejnopolitično opredelitev in konkretno akcijo, je v usmeritvah za prihodnje delo prišla močno do izraza podpora stališčem in sklepom 8. kongresa ZKJ in so kot svojo osrednjo nalogo postavi-li čimbolj dosledno in učinkovito uresničevanje njegovega duha.
Sklicujoč se na Titovo misel na 8. kongresu ZKJ, da postane kongres zgodovinski le po tem, koliko in kako komunisti uresni-čujejo njegove sklepe in da je zato potrebno preiti od besed k dejanjem, so udeleženci 5. kongresa ZKS ostro obsodili omahlji-vost in oportunizem pri uresničevanju programa ZKJ in ustave ter močno zakoreninjene ostanke birokratske in anarholiberalistične miselnosti.
Kongres je ocenil, da zveza komunistov zavzema v razvoju samoupravljanja takšna stališča, ki omogočajo delovnemu člove-ku popoln nadzor nad pogoji, sredstvi in sadpvi njegovega dela ob dosledni enakopravnosti vseh delovnih ljudi. Zato je poudaril, da mora postajati temeljno gibalo vsega družbenega napredka pred-vsem ustvarjalna vloga in delo človeka v sistemu socialistične demokracije.
Praksa samoupravljanja je pokazala, da sta krepitev samoupravnega položaja delavcev in razvi-janje sistema socialističnih odnosov v ceioti edina prava rešitev, ki ne preprečuje samo zunanjih izrazov skaljenih odnosov, temveč odpravlja tudi njihove temeljne vzroke.	■	'
Tito na XI. kongresu ZKJ
Boj proti inflaciji, boj za ekonomsko stabiliza-cijo sploh mora biti sestavni del vseh družbenoeko-nomskih aktivnosti.
Tito na XI. kongresu ZKJ
Produktivnost dela razumljivo ni odvisna samo od razmer in od odnosov v delovnih kolektivih. Od-visna je tudi od celotne družbene organiziranosti gospodarskega življenja, od učinkovitosti pri spre-jemanju sklepov, dogovarjanju in sporazumevanju in zlasti od doslednega izvajanja dogovorjenega.
Tito na XI. kongresu ZKJ
Prav povezovanje odločanja in odgovornosti je osnovna učinkovitost sistema samoupravljanja.
Tito na XI. kongresu ZKJ
Delegati za 9. kongres ZKS Slovenije
Najboljga zanimajo mednarodna vprašanja
Ze v mladosti je Ferdinand Sa-
tler vzljubil delo na zemlji in
prav zaradi tega se je tudi odločil
za vrtnarski poklic. Po uspešno
končani vrtnarski šoli v Medlo-
gu, je dve leti služboval v ar-
boretumu Volčji potok, kjer je
pridobil dragocene izkušnje. Na-
to na ie odšel na odsluženie vojaškega roka v Beograd. V
Beogradu je ostal nato še štiri le-ta. Bil je vrtnar v zveznem iz-vršnem svetu. Po štirih letih pa se je vrnil domov, kjer si je ustva-ril družino, zaposlil pa se je v rudniški vrtnariji. Danes oprav-lja delovno mesto vodje proiz-vodnje v vrtnariji Komunalnega centra. Delo opravlja z velikim zadovoljstvom. ,,Še kot otrok sem delal doma na zemlji. Starši so imeli namreč kmetijo. Za to delo so me zelo navdušili in res mi ni žal, da sem se odločil zanj. V vsakem poklicu pa je človek, če opravlja delo z veseljem, uspešen," pravi Ferdinand Sat-ler.
V	Zvezo komunistov je bil Ferdinand sprejet, ko je službo-val v Beogradu. Vse od takrat aktivno dela v tej organizaciji, prav lako pa tudi v drugih ter v samoupravnih organih. Na dru-žbenopolitičnem področju se je vsa leta izobraževal, saj je opra-vil šievilne seminarje, ki so jih v ta namen organizirali v velenjski občini.
V	delovni organizaciji Komu-nala je opravljal vrsto let dol-žnost sekretarja osnovne orga-nizacije, sedaj pa je namestnik sekretarja v tozdu Komunala.
Z velikim zadovoljstvom je Ferdinand Satler sprejel novi-
co, da bo sodeloval na devetem kongresu Zveze komunistov SIo-venije. Sodeloval bo v komisiji za mednarodna vprašanja. To področje ga še posebej zanima in vsa leta skrbno spremlja dogaja-nja po svetu.
Od kongresa Ferdinand Satler veliko pričakuje. „Odgovoril naj bi na številna vprašanja, ki so v naši družbi še nerazrešena," pravi, „seveda pa upam, da bo-
Ferdfnand Satler
mo vse, kar bo na kongresu sprejeto, prenesli v prakso in to ludi dosledno izvajali.
Prepričan sem, da bomo govo-rili na kongresu tudi o vpraša-njih, ki zanimajo delovno organizacijo Vekos. To je še zelo mlada delovna organizacija, ki ima odprtih vrsto vprašantj. Upam, da bodo smernice 2za njihove razrešitve podane tudi na tem kongresu."	M. Z.
9. KONGRES ZKS &
Dcveti kungr« Zme ktHtwnWov Slovenije bo priloinost m to, da tem«p!jl ocerrimo, kaj mto v x»dnj«m ohdobjsi do»egli, pa iudi. fesa nbnw urtvilHH,, »er za to, da se aa njem dogo> orimo m naSe nadaljnje ludog«.
Odkrito spregovoriti o pomanjkljivostih
Ko je kot mladenič žulil šolske klopi v rodni vasi v Banatu, go-tovo ni mislil, da ga bo življenj-ska pot pripeljala v Titovo Vele-nje in ko je- sedemdesetega leta postal delovodja na gradbišču III. faze šoštanjskih Termoeiek-tram, še ni bii odločen, da bo tu
Mladen LazanK
tudi ostal. Po dveh letih dela na tem velikem delovišču, se je štiriindvajsetleten napotil za boljšim zaslužkom v tujino, pa kmalu spoznal vse tegobe, ki jih s sabo prinaša takšno delo. Že 1974 je bil zopet v Šoštanju na remontu III. faze.
Poroka je marsikaj spremeni-la. Ostal je v naši občini.in.se
zaposlil v tozdu Galip kot izz-menovodja. Tu je sedaj že osetm let. Delavci v tej temeljni orgaa-nizaciji so ga dobro sprejeli itn zlahka se je vživel v delo kolektii-va. Ves čas je bil družbenopolii-tično aktiven, pripravljen pomai-gati z nasvetom in dejanjem. Biil je predsednik osnovne organizai-cije sindikata, član delavskeg?a sveta, raznih delegacij in komii-sij. Pred dvema letoma je biiil sprejet v zvezo komuntstov.
„Udeležba na kongresu je zai-me izredno priznanje in upami, da bom podeljeno zaupanje \v celoti upravičil," pravi Mladern Lozanič. ,,Vsi delegati se sedaij intenzivno pripravljamo, tako d£a bomo dovolj podkovani z£a razpravo, predvsem pa za delco po s^upinah. Upam, da bomo naa kongresu sprejeli vse tiste usme^-ritve in nakazali rešitve tistihh problemov, ki nam v zapleteniii gospodarski situaciji povzročajoa največ težav in ovirajo naš hit— rejši nadaljnji razvoj.
Na kongresu bomo gotovos namenili poseben poudarekk produktivnejšemu delu, varčeva— nju in izvozu, saj bomo ekonom— sko krizo lahko premagali le zz večjimi uspehi na teh področjih.. Sicer pa odprtih vprašanj je veli— ko in upam, da bomo delegatii odkrito spregovorili o pomanj-r kljivostih ter tako pomagali prii odpravljanju slabosti."

Števi/ka 14 (628) - 8. apri/a 1982
Pred kongresom ZKS
v£3
Poskrbeti za dosledno izvajanje kongresnih nalog
Delegat, ki se bo udeleiil 9. kongresa ZK Slovenije in s kate-rim je tekel tudi tale pogovor, je Vili Hriberšek iz R$C.
Rodil se je 4. maja 1954 v Kavčah. Po končani osnovni šoli se je vpisal na poklicno kovinar-sko šolo v Titovem Velenju. Le-ta 1972 se je zaposlil v RSC v tozdu Tehnološka oprema, kjer opravlja delo samostojnega orodjarja.
Njegova družbenopolitična prizadevnost, ki se je pričela že v krajevni skupnosti, je zelo boga-ta in raznolika. Bii je sekretar, pozneje pa predsednik osnovne organizacije zveze socialistične mladine v kraju. Prav to njegovo uspešno in vsestransko delo je bilo povod, da so ga predlagali za sprejem v organizacijo ZK, katere član je postal leta 1976. Tudi ob zaposlitvi je z družbe-nopolitičnim delom nadaljeval. Najprej v zvezi socialistične mla-dine, katere mentor je, pozneje pa v osnovni organizaciii ZK.
Ob pogovoru je še posebej podčrtal nujnost tesnejšega in uspešnejšega sodelovanja med tema dvema družbenopolitičnima organizacijama. „Prav od takega povezovanja lahko pričakujemo zanesljivo botjše rezuitate", je poudaril Vili Hriberšek ter nada-Ijeval. „Sicer pa z delom naše osnovne organizacije ZK nismo povsem zadovoljni, zlasti ne na idejnopolitičnem področju. Caka nas veliko dela, da bomo to vrzel izpopolnili. Ena od nalog v prihodnje je tudi, kako vključiti fimveč vodilnih delavcev v naše vrste, saj so že z dosedanjim de-lom dokazali, da so sposobni in
da sodijo v vrste zveze komuni-stov".
Kaj vam ' pomeni izvolitev delegata za 9. kongres ZK Slovenije?
,,S tem, mi je bila zau-pana velika in odgovorna na-loga. Zato se bom nadvse tru-
Vili Hriberšek
dil, da bom to zaupanje tudi upravičil. Obenem je to zame, kakor tudi za osnovno organiza-cijo iepo priznanje".
Kaj pričakujete od kongresa?
,,Od kongresa si obetam veliko, predvsem pa, da bi naloge, ki smo sijih že ničkolikokrat zasta-vili, uresničili ter le našli rešitev zanje. Po kongresu pa čaka vse komuniste, še posebej delegate, mnogo dela. Kajti potrebno bo sklepe in stališča kongresa prene-sti v sredine, kjer delamo in živi-mo".
B. Mugerie
Oelegati za 9. kongres ZKS
Načrtovane naloge vestno in sproti izvajati
9LK0NGRESZKS £
DELU ČAST IN OBLAST
„Moja družbenopolitična pot se je pričela že dokaj zgodaj. V zvezo komunistov sem stopil marca leta 1968. Od takrat dalje se je pot sa-mo še dvigala in širila," je pričel pogovor Miro Lešnik, tehnolog v tozdu Orodjarna v Tovarni gospo-dinjske opreme Gorenie.
Rodil se je 16. maja leta 1951 v Celju. Osnovnošolske klopi je ,,gu-lil" v Vinski gori in Dobrni, s pri-dobivanjem znanja pa je nadaljeval na poklicni šoli v Titovem Velenju. Leta 1978 je uspešno končal še poli-tično šolo.
O njegovem družbenopolitičnem udejstvovanju bi lahko napisali ve-liko, saj skoraj ni področja, kjer Miro ni deloval. Njegov prispevek je najbolj viden prav v osnovni organizaciji ZK tako v tozdu Orod-jarna, kot tudi v krajevni skupnosti Sentrupert, kjer živi. Prizadevno se vključuje še v delo sindikata in de-lavskega sveta. Miro se je pred štiri-mi leti že udetežil takšnega kongre-sa.
,,To je zame velika čast. Novicc sem sprejel z velikim zadovoljst-vom, čeprav mi nova dolžnost nala-ga nove obveznosti. Hkrati je to tu-di priznanje za dosedanje delo in mi bo dalo nov polet za nadaljnje delo. Trudil se bom in p'repričan sem, da bom z drobrim delom na področjih, kjer se prizadevno vključujem, upravičil pridobljeno zaupanje. Na kongresu bom delo-val v komisiji za družbenoekonom-ske odnose, kjer bom poskušal vse sodelujoče seznaniti s položajem, v katerem se je znašla naša delovna organizacija. Ničkoliko besed in časa smo na sestankih namenili od-govornosti in vlogi zveze komuni-stov. Do boljših delovnih rezulta-tov do danes še nismo prišli. Izdela-li smo programe, določili nosilce načrtovanih nalog, ob koncu leta pa vedno ugotavljamo, da nismo sprejetih sklepov spremenili v deja-nja. Akcije tečejo vse prepočasi, sklepi so zapisani le na papirju. Mi-slim, da bomo morali na kongresu spregovoriti o tem, da bo treba v prihodnje resnično bolj prisluhniti željam in potrebam delavcev iz ne-
posredne proizvodnje. Premalo resni smo pri spreminjanju aktov in sklepov samoupravnih organov, saj jih izvajamo nedosledno. Delovni pogoji ponekod niso najboljši. Tu-di o teh težavah bo potrebno na kongresu reči besedo ali dve. So-cialne razlike so v naši družbi še vedno prisotne in kot take nespre-jemljive. Treba bo še marsikaj na-
Miro Lešnik
rediti na akcijskem povezovanju osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah, pa tudi na višjih rav-neh, saj ta močno šepa. Dohodkov-ni odnosi so področja zase, svobod-na menjava dela še v „povojih". In prav tu moramo komunisti poma-gati. Delegatski sistem je edina možna pot v socialistično samoupravljanje, mi pa smo ga dolžni krepiti vsepovsod," je pove-dal Miro Lešnik.
Od kongresa pričakujemo prav vsi veliko, še največ si obetajo prav delegati. ..Od kongresa pričaku-jem, da bo jasno začrtal pot, po ka-teri bomo komunisti stopali, da bo-mo prišli do željenih rezultatov, sprejete sklepe in stališča pa še z večjo vnemo spravili v vsakdanje življenje. Seveda pa moramo na-črtovane naloge vestno in sproti iz-vajati, da bo imel kongres svojo pravo veljavo. Po vsakem kongresu je prizadevnost osnovnih organiza-cij ZK večja, idejno usposabljanje članov mnogo boljša. Prepričan sem, da bo tako tudi tokrat," jede-jal ob koncu pogovora Miro Leš-nik.
Razpravljali bodo o kmetijstvu
Izbiri delegatov za 9. kongres slovenskih komunistov so komunisti Gornje Savinjske doli-ne namenili še posebno pozor-nost. Po tehtni predhodni obravnavi so na seji konference sprejeli štiri delegate, kolikor jih lahko občinsko organizacijo za-stopa na kongresu. Izbrani dele-eati so bili v predkongresnem
obdobju še posebej aktivni. Sodelovali so na sejah občinske konference in na posebnih posvetih, skupaj s člani komileja pa so obiskovali osnovne organizacije in se udeleževali njihovih sestankov.
V mozirski občini so se dogovorili, da bo razpravljal le en dele^at. razpravo pa so
namenili kmetijstvu. Jasno je namreč, da je kmetijstvo za nadaljnji razvoj mozirske občine še kako pomembno, jasno pa je tudi, da večje dosežke v pridelo-vanju hrane ovirajo nekatere naravne značilnosti, pa vse večja cenovna neskladja, nedorečena zakonodaja in še kaj. Ob vseh dosedanjih naporih za razrešitev
teh vprašanj, je seveda 9. kon-gres nova prilika, da se uredijo najpomembnejše nejasnosti.
Razpravo bo pripravil Lojze Plaznik, direktor Zgornjesavinj-ske kmetijske zadruge, poleg njega pa so delegati za kongres še Franc Marovt, Jože Rakun in Vida Štiglic.
FRANC MAROVT, strojni Idjatavaitar in je zaposlen v tenHjni organizaciji združenega deb Kovinarstvo na Ljubnem ob Saviaji. Med drugim je predsed-nik osnovne organizacije ZSMS. Rojen je bil leta 1957, član ZK pa je od leta 1978.
I.OJ/.K PI.AZNIK, dipl. mž. agronomijc. direktor Zgornjc-savinjske kmelijske zadruge in aktiven družbenopolitični dela-vec. Rojen je bil leta 1941, član ZK je od leta 1973.
JO/.E RAKUN, dosedanji sekretar komiteja občinske kon-ference ZK in aktiven družbeno-politični delavec, rojen leta 1944, član ZK od l$|a 1962.
VIDA STIGLIC profesorica kemqe in predmetna uiiteljica na osnovni ioB Ljubno. Aktivno deluje v ZK in v ostalih družbennpolitičnih organizaci-jah, rojena leta 1943, tlanice ZK od leta 1973.
JP.
Več pozornosti samoupravnemu
dogovarjanju
Devetega kongresa Zveze komunistov Slovenije se bo udeležil tudi Borut Meh, vodja službe za ekonomiko in organizacijo v delovni organiza-ciji Era.
Borut Meh aktivno dela v Zve-zi komunistov v Eri, vse od leta 1977, ko se je po končani ekonomski fakulteti, zaposlil tam. Je sekretar osnovne organizacije delovne skupnosti skupnih služb, koordinira pa tu-di delo med vsemi osnovnimi organizacijami Zveze komuni-stov v Eri.
Od devetega kongresa Zveze komunistov Slovenije Borut veli-ko pričakuje. Poudarja, da bi moral kongres odgovoriti na vprašanje, kako reševati nakopi-čene gospodarske težave po samoupravni poti. ,,V zadnjem času smo se preveč navadili, da z administrativnimi ukrepi posega-mo v gospodarstvo, pa čeprav vemo, da imajo ti ukrepi več sla-bih kot dobrih strani. Predvsem velja zanje, da vplivajo na vse organizacije oziroma ekonomske subjekte enako in ne upoštevajo nobenih posebnosti, medtem ko omogoča samoupravno sporazu-mevanje in dogovarjanje tudi posebnosti posameznih organiza-cij združenega dela. Vse prevečkrat se dogaja, da so ukre-pt nepretehtani, tako da so povratni efekti teh ukrepov veli-ko slabši kot je bilo stanje pred njihovim sprejemom. Samou-pravno sporazumevanje je v preteklosti že potekalo, vendar je bilo nekako preveč prisiljeno oziroma je bil rok za sporazu-mevanje prekratek, tako da samoupravni subjekti niso imeli časa niti priložnosti, da bi uskladili vse svoje interese," poudarja Borut Meh, ki pričakuje, da bo na ta vprašanja odgovoril kongres, saj moramo vprašanju samoupravljanja oziroma samoupravnega dogo-varjanja posvetiti več pozornosti.
Borut Meh bo sodeloval na kongresu Zveze komunistov Slovenije v komisiji za družbeno
ekonomske odnose. Zanimalo nas je tudi, če se tudi v Eri sre-čujejo z vprašanji, na katere pri-čakujejo, da bo kongres odgovo-ril.
Borut Meh poudarja: „V naši delovni organizaciji opažamo
Borut Meh
predvsem to, da se tozdi vse pre-več zapirajo v svoje okvire in da se izgublja vloga delovne organizacije, ki bi morala biti koordinator medsebojnih odno-sov temeljnih organizacij, hkrati pa bi se tudi ekonomski učinki mprali manifestirati v uspehu delovne organizacije kot celote. Vse prevečkrat se dogaja, da iščejo tozdi ekonomski efekt le zase, pri tem pa je skupni ekonomski efekt v okviru ddov-ne organizacije veliko slabši. Prav zaradi tega pričakujem, da bo kongres poudaril pomen delovne organizacije in ji dal tudi večjo veljavo kot neki združbi tozdov."
Tako kot vsi delegati, ki bodo zastopali komuniste velenjske občine na devetem kongresu Zveze komunistov Slovenije, je tudi Borut Meh počaščen, da bo opravljal tako pomembno in seveda tudi odgovorno nalogo. Upa, da bo s kongresa prenesel v delovno okolje spoznanja, ki jim bodo koristila pri prihodnjem delu.	m. Zakošek
Doslednejše uresničevanje svobodne menjave
Poles
Med ddegati, Id se bodo udeležili devetega kongresa Zveze komimi-stov Slovenije, je tudi zdravnik Ja-nez Poles, specializant bolnSnice TopoKica.
Janez Poles je eden tisiih komu-nistov, ki so se s svojo družbeno politično aktivnostjo izkazali že v mladinskih vrstah, saj je bil med drugim tudi predsednik občinske konference ZSMS Vdeaje.
Na devetem kongresu bo Janez Poles sodeloval v komisiji za so-cialistično samoupravljanje in družbeno ekonomske odnose. „Pričakujem," pravi, ,,da bo kon-gres nakazal tudi nekatere konkret-ne rešitve s podrofja zdravstva, ki jih bomo lahko s pridom uporabili v združenih zdravstvenih organiza-cijah Velenje." Tudi v tej deiovui organizaciji se namrcč srečujejo z nekaterimi nerazrešenimi vpraša-nji. Eno od njih je nedosledno izva-janje delitve dela med bolnicami
Celje, Slovenj Gradec in TopoBica, kar prav gotovo ni v prid zdravst vn na tem širšem območju. Opozaija tudi, da je svobodna menjava dela v zdravstvu zeio enostranska, saj jo določajo nekatere družbene norme. Zaradi omejene stopnje za zdravst-veno varstvo to namreč ne more uspešno uresničevati vseh zastav|je-nih nalog. Tako se nenehno srečuje s težavami, ki jih samo ni sposobno razrešiti, kljub vsem stabilizacij-skim prizadevanjem. Janez Poles opozarja tudi na to, da se delegati premalokrat zavedajo svoje dvojne vloge in zato se kot delegati na skupSčini zavzemajo za program, ki pa ni usldajen z željami in potre-bami debveev po zdravstvenUi sto-ritvah. Prav tako meni, da so sred-stva, ki jih zdravstvena skupnost odvaja za solidaraost, nesprejem-Ijivo visoka, saj so zaračunana na osnovi bruto osebnih dohodkov, pri čemer pa ni upoštevano, da so potrebe delavcev po zdravstvenih storitvah v naši občini bistveno vB-je, tako zaradi zahtevnosti dela, kot tudi zaradi dela preko polnega delovnega časa (rudarji). Poleg teh večjih problemov je tudi nekaj te-žav organizacijskega značaja. ,,Premalo smo naredili na področju preventivnega in splošne-ga zdravstva, še vedno tudi ni zaži-vda nega na domn, Id pa ji bomo morali dajati vedno več pczornosti.
Upam, da bo kongres nakazal re-šitve za poglavitna gospodarska in družbenopolitična vprašanja razvo-ja naše družbe ter da bo z novimi rešitvami omogočil uspešnejše uveljavljanje samoupravnih usme-rilev," pravi Janez Poles.
4i\*
Pred 9. kongresom ZKS
Števi/ka 14 (628) - 8. apriia 1982
r
Uredništvi Našega časa in Ra-dia Titovo Velenje sta pripra-vili pred 9. kongresom Zveze komunistov Slovenije „okroglo mizo", na kateri je tekla beseda o nalogah in uspehih občinskih organizacij ZKS Velenje in Mozirje v obdobju med 8. in 9. kongresom Zveze komunistov Slovenije, pripravah komunistov
v obeh občinah na 9. kongres ZKS ter o osnovnih nalogah, ki jih določajo komunistom v obči-nah Velenje in Mozirje kongresni dokumenti ter programske smer-nice, sprejetih na programsko volilnih konferencah občinskih organizacij ZKS Velenje in Mo-zirje.
V današnji številki objavljamo
razmišljanja sekretarjev komiteja OK ZK Velenje, Janeza Zivka in komiteja OK ZK Mozirje Bogo-mirja Straška o pripravah komunistov v občinah Velenje in Mozirje na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije.
Raizprave drugih udeležencev „okrogle mize" bomo objavili v prihodnji številki Našega časa.
poliliki na lem področju, pa o položaju inšpekcijskih služb in podobno. Poleg leh in ostalih vsebinskih pripomb, smo izobli-kovali še nekaj manj pomemb-nih.
Tudi predlogu stalurarnih sprememb smo namenili nekaj pripomb. Smatramo namreč, da bi neaklivnasli članov zveze komunisiov moral slediti predlog za izključiiev. Menimo še, da bi morale bili naloge predsednikov in sekreiarjev opredetjene » sla-
I I
| Bogomir Strašek
| Bolje nagraditi pridnost
I I I I I I I I I I I I I I I I I I
L
Janez Živko
,,Predkongresno aklivnosi smo v mozirski občini usmerili v obravnavanje predlogov kon-gresnih dokumenlov, razpravljali pa smo tudi o ostalih področjih, za katera smo se dogovorili Predloge dokumenlov so obra-vnavale osnovne organizacije. Nemenili smo jim dve seji komi-teja in sejo občinske konference. V vseh okoljih so ocenili, da so predlogi sorazmerno dobri, kljub temu pa smo izoblikovali ludi vrslo pripomb. Največ jih je bilo namenjenih predlogu resolucije, nekaj pa tudi poročilom o deiu med obema kongresoma in sta-tutarnim spremembam.
Med drugim priporočamo, da bi zveza komunistov svojo poliii-ko do delitve sredsiev za osebne dohodke opredelila bolj podro-bno in konkrelno, kot je zapisa-no v predlogu resolucije. Dohod-ke naj bi povečevali lam, kjer dejansko raste produklivnosl de-la, kjer se manjšajo stroški — skratka, povsod lam, kjer so dejansko prisolni elemenli bolj-šega dela. Odpraviii bi morali današnjo prakso, po kateri je delitev neposredno odvisna od rasti dohodka. Vsi vemo, da je ustvarjeni dohodek večinoma posledica rasli cen, zalo se njiho-vemu divjanju ne kaže čudilL
Prav tako ugolavljamo, da je v resoluciji zelo malo napisanega o uveljavljanju svobodne menja-ve dela v zdravslvu. Izvajalci bi morali pripraviti lakšne progra-me, ki bi bili v okviru možnosli združenega dela. Opredelili bi morali tudi poliliko zveze komunislov glede ocenjevanja uspešnosti dela v zdravslvu. Pre-več konkrelni pri tem nismo bili, menimo pa, da bi morali us-pešnost ocenjevali glede na zdrav'stveno stanje prebivalslva in ne zgolj gtede na šlevilo opra-vljenih storitev.
Ugolovili smo, da sta resolu-cijski poglavji o šolslvu in kullu-ri zelo obširni, vendar prav nič konkretni. V poglavje o šolstvu bi morali vnesli določilo o uveljavitvi solidarnosti v osnov-nih šolah. Vsaj na nerazvitih območjih bi morali zagoloviii vsem otrokom enakopravne pogoje za šolanje. Tudi področje usmerjenega izobraževanja je' obdelano premalo konkrelno. Več poudarka bi morali dali praktičnemu delu, saj menimo, da programi usmerjenega izobra-ževanja ne vključujejo dovolj združenega dela.
Zveza komunislov bi morala opredelili tudi svojo poliliko do zasebnega obrtništva in socialne-ga razlikovanja. Zavzeti bi morali stališče o neurejeni davčni
lulih občinskih organizacij, predvsem zaradi različnih orga-nizacijskih rešilev v posameznih občinah. Podpiramo tudi prvolni predlog za staiul Zveze komuni-stov Jugoslavije, da naj mandale predsednikov, sekretarjev in dru-gih funkcionarjev v občinah in republikah določajo republiški slatuii.
Poleg lega smo našo predkon-gresno aklivnosl usmerili ludi na vrsio drugth pomembnih podro-čij. Tako smo pripravili posvel o družbeno-ekonomskih odnosih v gozdarstvu in lesni induslriji, ki sia za našo občino vsekakor ži-
vljenjskega pomena. Spregovorili smo o vrsli znanih ležav kot so pomanjkanje surovine, nedore-čeni dohodkovni odnosi, nedo-voljena Irgovina z lesom, pred-vsem seveda neizdelan skupni program in druge. Ugotovili smo, da smo kljub nekajletnim prizadevanjem za rešilev teh te-žav, storili zelo malo. Vse osnov-ne organizacije zveze komuni-stov, predvsem v gozdarstvu in lesni industriji, bodo zato morale znova dopolniti in izoblikovati konkretna izhodišča in ukrepe.
Podobno razpravo smo natnenih nič manj pomembnemu padročju kmetijstva. Ze vrslo let se namreč olepa s sistemskimi nedorečenostmi, cenovnimi nes-kladji in drugimi hudimi ležava-mi, ki močno ovirajo doseganje proizvodnih načrtov in negativno vplivajo na vse napore za večji pridelek hrane.
Na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij smo se tudi dogovorili, da bomo predkon-gresno dejavnosl povsod dopol-nili z razpravami o rezultatih gospodarjenja. Pri tem moramo posebno pozornost namenili rasti produktivnosti, zmanjševanju stroškov in drugim kakovostnim kazalcem uspešnosti gospodarje-nja. Predlagati moramo tudi uk-repe, ki bodo zagotovili pogoje za nemoteno proizvodnjo.
Ob vrsli drugih priredilev in akcij bomo v osnovnih organiza-cijah zveze komunislov do kon-gresa zaključili sprejemanje no-vih članov, kar bo tehtna podla-f-a za nadaljevanje njihovega izobraževanja in usposabljanja takoj po končanem kongresu. Prepričan sem, da od kongresa večina pričakuje konkretne skle-pe, ki bodo pripomogli k hitrejši odpravitvi sedanjih težav."'
nih in metodah pristopov pri razreševanju posameznih kon-kretnih vprašanj. Občinska kon-ferenca ZKS in njeni organi bo-do zato dali v prihodnje poseben poudarek usposabljanju vodstev OO ZK in nadaljnjemu prilaga-nju dela občinske konference razmeram v katerih delamo in ži-vimo.
Aktivnosti za pređkongresno obdobje smo opredelili na seji komiteja občinske konference ZK, o njih pa smo spregovorili na zadnjem seminarju za sekre-tarje osnovnih organizacij ZK in se z njimi dogovorili za ddež
Delegat Milomir Kijanović
Med 18 delegati za 9. kongres ZK Slovenije bo iz velenjske obči-ne tudi Milomir Kijanovič.
Rodil se je 1. maja leta 1947 v Prijepolju v Srbiji. V domačem kraju je obiskoval tudi osnovno šolo, imerrio kvalifikacijo pa je opravil v Tovarni usnja Soštanj, kjer je zaposlen že devet let. Milomir je zaposlen na delovnem mesiu lepljenje kož.
Odkar je prišel v Soštanj in se zaposlil v tovarni usnja, je vscskozi prizadeven pri delu druž-benopolitičnih organizacij v to-varni, še najbolj v osnovni orsanizaciji ZK, kaiere član je od
leia 1969. Poleg delovnih nalog opravlja še nekatere druge dolžnosii, ,med drugim v aktivu neposrednih proizvajalcev, v sta-novanjski komisiji in še kje drug-je. Povemo naj še to, da sogapri leiošnjih voliivah izvolili sodelav-ci tudi za delegaia v samoupravne imeresne skupnosii naše občine.
In kaj pomeni Milomirju Kija-noviču sodelovanje na kongresu? „Veliko, z besedami se preprosto ne da povedaii. Veliko čast, hkra-ti pa to nalaga tudi odgovomo nalogo. Sodelovaii na 9. kongre-su ZK Slovenije je za slehernega sodelujočega veliko priznanje.
1
Nadaljevati začeto delo I
I I I I I I I
I
I!
II I I I I I I I I I I I
Aktivnosti v predkongresnem obdobju v občini Velenje ni mo-goče ločevati od redne dejavnosti občinske organizacije in osnov-nih organizacij zveze komuni-stov. V priprave na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ sodi tu-di programsko volilna konferen-ca občinske organizacije ZKS, ki je opredelila poglavitne usmerit-ve za naše prihodnje delo ter se-veda tudi ocenila dosežene napredke na posameznih podro-čjih.
Tako priprave na programsko volilno konferenco občinske organizacije ZKS kot sama kon-ferenca ter akcijske konference in zbori komunistov, ki potekajo te dni, pa sestanki osnovnih or-ganizacij ZK, zaokrožujejo v občini Velenje priprave na kon-grese zveze komunistov. Predkongresno obdobje daje prav gotovo svojstveno obeležje delovanju osnovnih organizacij in občinske organizacije ZK. Je nova priložnost za kritično oceno opravljenega dela in dogovor za prihodnje aktivnosti.
Razprave o dokumentih za programsko volilno konferenco občinske organizacije ZKS Vele-nje in 9. kongres ZKS so bile v Saleški dolini obširne in temelji-te. Komunisti se zavedajo, da smo soočeni z izredno zapleteni-mi gospodarskimi razmerami, ki v marsikaterem okolju s svojimi posledicami vplivajo tudi na politične razmere. Komunisti v osnovnih organizacijah ZK spoznavajo, da bo mogoče ob-stoječe razmere spreminjati sa-mo z večjim angažiranjem in aktivnostjo. Nasploh pa bo pot-rebno idejnopolitično oceniti doseženo stopnjo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema ter delovanja posameznikov, zlasti komunistov in vseh na odgovornih družbeno-političnih, samoupravnih in dru-gih dolžnostih.
V obdobju med 8. in 9. kongresom ZKS smo v občini Velenje uspeli ustanoviti osnovne organizacije ZK takorekoč v vseh samoupravnih okoljih. Ocenju-jemo da so osnovne organizacije primerno pripravljene za potrebne nove kvalitetnejše premike v svojem delu, čeprav so istočasno še zmeraj šibke v nači-
osnovnih organizacij pri uresničevanju dogovorjenih na-log. O obravnavi dokumentov za 9. kongres ZKS občine Velenje ne bi obširneje govoril. Omenil bi le naloge, ki jih bomo skušali uresničiti v času do 9. kongresa £KS in 12. kongresa ZKJ. Pripravili bomo tri akcijske kon-ference, in sicer v Gorenju, REK in Vegradu ter tri zbore komuni-stov — v pedagoškem delu RSC, celodnevni osnovni šoli in zdravstvu.
Komunisti v Gorenju bodo na-daljevali z že začetimi aktivnost-mi. Akcijska konferenca naj bi ugotovila, kakšna je dosežena stopnja razvoja sozda in orga-nizacij skupnega pomena, ki so prav gotovo najmočnejši povezovalni člen vsakega sozda. Medtem ko smo na dosedanjih konferencah komunistov REK obravnavali zgolj odnose med RLV in TES, bodo zdaj komuni-sti spregovorili o vprašanjih, ki zadevajo sozd, tudi š stališča vloge in pomena drugih orga-
nizacij združenega dela v okvira REK. Komunisti Vegrada pa želijo na problemski konferenci spregovoriti tako o vprašanjih v gradbeništvu kot o sodelovanju in povezovanju sorodnih orga-nizacij združenega deia v občini; te povezave ni bilo oziroma vezi niso bile dovolj čvrste. Pa še be-seda dve o zborih komunistov. Komunisti pedagoškega dela RSC bodo obravnavali usmerje-no izobraževanje v združenem dehi in RSC, posebej tudi uresničevanje koncepta orgamzi-ranosti pedagoškega dela RSC. Komunisti, ki delajo v celodne-vni osnovni šoli, bodo ooenili prehojeno pot
Komunisti in deiovni Ijudje Saleške doline pričakujejo od 9. kongresa ZK Slovenije, da bo zastavil pot za konkretnejše in učinkovitejše razreševanje odpr-tih vprašanj v vseh okoljih. Zato moramo nadaljevati z aktivnost-mi Iri jih je zastavila že prejšnja občinska konferenca ZKS v REK, Gorenju in RSC, pospešiti moramo preobrazbo zdravstva, spodbuditi učinkovhejše razreše-vanje težav v gostinsko turistični dejavnosti in zagotoviti kako-vostnejši razvoj družbenih dejavnosti. Potrebno bo doseči, da bo občinska skupščina razvila nove obtike in metode dela ter da bo delo njenega izvršnega sveta še uankovitejše.
9. kongres Zveze komunistov Slovenije bo ocenil opravljeno delo v času med dvema kongre-soma in določil smeri nadaljnje-ga dela. Zato bo potrebno s pol-no mero pnpravljenosti in akti-vnostjo vseh delovnih Ijudi in občanov, vseh družbenopoli-tičnih organizacij z zvezo komunistov na čdu, začeti uresničevati kongresne usmerit-ve. Na zadnjem seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK smo, med drugim, ugotoviK, da uvodni del resolucije za 9. kongres ZKS preprosto, kon-kretno in jasno opredeljuje bist-vene probleme, s katerimi se sre-čujemo v naši družbi, pa tudi vzroke zanje. 2e samo ta del predloga resolucije daje, vsaj po našem mnenju, dobro osnovo za prihodnjo aktivnost zveze komu-nistov, njenih organizacij in čla-nov.
Upravičil bom zaupanje okolja"
Milomir Kijanovif
Tako tudi zame. To je največje priznanje za moje dosedanje delo in velika spodbuda v prihodnje. Naloge se zavedam z vso odgo-vornostjo, ponosom, čeprav mi narekuje še večjo prizadevnost na tistih področjih, kjer delam. So-deloval bom ludi v razpravi, na kaieri bom vse sodelujoče sezna-nil s težavami, ki pestijo našo de-lovno organizacijo. Komunisti še vscpovsod nimajo pravega vpli-va. Prav zaradi tega ostanejo stvari nedorečene in akcije neuresničene. Težaven položaj usnjarske industrije pa povzroča številna nesoglasja med tozdi in
delavci samimi. In ravno tu mo-ramo komunisti priskočiti na po-moč s kvalitetnim delom in dobro organiziranostjo. Trudil se bom, da bom z dobrim delom upravičil zaupanje okolja, iz katere izha-jam in dosledno izvajal sprejete sklepe in stališča, Naloga nas delegatov je, da po kongresu pra-vilno seznanimo s sprejetimi sklepi in stališči prav vse in si pri-zadevamo jih dosledno izpolnje-vati. Po kongresu se začne prav-zaprav naše delo," je končal po-eovor Milomir Kijanovič.
J
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Vdcaje se je na zac seji že sestalo v prostorib doma SLO, ki g» bodo v prihodnjih i secih preuredili v domu borcev in i
Velika varnost prostorskih elementov
Pred nedavnim so v obralu DOM 101 velenjskega Vegrada preizkusili vertikaine obtežbe talne plošče prostorskega elementa. Element so poslavili v položaj, v kakršnem je tudi v objektu. Nanj pa so namestili naprave za merjenje upogibov in horizontalnih premikov. Vsa ta mesta so povezali z računalnikom, ki je spremljal vsako najmanjšo spremembo na dementu. Dajal pa je 'tudi podatke o obremenjenosti dementa. Ko so naložili na element več kot 50 ton, se je pričel ta počasi upogibati, čez nekaj časa pa je prišlo tudi do trganja stropne konstrukcije. Betonska talna plošf a pa se je upognila pod težo, kot bi bila iz gume.
Rezultat le raziskave je pokazal, da je varnost omenjenih prostorskih dementov 2,35. To pa je toliko, da bodo lahko zamenjali nekatere materiale in tako nekoliko zmanjšali ceno.
Ko so na lalno ploščo prostorskega dementa naložOi v«č kot 50 ton, st jt ta upognila.
ŠtevJ/ka 14 (628) - 8. apri/a 1982	Odtuintam
imbno in samozaščitno uspo
Ijudi in občanov
Kemično orožje
Kemično orožje poznamo pod imenom bojni strupi. To pa so strupene kemične spojine v tr-dem ali tekočem staniu, hlapijo in se zadržujejo v obliki hlapov ali plinov v ozračju.
Bojni strupi zastrupijo živa bi-tja, rastline, živili, zemljo in objekte na njej. Pri nezavaro-vanih povzročijo poškodbe ali smrt, zemljo in objkte pa napra-vijo za nekaj iasa neuporabne.
Napad.z bojnimi strupi je mo-goč z letali, helikopterji, raketa-mi ali topovskimi izstrelki in pa z razprševanjem iz posebnih avto-mobilskih cistern.
Glede na dolžino delovanja poznamo kratkotrajne in dolgo-trajne bojne strupe. Na učinko-vitost obojnih vplivajo tudi vre-menski pogoji, kot so tempera-tura, veter, dež, sneg . . .
Po delovanju delimo strupe na:
1. Živčni bojni strupi (tabun, soman, sarin, armin in strupi XV in F.). Spadajo v kratkotrajne strupe in so v obliki tekočin ali hlapov. Učinkujejo skozi dihala, kožo, oči in prebavila in že v najmanjših količinah povzročajo smrt.
Znaki zastrupitve so: vznemir-jenost, zožitev zenic in slabši vid, stiskanje v prsih, glavobol, poča-snejše bitje srca, krčenje ličnih mišic, znojenje, slabost, bruha-nje, bolečine v želodcu . . . Vsi ti znaki se pojavijo zelo hitro, smrt pa 5ez 10—15 minut.
Zaščita: zavarujemo se z zašči-tno masko, varovalno obleko, gumijastimi obuvali in rokavica-mi.
Brž ko pridemo iz ogroženega območja, vse navedene zaščitne pripomočke odložimo, potem pa jih dekontaminiramo.
Prva pomoč: Brž ko se poka-žejo prva znamenja zastrupitve, nataknemo zastrupljencu zašči-tno masko in mu vbrizgamo atropin. Ce znamenja ne izgine-jo, vbrizgamo znova skupaj 3 injekcije
Če je zastrupitev hujša, naj-prej ugotovimo ali zastrupljenec diha in ali mu utripa srce. Tudi, če srce dela počasi, mu nadene-mo masko, vbrizgamo atropin in začnemo umetno dihanje z roka-mi.
Če je prišel strup v organizem s hrano ali vodo, moramo za-strupljencu vbrizgati atropin, mu pomagati, da bo bruhal in mu dati piti blago raztopino jedilne sode ter izprati usta in ž žrelo.
2.	MEHURJEVCI: (iperit, du-šični iperit in luizit). Spadajo v dolgotrajne strupe in so v obliki tekočine ali hlapov. Učinkujejo skozi kožo, sluznico, po dihalih in prebavilih.
Znaki zastrupitve se ne poka-žejo takoj. Tam, kjer so kapljice mehurjevca padle na kožo, se v roku do 6 ur pojavi rdečica in sr-benje, kasneje mehurji in rane, ki se težko celijo. Mehurjevci v obliki hlapov na isti način po-škodujejo dihalne organe, preba-vila in oči. V takšni obliki po-vzročijo tudi smrt.
Zaščita: Pred mehurjevci se zavarujemo z zaščitno masko in varovalno obleko ali ogrinjalom in primernimi obuvali (gjmijasti-mi).
Prva pomoč: Mehurje, ki so se pojavili na koži, povijemo, ne smemo pa jih predreti. Če pride do zastrupitve s hrano ali vodo, moramo čimprej izzvati bruha-nje, piti moramo rahlo raztopino jedilne sode in čimprej oditi k zdravniku.
Ce so prizadeta dihala, damo zastrupljencu kodein za pomiri-tev kašlja, potem pa mora čitfi-prej k zdravniku.
3.	Krvni bojni strupi: (klor-
cijan in cianovodikova kislina) spadajo med kratkotrajne strupe in se pojavljajo v obliki hla-pljivih brezbarvnih tekočin. Učinkujejo skozi dihala na kri. Pri velikih koncentracijah na-stopi smrt zelo hitro.
Znaki zastrupitvc: pekoč občutek v nosu in grlu, glavobol, vrtoglavica, izguba zavesti . . . Potem nastopijo krči in smrt za-radi paralize dihal in srca.
Zaščita: popolno zaščito nam daje uporaba zaščitne maske.
Prva pomoč: Zastrupljencu čimprej nadanemo zaščitno ma-sko in ga odnesemo iz zastruplje-nega območja. Tam začnemo z umetnim dihanjem in masažo srca in mu čimprej priskrbimo zdravniško pomoč.
4.	DUSLJIVCI: (fosgen, "•toseen in klnrmkrin) spadajo
med kartkotrajne in se pojavlja-jo v obliki hlapov in plinov. Na organizem delujejo skozi dihala in pri močni zastrupitvi povzro-čijo smrt.
Znaki zastrupitve: kašelj, du-šenje, stiskanje v prsih, slabost in bruhanje, po daljšem času pa nastopi hujši kašelj, pomodri obraz, srce bije hitreje in lahko nastopi tudi smrt.
Zaščita: popolna zaščita je možna z zaščitno masko.
Prva pomoč: Zastrupljencu nadenemo zaščitno masko in ga iznesemo- iz zastrupljenega območja. Tam mu prevetrimo obleko in snamemo masko. Poškodovani mora mirovati na toplem. Kašelj mu mirimo s to-plo pijačo ali tabletami kodeina. Poskrbeti moramo za čimprej-šnjo zdravniško pomoč. Umetnega dihanja pri teh po-škodbah ne smemo izvajati.
5. DRAŽLJIVCI: ^solzivci in kihavci) so kratkotrajni strupi in se pojavljajo v obliki dima. Sol-zivci delujejo na sluznico oči in povSročajo zbadanje v očeh in solzenje. Kihavci delujejo na slu-znico nosu in grla in povzročain kihanje, kašljanje in bruhanje. Oboji pa ne povzročajo smrti.
Zaščita: Pri solzivcih si izpi-ramo oči z blago raztopino je-dilne sode, ne smemo pa si jih mencati.
Pri zastrupitvi s kihavci pa si z isto raztopino izpiramo nos in grlo.
ft. l-SIHICNI BOJNI STRU-
PI: (LSD 25, meskalin in psiho-bicin) so kratkotrajni strupi ln so v raznih oblikah. Spadajo v skupino nesmrtonosnih stru-pov. Na ljudi vplivajo tako, da izgubijo razsodnost, dobijo pri-vide, postanejo apatični, začasno slepi ...
Znaki zastrupitve so: povečane zenice, močnejše izločanje sline in hitrejši utrip srca.
Zaščita: Pred njihovim delo-vanjem nas zaščitijo maska in zaščitna obleka.
Prva pomoč: Zastrupljencu nadčnemo zaščitno masko in ga odnesemo iz zastrupljenega območja. Čimprej ga odnesemo na zdravstveno postajo, kjer se zdravi z antidoti.
Občinski štab za civilno zaščito
Gradnja gasilskega doma v Šentilju hitro napreduje
Iz dela gasilskih društev - GD Pesje
Srečanje na delovnem mestu
Mirko Pogorelčnik
Prednost izobraževanju
Čeprav so člani gasilskega društ-va Pesje imeli redno letno kon-ferenco, na kateri so pregledali in ocenili dosedanje delo ter sprejeli delovni program za letošnje leto že v januarju, pa ne bo odveč, če zapišemo nekaj o njihovem delu. Na lanskoletni konferenci so si ga-silci iz Pesja zastavili obširen in smel delovni program, vendar ga kljub prizadevanju niso povsem uresničili. Zavedali so se namreč, da zaradi pomanjkanja denarja nekaterih del ne morejo opraviti. Tako so se med drugim odpovedali tudi gradnji novega doma. Name-sto tega so se odločili, da dokončno uredijo ogrevanje v sta-rem domu, uredijo prostore in jih usposobijo za nemoteno delo tudi v zimskih mesecih.
Dobro se tudi zavedajo, da se bodo morali v letošnjem letu spoprijeti s številnimi odgovornimi nalogami ne le na gasilskem, ampak tudi na drugih področjih vsakodnevnega življenja. še pose-bej se bodo trudili krepiti sistem družbene samozaščite, katerega pomemben del je seveda tudi ga-silstvo.
Gasilsko društvo Pesje ima 77 članov. Od tega je 48 operativnih članov, 12 mladincev in 17 pionir-jev. Lani so veliko pozornosti namenili izobraževanju in uspo-sabljanju članstva. Za krepitev teoretičnega in praktičnega znanja so skupno porabili kar 385 ur. Po-
memben element usposabljanja so tudi tekmovanja, ki so se jih člani, mladinci, pionirke in pionirji red-no udeleževali. Zadovoljni so tudi, da so v lanskem letu ustanovili tu-di desetino veteranov.
,,V svoje vrste želimo pridobiti kar največ mladih," meni predsednik gasilskega društva Pesje Franc Glažer.
Opravili so požarno-varnostne preglede na različnih požarno ne-varnih krajih in ugotovili, da je za varnost zadovoljivo poskrbljeno. Tudi zaradi tega v njihovem po-
žarno-varnostnem okolišu lani ni bilo požara,, izven njihovega ob-močja pa so gasilci iz Pesja poma-gali reševati in gasiti pri štirih po-žarih. Poleg tega so lani opravili nekaj uspešnih akcij.
Najprej so tehnično in funkcio-nalno usposobili avtomobilsko cisterno. Zelo uspešno je bilo tudi predavanje o uporabi dihalnih izolacijskih aparatov. Gasilski dom so obiskali šolarji in predava-nje o gasilstvu je mnoge pritegnilo v gasilske vrste. Pridno so sodelovali na praznovanju krajev-nega praznika, uredili izložbo v prostorih Ljubljanske banke in občanom razvozili 50.000 litrov vode. Ob vseh teh delih so spravili preko 500 prostovoljnih delovnih ur. Omeniti seveda velja tudi vzor-no sodelovanje z vsemi tovrstnimi in drugimi organizacijami v kra-jevni skupnosti.
Delovni načrt za letos je dokaj obsežen. Naštejmo nekaj najpo-membnejših nalog: gradnja top-lovoda, popravilo orodnega vozila, pleskanje lesenega opaža, kontrola hidrantnega omrežja, požarno-varnostni pregledi, nakup agrega-ta in motorne žage ter ureditev orodjarne. Pomembne naloge jih čakajo tudi na pOdročju izobraže-vanja. Načrtujejo vrsto tečajev in vaj, sodelovali bodo na vseh tek-movanjih in skušali v svoje vrste pridobiti kar največ mladih.
B. Mugerle
Kar prehitro je minil čas, ki smo ga imeli na voljo z našim sogovornikom za pogovor. Kljub temu pa toliko, da nam je zaupal nekaj zanimivosti o delu sprevodnika, ki ga opravlja približno desetJet. Tudi o teža-vah, ki se porajajo pri tem delu, ni zamolčal. Avtobusnim potni-kom ni neznan, še posebej tistim, ki so se nekoč vozili na progah Gornji Grad—Maribor, Črna— Ljubljana, Črna—Maribor in še bi lahko naštevali, saj se vseh že ne spominja več. Ze nekaj časa pa ga lahko srečamo na avtobusu, ki vozi na proti Titovo Velen-je—Črna na Koroškem in nazaj.
Rodil se je 25. januarja 1953 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v Šmartnem pri ' Slovenj Grpdcu. Za poklic sprevodnika ga je navdušil brat, ki je tudi opravljal to delo. Imel pa je tudi veselje do takega dela, kjer ima veliko opravka z ljud-mi. Delo pri Integralu-tozdu Potniški promet Prevalje je našel brez težav, ker so potrebovali sprevodnike. Pred tremi leti pa se je preselil v Titovo Velenje.
„Poklic sprevodnika ni lahek", pravi Mirko Pogorelčnik, ,,saj zahteva izred-no prijaznost do potnikov, točnost in red pri delu. Tudi raz-ličen delavnik imamo, saj je vča-sih potrebno oditi na delo v zelo zgodnjih jutranjih urah, včasih
kakor vemo in znamo. Zanjo ne dobivamo posebnih bonov. Tudi med potniki so pogostokrat taki, ki ne spoštujejo našega dela ali pa nam nalašč nagajajo. Zal, je med njimi največ mladih.
Nekateri potniki so včasih vinjeni, nas tudi zmerjajo in no-čejo plačati vozovnice. To je za sprevodnika zelo neprijetno, saj v takih primerih ne ve kaj storiti.
Zaradi prej naštetih težav se mladi neradi odločajo za poklic sprevodnika. In to je tudi vzrok, da na nekaterih avtobusih ukinjajo sprevodnike, vozovnice pa prodajajo šoferji sami.
Da ne bi govoril samo o črnih straneh poklica, naj povem, da je to čisto delo. Spoznaš veliko krajev, ljudi in njihovih navad.
Seveda pa je uspešnost odvisna tudi od doslednosti dela ter medsebojnih odnosov.
Delo z veseljem opravljam, saj mi do sedaj ni delalo večjih te-
žav.
Še posebej srečen pa sem ta-krat, ko so mi potniki za opravljeno dejanje hvaležni," je sklenil naš pogovor sogovornik Mirko Pogorelčnik. Srečno vožnjo in zadovoljstvo pri delu smo mu zaželeli ob slovesu.
Bogdan Mugerle
Pomagajo jim tudi drugi
pa se vračamo pozno v noč. Dogodilo se je tudi, ko sem bil na progi Gornji Grad—Maribor, da sem bil ves mesec z doma. Iz
Mirko PogoreKnik
Maribora v Gornji Grad smo se vračali pozno popoldan, zgodaj zjutraj pa ponovno odšli na pot.
Vendar se s tem težave še zda-leč ne končajo. Obvezno delamo ob sobotah in praznikih ter vsa-ko drugo nedeljo. Nimamo ure-jene prehrane, poiščemo si jo
Ivan Dražnik	Martin Pleteršek	Srečko Tratnik
Ze v prejšnji številki Našega ča-sa smo pisali o prizadevanjih šentiljskih gasilcev za izgradnjo novega gasilskega doma. Dom, katerega gradnjo so pričeli predlansko leto, bi radi dokončali do 15. avgusta, ko bodo v kraju svečano proslavili "50-letnico gasil-stva. Zaradi velikih podražitev šentiljskim gasilcem zmanjkuje de-narja, pa čeprav so tudi že doslej opravili vsa možna dela udarniško.
Mnogi njihovi člani, so v gasil-skem domu vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah pa je dom sploh poln udarnikov, ki želijo, da bi delalo njihovo društvo kar naj-hitreje v lepih, sodobnih prostorih.
Za pomoč so zaprosili tudi sosedf nja gasilska društva. ,,Menimo, da je nujno tudi tovrstno sodelovanje med gasilskimi društvi," pravi predsednik gasilskega društva Šen-tilj Ivan Dražnik. ,,Prav zaradi te-ga smo se odločiii, da poprosimo za sodelovanje tudi ostala gasilska društva. Z zadovoljstvom ugotav-ljamo, da so številni našo prošnjo razumeli. Tako so prejšnjo nedeljo ometali eno sobo v našem gasil-skem domu gasilci iz Lokovice, to nedeljo so bili tukaj gasilci iz Tito-vega Velenja, Šoštanjčani pa pridejo v sredo. Oglasili so se nam tudi že gasilci iz industrijskega gasilskega društva REK in pa iz Tovarne usnja Šoštanj. Prepričani smo, da bodo prišli tudi ostali in nam tako pomagali pri naši ak-ciji."
Med tistimi, ki prihajajo najpogosteje v gasilski dom, je tu-di Martin Pleteršek, ki je član tega društva že dvajset let, dolga leta pa je poveljnik. ,,Ker sem prvi sosed tega novega gasilskega doma, pač ne more biti drugače, kot da redno prihajam na udarniško delo. V veliko zadovoljstvo mi je , da grad-nja izredno hitro napreduje in da bomo imeli v Šentilju nov gasilski dom. Upamo tudi, da bomo do našega praznovanja dobili tudi dva nova gasilska avtomobila. katera
Gradnja gasilskega doma v Sentilju hitro napreduje, saj pridnih rok, ki so pripravljene delati, ni nikoli premalo, pa čeprav imajo udarniške akcije vsak dan. Ce jim bodo še naprej pomagali člani drugih društev, bodo dom prav gotovo naredili do 15. avgusta.
že nekaj časa nestrpno pričakuje-mo."
Redke so tudi akcije, na katerih ne bi sodeloval Srečko Tratnik. ,,Čutim potrebno, da prihajam in pomagam pri izgradnji našega novega doma. Sem član upravnega odbora gasilskega društva Šentilj in moram priznati, da ne razumem nekaterih krajanov Šentilja, še zla-sti tistih, ki opravljajo v kraju, pomembne dolžnosti, da gasilcev ne podpirajo in se naših akcij ne udeležujejo. Seveda je več takšnih, ki nam radi priskočijo na pomoč."
To nedeljo so se udarniške akci-je v Šentilju udeiežili tudi gasilci iz Titovega Velenja. Desetar tega gasilskega društva Hinko Valenci pravi, da so se takoj, ko so prejeli dopis iz Šentilja odločili, da jim priskočijo na pomoč. Zavedajo se, da je gradnja domov danes draga in da ni moč zbrati vseh potrebnih sredstev. Tako preostane gasilcem udarniško delo. Le tako uresničijo cilje, ki so si jih zadali. Na takšnih akcijah pa se tudi spoznavajo,
zbližujejo. Velenjčani pravijo, da ' se bodo podobnih akcij udeleževali tudi v prihodnje.
Šentiljčani pa pričakujejo v prihodnjih dneh tudi pomoč od ostalih društev Šaleške doline.
Mira Zakošek
Hinko Valenci
Našikrajiin ijudje
Števiika 14 (628) - 8. apriia 1982
n
Kulturno društvo Šmartno ob Paki
Bogato obrestovaoo delo
n
Krajevna skupnost Paka
Na sldepni prireditvi NaSe besede na Konovem so se predstavili z odlomki iz Levstikove Kastelke
Kulturno društvo Ivan Napotnik Zavodnje
Znova zaživela kultuma dejavnost
KultUrno izobraževanje kraja-nov je vse bolj potrebno, ne samo v mestnih krajevnih skupnostih, ampak tudi na vasi. Morda v teh sredinah še bolj.
Tako so pričeli razmišljati neka-ko pred 11 leti tudi krajani Zavo-denj. Takrat se je namreč zbrala peščica kulturnih delavcev in usta-novila kulturno društvo. Vendar moramo povedati, da so krajani peli in igrali že mnogo prej, celo pred vojno, toda le pod okriljem šole. Uradno je bilo društvo ustanovljeno leta 1971.
Kulturno društvo Zavodnje je dobilo ime po velikem slovenskem kiparju, domačinu Ivanu Napotni-ku. Ima 60 članov. ,,Zelo prizade-vno je društvo delalo nekako do leta 1974. Dejavnost našega kultu-rnega društva je razdeljena na tri skupine, in sicer moški oktet, Gor-ski cvet — domači narodni ansam-bel, najštevilnejša pa je dramska skupina,," je povedala podpredse-dnica kulturnega društva Zavodnje Vera Svetina.
Moški oktet je zvest kulturnemu delu v Zavodnjah že več kot 10 let. Njihovi pevci sodelujejo na vseh krajevnih proslavah in prireditvah. Udeležijo se tudi koncertov in sre-čanj v domači, pa tudi sosednji občini. Lani so se pevci predstavili na srečanju oktetov v Ravnah na Koroškem.
Ansambel Gorski cvet sestavlja-jo štirje člani. Kot zanimivost naj povemo le to, da so njihov glavni instrument citre. Ansambel obsta-ja že več kot 20 let. Pojejo in igra-jo na kntjevnib proslavah. 2e ne-
kaj let pa Gorski cvet sodeluje na srečanju narodno zabavnih ansam-blov na Graški gori, kjer je bil že večkrat nagrajen.
Med prizadevnejše. kulturnike v Zavodnjah sodijo vsekakor člani dramske skupine. Tudi ti so zvesti kulturni tradiciji kraja že od vsega začetka. V skupini dela 15 članov.
Posebej razveseljivo je to, da so igralci v veliki večini člani osnovne organizacije ZSMS. Igralska skupina se je predstavila domače-mu občinstvu, pa tudi drugod z dokaj obsežnim izborom naštudi-ranih del — od mladinskih, ljud-skih iger do komedij in tragedij.
Naj omenimo le Razvalino življe-nja, Desetega brata, Stare cunje. V letošnji Naši besedi so na sklepni prireditvi nastopili z odlomki iz Levstikove Kastelke.
„Kulturniki smo delali tudi od leta 1974 do sedaj, vendar ne pre-več prizadevno in organizirano.
Nesoglasja v preteklosti so delo društva nekoliko zavrla. Po sed-mih letih smo se ponovno zbrali kulturni zanesenjaki in ponovno pričeli s to dejavnostjo. Uspehi so že tu. V zelo kratkem času smo se naučili zahtevno domače delo — Kastelko. Igralci so mladi delavci, ki radi prihajajo na vaje. Veselje do takšnega dela je veliko, tudi volje. Najbolj razveseljivo je to, da nas spodbujajo še krajani. Lep primer za to je Kastelka, saj so na premieri do zadnjega kotička napolnili dvorano. Povedati mo-ram še to, da smo vsi člani kultu-rnega društva zelo složni, enotni,
zato uspehi ne izostanejo," je povedala Vera Svetina.
Prostore za delo so si naredili s pomočjo krajanov in Zveze kultu-rnih organizacij občine Velenje, le kdaj pa kdaj nimajo pravega „posluha" za reševanie težav nekateri krajani. Za svojo dejav-nost imajo na voljo le malo denar-ja. Vendar se da tudi s skromnost-jo marsikaj narediti. Tako tudi člani kulturnega društva Ivan Na-potnik iz Zavodenj. Naredijo sami kulise, le kostume dobijo včasih na posodo pri velenjskih gledali-ščnikih. Težave jim ne jemljejo poguma za kulturno izobraževanje na vasi, ampak so pri delu še toli-ko bolj vztrajni. Prepričani so, da bodo ob koncu leta želi željene sa-dove. V veliko spodbudo jim je tu-di podmladek na osnovni šoli, saj pravijo, s pravim ljubiteljskim kulturnim delom dejavnost društva tudi v prihodnje ne bo izumrla."
Delovni program za letos je pes-ter in bogat. Sprejeli so ga na red-nem občnem zboru in naloge raz-delili po mesecih. Vanj so kultu-rniki Zavodenj zapisali organizaci-jo razstave domačih ustvarjalcev ob 100-letnici šole in ob pomem-bnejših kulturnih praznikih bodo pripravili kulturni program. Ze več kot sedem let kulturno društvo Ivan Napotnik tesno navezuje stike in izmenjuje izkušnje z gledališčni-ki Razborja iz sosednje Slovenje-graške občine. Letos nameravajo takšno sodelovanje še poglobiti in utrditi. Največ pozornosti pa bodo v tem letu namenili pridobivanju članov.
T. Podgoršek
Pred dnevi so se sešli na redni letni konferenci člani kulturnega društva iz Smartnega ob Paki. Največ pozornosti so namenili oceni dela v preteklem letu in sestavili delovni program za to le-to.
Menili so, da je bilo delo društ-va v preteklem letu zelo dobro. Na njihovi kulturni njivi so v letu 1981 veliko naredili, zato je bila tudi že-tev obilna. Med vsemi je prednjačil november — mesec kulture, s ka-terim so šmarški kulturniki dostoj-no proslavili 75-letnico kulturne dejavnosti v kraju. Program prire-ditev je bil zelo bogat in pester, saj so se marljivi kulturniki za jubilej še posebej pripravljali. V goste so povabili še gledališčnike in folklo-riste iz Titovega Velenja. Priredit-ve so v staro šmarško dvorano pri-vabile kar 1500 obiskovalcev, naj-več nastop folklorne skupine Oljka (280) in koncert domačega moške-ga pevskega zbora. Člani kulturne-ga društva iz Smartnega ob Paki so v preteklem letu pripravili kar 45 samostojnih prireditev ali pet prireditev na mesec. Pri tem seve-da niso vštete redne filmske pred-stave 2 do 3-krat na teden. Da so šmarški kulturniki zelo marljivi, nam povedo mnoga priznanja, diplome in pohvale, ki sO jih prejeli na raznih tekmovanjih v domovini ter tujini. V letošnjem letu pa jim je občinska zveza kul-turnih organizacij podelila za tako široko dejavnost Napotnikovo pla-keto, Napotnikovo diplomo sta prejela Gledališče pod kozolcem in Tine Steblovnik, Napotnikovo priznanje pa Franc Klančnik.
V	kulturnem društvu Smartno ob Paki deluje pet sekcij in šolsko kulturno društvo. Folklorna skupina Oljka je imela v preteklem letu tri samostojne nastope v Smartnem. Gostovala je v Paki pri Velenju, Smartnem pri Slovenj Gradcu in drugod. Sodelovali so tudi na „Trefaltovem" 15. sreča-
nju.
V	prvih dneh julija se bodo šmarški folkloristi kot slovenski predstavniki udeležili folklornega festivala v Ohridu.
Gledališče pod kozolcem je go-tovo ena najboljših amaterskih ig-ralskih skupin v Sloveniji. Pred-stavili se niso le domačemu občin-stvu, ampak so nastopili tudi izven naših meja. Omenimo naj le sodelovanje na festivalu v Katovvi-cah na Poljskem v lanskem decem-bru. Z Bližino človeka so šmarški gledališčniki nastopili na Tednu slovenske drame v Kranju ter Soštanju. S satiro Divje svinje so gostovali kar 13 krat. V svojem iz-boru v pretekli sezoni je imelo Gledališče pod kozolcem še igro Nekoč in danes, s katero so nastopili med drugim tudi na festi-
valu v ljubljanskih križankah in ruških letnih igrah. V zadnjem ča-su si člani Gledališča pod kozol-cem marljivo pripravljajo na novo premiero — delo Antona Pavlovi-ča Čehova Golobček. Na oder jo bodo vrli gledališčniki postavili še v tem mesecu.
Literarno sekcijo sestavljajo predvsem mladi, člani osnovne or-ganizacije ZSMS, ki vsako leto iz-dajo kakšno številko glasita MI. Tudi likovniki amaterji v pretek-lem letu niso mirovali. Matko, Krevzel, Drev in Modrijan so pripravili v domačem kraju kar dve razstavi, obe v mesecu kulture, Matko in Drev pa sta se s svojimi deli predstavila še na 5. reviji slovenskih amaterskih skupin v Mariboru ter priredila samostojno razstavo na Razvojnem centru v Celju. Moški pevski zbor se je v letu 1981 pridno vadil za samo-stojni koncert v mesecu kulture.
Pevci so sodelovali na vseh kraje-vnih proslavah in drugih priložno-stnih prireditvah. Zares bogata dejavnost kulturnega društva iz Smartnega ob Paki priča, da so podeljena jim priznanja sad vestnega in marljivega dela prav vseh.
Na letni konferenci so šmarški kulturniki spregovorili še o teža-vah, ki jih ni malo. Neurejeni in neprimerni delovni prostori vseh sekcij, garderobe in še in še bi lah-ko naštevali. Vse pa imajo svoj iz-vor v starem kulturnem domu, ki
V nedeljo, 27. marca je kultur-no društvo Dušan Mravljak pri-pravilo koncert moškega pevske-ga zbora Franc Zgonik iz Brani-ka v Vipavski dolini. Dvorana, v kateri je bii koncert, je bita sko-raj popolnoma prazna, saj je prišlo na koncert le trideset po-slušalcev. To pa ni motilo pev-cev, ki zbor sestavljajo, saj so peli prav tako zbrano, uglajeno in doživeto, kot če bi bila dvora-na polna do zadnjega kotička.
Pripravili so zares čudovito ne-deljsko popoldne. Njihove lepo zapete pesmi in prijateljske bese-de bodo ostale še dolgo v ušesih in srcih maloštevilnih poslušal-ccv. Ostala pa bo tudi rdečica na obrazih poslušalcev in organiza-lorjev koncerta, tista vrsta rdeči-cc. ki jo dohimo kadar nam je
je že odslužil svojemu namenu. Na konfenenci so člani Jruštva pouda-rili, da je treba pričeti gradnjo) doma kar najhitreje, saj drugače dejavnosti ne bo mogoče še naprejj tako uspešno razvijati. Kulturnii dom, obnavljali ga bodo v trehi stopnjah, je nadvse pott^ben, zatoj so prepričani, da jim bodo tudii tokrat pomagali krajani s prosto-voljnim deiom.
Tudi letošnji delovni prograrm šmarških kulturnikov je bogat im pester. Vse sile bodo usmerili w pričetek obnovitvenih del doma,, ureditvi članskih vrst, izobraževa-nju članov vseh sekcij, seveda pa ne bodo zanemarili svoje osnovne dejavnosti. Tako bo folklornat skupina Oljka pripravila ve£ gostovanj z običaji Preja, Vlečenje klade in Mlačva ter zbirala starine,, gledališčniki Gledališča pod kozol-cem bodo postavili na oder novco delo, moški pevski zbor bo pripra-vil samostojni koncert, udeležil pa se bo tudi vseh proslav in priredi-tev v krajevni skupnosti, literarna sekcija bo v tem letu izdala enco številko glasila MI, v katerem bro opisana celotna dejavnost dništva,, likovniki pa načrtujejo samostojnro razstavo v kraju ter sodelovanje na ostalih organiziranih razstavah. \t kulturnem društvu Smartno ob Paki pa naj bi pričela z delom tudii nova sekcija, ki bo skrbela za kul-turno izobraževanje najmlajših krajanov.
T. P..
nerodno in neprijetno za vse ti-ste, ki jih je sodoben način ži-vljenja osiromašil za tako kul-turno potrebo.
Moški zbor Franc Zgonik iz Branika šteje 50 pevcev. Usta-novljen je bil 15. jebruarja 1948 leta v spomin na dan, ko je okupator požgal Vipavsko doli-no. Ime je dobil po Francu Zgoniku, velikem narodnjaku in družbenopolitičnem delavcu.
Zbor prepeva narodne, umetne in partizanske pesmi. Doslej je gostoval širom naše domovine, pa tudi v zamejstvu.
Po nedeljskem koncertu smo si segli v roke, pevci pa so nam dejaii: ,,Se homo prišli!" Hvala vam, prijatetji iz Brantka!
Edvard Fenko
Topolšica
Peli so 30 poslušalcem
nim delom. Saj tam, kjer je volja in veselje do dela, so tudi uspehi ob koncu leta zavidanja vredni.
To pa naši krajani imajo. S skup-nimi močmi bomo zagotovo uspeli in ob koncu tega leta želi
željene sadove," je poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Paka Vinko Ježovnik.
Največ denarja bodo porabili za vzdrževanje cest
L
Večji razmah v zadnjih nekaj letih beleži tudi krajevna skup-nost Paka. Po številu prebival-cev. sodi med manjše krajevne skupnosti velenjske občine. V njej živi in dela le okrog 560 krajanov.
Z opravljenim delom v pretek-lem letu so zadovolini. Uresničili so vse načrtovane naloge, ki so jili zapisali v delovni program. Če pa zapišemo še to, da so pripo-mogli k hitrejšemu napredku prav vsi krajani s prostovoljnim delom, je ocena dela še toliko spodbudnejša.
In katere naloge so uresničili v preteklem letu?
,,Z veseljem lahko povem, da naša krajevna skupnost v zadnjih nekaj letih res beleži hitrejši raz-voj. Povedati moram tudi to, da k temu prispevamo svoj delež prav vsi krajani. Najpomembnej-ša naloga, ki smo jo uresničili v preteklem letu, je vodovod v dol-žini 6,5 km. Za izkop vodovodnih poti smo porabili kar okoli 6000 udarniških ur, bilo pa je potreb-nih tudi nekaj strojnih. Vodovod smo potegnili v tri zaselke, in si-
cer na Paški Kozjak, kjer je dobi-lo vodovod sedem gospodinjstev, v spodnji Paki šest gospodinjstev, na Trebelisko pa smo potegnili še dodatno vodovodno cev iz Lok.
Ceste so naše največje breme. Zanje porabimo tudi največ denarja. V naši krajevni skupno-sti jih imamo kar 27 km. Vse so makadamske. Območje, ki ga za-jema Paka, je hribovito, zato je vzdrževanje cest zelo težko. Seve-da tudi tu ni šlo brez udarniškega dela.
Kar krepko smozavihali ro-kave prav vsi krajani in opravili približno 2000 udarniških ur. Za uresničitev te naloge smo porabili le 400 tisočakov sredstev samo-prispevka," je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Paka Vinko Ježovnik. Seveda moramo zapisati še to, da se v akcije kra-jevne skupnosti po svojih močeh vključujejo vse družbenopolitične organizacije v kraju, še zlasti čla-ni osnovne organizacije ZSMS.
Njihov delovni program za to leto je obširen in pester. Krajani so si ga zastavili precej smelo.
,,V naši krajevni skupnosti je več . kot • polovica krajanov srednjih kmetov. Zaradi še vedno neurejenega urbanističnega na-črta se veliko mladih po končani šoli odseli drugam. Našo starost-no strukturo sestavlja le dvoje ka-tegorij prebivalcev — šolarji in starejši krajani. Nujno bomo mo-rali storiti na tem področju velik korak dajie, če si želimo še hi-trejšega napredka in zadržati v naši krajevni skupnosti tudi mla-de, izobražene ljudi. Prepričan sem, da se bodo tudi letos vklju-čili v uresničevanje sprejetih na-log prav vsi krajani s prostovolj-
Za vzdrževanje krajevnih cest in mostov porabijo le malo denarja, saj vsa dela opravijo prostovoljno
vajo obnoviti še prostore v tamkajšnji osnovni šoli, za to bo-do namenili približno 500 tisoč dinarjev, največ sredstev iz samo-prispevka A programa. Stalna skrb bo seveda namenjena vzdrževanju krajevnih cest, vse sile pa bodo usmerili še v urbani-stično ureditev prostora za zasebno gradnjo.
Največ pozomosti bodo v tem letu namenili dokončanju vodo-voda v spodnji Paki in ureditvi nekaterih mostov. Letos namera-
Komisija za družbeno vzgojo otrok
Kar najbolj popestriti
Pri občinski zvezi društev prija-teljev mladine Velenje so leta 1979 ustanovili svet za družbeno vzgojo otrok z željo, da bi temu vprašanju posvetili nekoliko več pozornosti. Svet sestavljajo predstavniki tistih ustanov, ki imajo tudi v svojih osnovnih dejavnostih opredeljeno skrb za otroke. Svet za družbeno
Predsednica svela za družbeno vzgojo otrok Marija Kuzman
vzgojo otrok daje pobude, da bi se različna vprašanja s tega področja razrešila. O delu sveta smo se po-govarjali s predsednico Marijo Kuzman.
'lako so prcd leti predlagali po-čilniško delo 7. otroki, da bi lako izpolnili prosti čas otrok, ki v ča-su, ko so starši v službi, pogosto niso imeli kaj delati in so bili pre-puščeni samim sebi. Prvi v Slove-niji so tako organizirali po kraje-
vnih skupnostih različne dejavnosti za šolske in predšolske otroke. Takšne dejavnosti pa so organizi-rali tudi na centralnem otroškem igrišču v Titovem Velenju, kjer še ni društev prijateljev mladine.
Zavzeli so se tudi za podeljeva-nje knjig ob rojstvu otroka. To nalogo sedaj izvaja občinska skup-ščina.
V lanskem letu otroka so si za-stavili nalogo, da ustanovijo ob materinski šoli še učno kuhinjo za mlade mamice. Zamisel za to so dobili v Ljubljani, kjer je ta izo-braževalna oblika že dobro zažive-la. S tem v zvezi so se srečali z vr-sto težavami, predvsem je bilo te-žko pridobiti ustrezen prostor, prav tako pa v začetku niso vedeli, kako bi to izobraževalno obliko organizacijsko rešili. Kasneje so se za izvajanje tega programa dogo-vorili z referatom za zdravstveno vzgojo, ki izvaja tudi materinsko šolo, prostor za to dejavnost pa so dobili v osnovni šoli Štirinajste di-vizije. Trenutno si prizadevajo, da bi poleg tega uvedli še telovadbo za bodoče mamice. O tem se dogo-varjajo prav tako z referatom za zdravstveno vzgojo.
2e nekaj let nabavlja svet za družbeno vzgojo otrok za cicibane knjižnico, v kateri imajo več kot 800 različnih knjig. V letošnjem le-tu naj bi začeli izvajati potujočo cicibanovo knjižnico v vseh tistih krajih, kjer ni društev prijateljev mladine.
Več pozornosti bodo namenili tudi razvojno motenim otrokom. Na to temo bodo pripravili posvet z vsemi, ki so zadolženi, da skrbijo za te otroke. Prizadevali pa si bo-do tudi za ustanavljanje društev prijateljev mladine povsod tam, kjer jih še nimajo, pa imajo mo-žnost za to. Predvsem je treba kar najhitreje ustanoviti društva v mestu Titovo Velenje, kjer je na tem podrouju čutiti največjo praznino.
Mira Zakošek
Republiška razstava
Števi/ka 14 (628) - 8. apri/a 1982	Našikrajiin/jjudje	l\57
Vrnitev k pozabljenemu
n i
i
i
i
i
i
i
i
i
i i
i
s ■
■
l i i
ii
Na kmetijah spet konjski
ropot
Industrijska in tehnološka revolucija sta v zadnjih desetlet-jih dosegli skoraj neslutene do-sežke. Znanost se na vseh pod-ročjih bliža človeku in mu poma-ga, tako pri delu, kot v vsakda-njem življenju. Človek živi lažje in lepše, dela hitreje in bolj produktivno ter ustvarja več dnbrin za lastno življenje in življenje generacij, ki prihajajo.
Za vse to človek potrebuje čedalje več energije. Ne glede na obliko je energija postala nekaj, brez česar skoraj ne moremo in ne znamo živeti, po drugi strani pa smo priče vsakodnevnemu pomanjkanju in naglemu porastu cen zlasti tistih energij, ki imajo vire v rudninah. Pri vsem napredku pa človek velikokrat pozablja na okolje in ga neusmiljeno uničuje in onesna-žuje.
Zdaj, ko poskušamo razre-ševati probleme energije in var-stva okolja, smo se spomnili nekaterih skoraj pozabljenih vi-rov tn oT)lik energije. Tako kot drugod tudi v občini Velenje raz-mišljamo o tem, kako bi nadomestili manjkajočo energi-jo, obvarovali okolje ter ustvar-jene dosežke vgradili v koncepci-jo SLO in DS. Naša razmišljanja in prizadevanja so poleg večje proizvodnje energije in raeional-ne porabe obstoječih virov energije, trenutno usmerjena v konjerejo in izgradnjo malih elektrarn. O zgodovinski vlogi konja, o njegovem prijateljstvu in zvestobi človeku tukaj ije bom pisal, želim pa opisati naše na-črte in že dosežene rezultate.
Pobudo za začetek usmerjene-ga razvoja konjereje v Sloveniji je dal republiški štab za teritorialno obrambo, ki na tem področju uspešno sodeluje z veterinarsko fakulteto v Ljublja-ni. V program razvoja konjereje se je vključila tudi občina Vele-nje in konec leta 1981 kupila 5 kobil haflinške pasme. Vzgoja te pasme konjev traja že več kot 100 let, njihova domovina pa sta severna in južna Tirolska. To je križanec noriške in arabske pas-me, znan po vzdržljivosti, mirnosti in skromnosti. Zaradi večje teže v primerjavi z bosan-skim konjem je primernejši za kmečka opravila in tudi za potrebe JLA. Na konje haflinške pasme je možno natovoriti 140 do 150 kilogramov koristne teže.
Pri krmljenju ne zahteva žitaric, kobile pa so zelo plodne.
Pri nakupu prvih kobil v letu 1981 so finančna sredstva prispevali izvršni svet SO Vele-nje, kmetje — rejci in kmetijsko zemljiška skupnost. Kobile so pod stalnim nadzorstvom veterinarskih strokovnjakov. Glede na precejšnje zanimanje naših kmetov za vzgojo konjev in ugodnosti, ki jih nudita teritorialna obramba in izvršni svet občine Velenje, bomo. v letošnjem letu kupili še 5 kobil in tako pospešili konjerejo v rt&ši občini. Pred kratkim rojena žrebeta prvih petih kobil bomo po preteku predpisanega časa oddali v rejo zainteresiranim ob-čanom, oziroma republiškemu štabu teritorialne obrambe. lnteresenti za rejo teh prikupnih živali seveda morajo izpolnjevati osnovne pogoje, kot so hlev,
krma, sanitarije in podobno. Sedanji in bodoči rejci naj bi konje uporabljali za delo ali šport in s tem vzdrževali njihovo rejno in delovno kondicijo.
Se nekaj besed o majhnih elektrarnah. V začetku marca so predstavniki izvršnega sveta, delovne organizacije Vekos, DES iz Slovenj Gradca in drugi spregovorili o nujnosti in možnostih izgradnje majhnih elektrarn na področju občine in šir.še. Ugotovili so, da možnosti za pridobivanje elektrike na na-ših vodah ni malo, vsak možni vir pa bo treba preučiti, oceniti ekonomsko upravičenost vlaganj v izgradnjo elektrarne in vsake-mu zanimivemu projektu dati polno družbeno in finančno podporo. Dogovorili so se, da bodo izvršni svet, Vekos in DES do leta 1983 zgradilo majhno elektrarno z močjo 130 kw. Ele-
ktrarna bo koristila energijo vo-de novega vodovoda Ljubija — Velenje in se bo s proizvodnjo električne energije uspešno vključevala v koncepcijo SLO in DS. Predračunska vrednost agregata in potrebnega omrežja je za približno 60 odstotkov nižja kot pri tipskih hidro elektrarnah iste moči. S pridobljeno električno energijo se bo in-vesticija izplačala v manj kot treh letih. Trenutno zbirajo potrebno tehnično dokumenta-cijo, izdelati bo treba projekte, zbrati ponudbe in izdelati finan-čno konstrukcijo za to novo pridobitev v občini, ki skupaj s konjerejo pomeni prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem in k utrjevanju naše obrambne sposobnosti.
Mirko Lovrekovič oddelek za LO
Franc Vranjek je doma iz Ložnice. Ko smo ga pred dnevi obiskali, je povedal, da so bili konji do pred nekaj leti nenadomestljiva moč tudi na njegovi kmetiji. ,,V konje sem bil zaljubljen že od mladih nog. Moji predniki so bili konjerejci in to se je preneslo tudi name. Toda prišli so traktorji in zače-li so spodrivati konje; pa tudi modernizirane z asfaltom pokrite ceste, po kalerih s konji nismo
smeli voziti."
Z velikim veseljem sta se Franc in njegova žena, ki je bila prav tako rojena na kmetiji, odločila, da bosta vzela v rejo kobilo haflinške pasme. Medtem je že tudi povrgla prvega žrebeta in Franc je kobi-io in zreheta ob obisku nadvse ponosno prignal iz hleva, da smo naredili posnetek.
(S. V.)
I
I
I
I I
I
I I I i I I I I I I I
1 J
prosti čas otrok
Prejšnjo sredo je bil v prostorih skupščine občine Velenje sestanek na katerem so spregovorili o pripravah na republiško hor-tikulturno razstavo, ki bo prve dni
julija v Titovem Velenju. Na seji so se dogovorili o zasnovi te razstav^.ter imenovali člane od-bora za prireditev in posamezne komisije.
Med ljudmi vedno bolj zori spoznanje, kako razvoj in tehno-logija poleg dobrega prinašata tu-di številna negativna spoznanja. Ena od največjih nevarnosti, ki postavljajo pred sodobno človešt-vo nove naloge, je ogroženost na-rave. Z vplivanjem na nekatere njene zakonitosti, rušimo doseda-njo skladnost in ogrožamo svoj nadaljnji obstoj. Industrija sodi med največje uničevalce narave, ki pogosto kaže premalo razume-vanja za odpravo številnih po-manjkljivosti. Dokaze za to ni potrebno iskati po svetu, saj ima-mo podobne težave že v naši doli-ni, kjer npr. z odlaganjem elek-trofiltrskega pepela v nastajajo-ča jezera, brez vsakršne analize o posledicah, uničujemo floro in favno ter morda delamo velikan-sko škodo sebi in zanamcem.
Tudi občani bi lahko storili marsikaj, da bi izboljšali okolje v katerem živijo, ga oplemenitili in obogatili. Bolj, ko bi se mesto lahko zlilo z naravo, prijetneje bi bilo v njem živeti. Vendar pa to ni odvisno od prizadevanj posamez-nikov, ampak vseh prebivalcev te komune. Da večina želi živeti v prijetnem in negovanem okolju pa je pokazala tudi naša anketa.
Hortikultura 82
lepše okolje
Poskrbimo
za
MARIJA MIKEK: „Titovo Velenje je sicer lepo mesto v kate-rem zelenja gotovo ne manjka. Vendar pa to pogosto ni tako ne-govano, kot bi si želeli. Največ-krat smo za to krivi sami, saj uni-čimo in poškodujemo marsikaj, kar je bilo s trudom pridobljeno. Tudi v Šoštanju, tam sem doma, bi bilo potrebno še marsikaj po-storiti. Ce bi se vključili vsi, to gotovo ne bi bilo težko delo."
ANTON MAJHENŠEK: „Včasih, ko pravzaprav ni bilo
takšnih možnosti, smo veliko bolj skrbeli za čistočo. Ne komunala, občani sami! Danes pa ni več tako. Marsikomu je malo mar, če onesnažuje ali uničuje okolje. Ker ni udarniškega dela, ker za nove priseljence to ni s trudom pridobljeno, ker ni tradicije in ker je premalo kulture, to mesto ni tako lepo urejeno, kot bi lahko bilo."
ANTONIJA VIRENT: ,,Če pomislim nazaj, potem to ni več lepo mesto. Skrb za okolje je med
obćani veliko preskromna in nji-hova zavest premajhna, da bi znali ceniti tisto, kar smo pred leti tako negovali. Propadajo nasadi in zelenice in to predvsem zato, ker danes vanje ne vlagamo tako očitno lastnega znoja, kot je bilo to nekoč. Pa ni prav', da je tako, da ne znamo pritegniti ljudi k so-delovanju in k večjemu spoštova-nju naravnih lepot."
KAREL ZLODEJ: ,,Ko smo mesto gradili, ko je nastajalo, ta-
krat je bilo lepo tudi okolje, saj smo sami skrbeli zanj. Počasi pa se je to spremenilo in danes mno-gi brezvestno uničujejo, ne le na-ravno okolje, ampak tudi različne objekte. Mislim, da bi morali marsikaj spremeniti, predvsem pa vplivati na občane z ustrezno vzgojo in tudi z večjo strogostjo. Čuvaji, ki smo jih imeli nekoč, tudi sedaj ne bi bili odveč."
BETKA CIMPERC: „Čeprav sedaj, v teh pomladnih mesecih mesto zopet dobiva lepšo podobo in se v krajevnih skupnostih tru-
dijo, da bi tudi z udarniškim de-lom izboljšali urejenost okolja, pa vendarle ostaja vtis, da smo pred leti storili več. Predvsem smo znali bolj skrbno negovati in čuvati tiste občudovanja vredne nasade, po katerih je bilo Titovo Velenje poznano tudi marsikje drugje.
Danes ni udarniškega dela, vsaj takšnega ne, kot smo ga poznali nekoč in zato mnogi v teh prido-bitvah ne vidijo takšnih vrednot, ki bi jim morali posvečati kakr-šnokoli skrb."
Marija Mikek
Anton Majhenšek
Antonija Virent
Karel Zlodej
Betka Cimperc
8i\5		Zanimivosti *	Števi/ka 14 (628) - 8. aprila 1982
			

Invalidi občine Velenje za svoj praznik
Ff
Bili smo na morju"
Sirom sveta praznujejo invalidi vsako prvo pomladansko nedeljo v letu svoj mednarodni dan inva-lidov. Pa ne samo to, leto 1981 so razglasili celo za mednarodno leto invalidov, ki se bo nadaljevalo še v letu 1982. To pa verjetno zaradi tega, ker so se tudi v sredstvih javnega obveščanja oglašali posa-mezni invalidi pa tudi društva in potožili, da mednarodno leto in-validov ni prineslo tega, kar so pričakovali. Kot je znano, je Ge-neralna skupščina OZN medna-rodno leto invalidov razglasilo z geslom „Enakost in popolno so-delovanje". To pa je tisto, kar se, žal, ne da vedno uresničiti in kar je za človeka, ki postane nena-doma invalid, tako zelo boleče — izolacija od družbe, za katero pa ni vedno sam kriv.
Tudi v društvu invalidov občine Velenje se iz leta v leto trudijo, da bi bila ta izolacija čimmanj bole-ča, pa čeprav je invalidov vseh kategorij iz leta v leto več, name-sto, da bi bilo v upadanju. In tudi to je verjetno davek, ki ga člove-štvo plačuje porastu mehanizacije in napredka sploh. Seveda ni moj namen tokrat pisati o nenehni problematiki invalidov, ki hote ali nehote postaja sestavni del našega družbenega življenja, ampak pri-kazati del družabne dejavnosti društva, ki si prizadeva tegobe invalidov olajšati z organiziranjem skupinskih izletov, ki so zadnja leta zelo uspela oblika združevanja in dejavnosti društva invalidov občine Velenje.
Tako kot že večkrat doslej, smo se tudi letos odpeljali v Dom velenjskih rudarjev v mirno in lepo urejeno Fieso, ki leži na pri-sojni strani hriba Beli križ, kateri ločuje Fieso od Portoroža. Iz naše doline smo se odpeljali z dvema avtobusoma v petek, 19. marca popoldne, že okrog 20. ure pa smo bili v Fiesi, kjer smo se v domu rudarjev namestili po so-bah, po večerji pa vsi skupaj kot dobri znanci, ki smo se po letu dni spet srečali, skupaj posedli in kramljali. Kako prijetna so taka srečanja za invalide, kaže to, da se nikomur ni mudilo kljub dolgi vožnji k počitku. Zgodilo se je celo nasprotno, da so posamezne skupine začele prepevati stare do-mače pesmi, dokler jim niso pri-tegnili tudi ostali, tako da je v jedilnici pelo hkrati okrog 100 udeležencev izleta in to spontano, celo brez dirigenta. Tak je bil naš prvi večer v Fiesi ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov.
Naslednje jutro nas je po zajtrku čakalo presenečenje, saj smo zvedeli, da si bomo lahko ogledali koprsko pristaniščeT ki se spričo nenehnih potreb domačega in tujega gospodarstva še vedno širi in dograjuje ter postaja iz leta v leto pomerfibnejše. Pjistanišče, razdeljeno na tri področja, je tako obsežno z različnimi skladišči, da
bi ga peš težko obhodili. Zato smo se tudi po pristanišču vozili z avtobusoma, čeprav smo si želeli, da bi se ustavili pri številnih vre-čah kave ter pomarančah in limo-nah, ki so jih iztovarjali iz ogrom-nih prekooceanskih tovornih ladij. Prijazen in zgovoren vodič nam je vseskozi razlagal vsemogoče reči, ki si jih hkrati z ogledovanjem ni bilo moč zapisati. Občudovali smo velike količine afriških debel, ki so imela tudi po 2 m in več v pre-meru. Se zlasti pa smo bili pozor-ni na ogromno tovorno ladjo, v katero so natovarjali težke tovor-njake za bližnji vzhod. Šoferji se za njimi peljejo z letali in po iz-krcavanju jih razvažajo dalje po azijski celini. Kot zanimivost naj zapišem, da je na taki ladji za skladiščenje avtomobilov speljano „cestišče" dolgo kar 3 km. Po ogledu pristanišča, kjer smo se srečno izmuznili tudi carini, smo se počutili bogatejši za številna spoznanja iz domačega mednarod-nega pristanišča, ki se iz dneva v dan širi in izgrajuje takorekoč po morju, saj pristaniške ploščadi zbetonirajo kar na številnih pilo-tih, seveda kovinskih in ne lese-nih kot Benetke. Popoldne smo se odpeljali v Strunjan, kjer smo bili gostje prelepega hotela zveze bor-cev in se tam tudi kopali.
Zvgčer je bil slavnostni del — proslava ob mednarodnem dnevu invalidov, na kateri sta o pomenu tega dne govorila predsednica dru-štva Lojzka Zaleznik in predsed-nik komisije za rekreacijo Edvard Centrih. Tu so podelili tudi neka-tera priznanja in spominska dari-la, kt so jih prejeli Jožica Vodeb, ki že dolga leta skrbi za svojega slepega moža, pa Sanda Čuček kot najstarejša udeleženka, in upokojeni rudar Ivan Goršek iz Hrastovca, ki je letos na izletu in-validov prvič v življenju videl čudovito modrino in širino našega morja. Sledil je krajši kulturni program, nato pa nas je do poznih večernih ur zabaval ansam-bel Primorski fantje s pevko Da-nico Sorina in pevcem Ivom Kaj-bom, doma iz Soštanja, sicer pa že nekaj let v službi v Portorožu.
Zadnji dan izleta v nedeljo smo obiskali še čudovit rastlinjak kak-tej Roka Grašiča v Sečovljah, nato pa še mednarodni kiparski simpozij Forma viva ali po naše vrt skulptur — „živih oblik" iz-klesanih iz belega istrskega kam-na. Vreme nam je bilo vseskozi naklonjeno in videli smo že prva cvetoča drevesa, čeprav je z morja včasih zapihal tudi močan veter tn nam dal vedeti, kako zna božati primorska burja. Po kosilu smo se nadvse zadovoljni vračali proti domu, za razpoloženje v avtobu-sih pa sta poskrbela harmonikarja Ivan Repnik in Martin Marolt. Zahvala gre tudi šoferjema Jožetu Kuntariču in Hermanu Kasesniku, ki sta nas z veliko dobre volje vozila včasih tudi po bolj težav-nem terenu, dokler se nismo zve-čer srečno vrnili z obljubo, da se bomo še srečali na takih izletih, ki nas poživljajo.
V. Kojc
Pred gostovanjem SLG Celje
Žlahtni meščan
Jutri, 9. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Slovensko Ijudsko gle-dališče iz Celja z Molierovo kome-dijo 2LAHTNI MESCAN. Delo je prevedel Josip Vidmar, režiral pa
Franci Križaj. Igrajo: Miro Pod-jed, Mija Mencejeva, Anica Kumrova, Milada Kalezičeva, Zvone Agrež, Borut Alujevič, Ja-nez Bermež, Marjanca Krošlova, Drago Kastelic, Janez Starina, Igor Sancin, Bruno Baranović, Jo-že Pristov, Zvezdana Mlakarjeva,
Bogomir Veras in Matjaž Arse-njuk.
Zlahtni meščan spada med zna-čilne Molierove burke. Zgodba je znana. Premožni meščan si na sta-ra leta omisli učitelje, ki naj bi ga podučili v raznih veščinah in stro-kah, da bi bil čimbolj podoben pravemu plemenitašu. Zaradi te ambicije, da bi prodrl v višji svet, ga Moliere neusmiljeno biča in bri-je iz nj"ga norca ter izpostavlja posmehu, ki skoraj ne pozna ne mere in ne meje.
V igro je vpleten tudi predsta-vnik aristokracije, zajedalec in izkoriščevalec meščanove slabo-umnosti, njegovega bogastva in njegove smešne zaljubljenosti v markizo. Poleg tega je tu še cela vrsta zajedalcev, plesni mojster, mojster mečevanja, krojač in uči-telj filozofije. Prezabaven je spor med plesalcem, mečevalcem in filozofom, ki je med njimi najbolj srborit in bojevit. Skratka „Zlahtni meščan" je kot burka iz-razito odrsko delo, ki daje gleda-liščnikom možnosti za vsakršne odrske in igralske komične učinke. To pa je celjskim gledališčnikom v celoti uspelo.
Kulturni centerJvan Napotnik Titovo Velenje
Prireditve
V	petek, 9. aprila ob 19. uri, bo v knjižnici v Titovem Velenju kul-turni večer, na katerem bodo ple-salci izraznega plesa pedagoške gimnazije iz Celja predstavili „romantične balade".
V	petek, 9. aprila bo ob 20. uri v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo SLG Celje z Molierovo komedijo ŽLAHTNI MEŠČAN. Vstopnina 80,00 dinarjev. Za mla-dino 50 % popust. Ob 16. uri bo mladinska predstava za RŠC.
V	petek, 16. aprila bo ob 19. uri v knjižnici v Titovem Velenju kon-cert TRIA LORENZ s solistko Evo Novšak-Hoaško in Jože Falout. Predtem bosta mladinska koncer-ta, in sicer v Šoštanju ob 12. uri in v Titovem Velenju ob 14. uri.
V	razstavnem prostoru Kultu-mega centra Ivan Napotnik Vele-
nje je odprta razstava slik aka-demske slikarke Dore Plestenjak. Slike so tudi naprodaj!
Na velenjskem gradu so ponov-no odprte muzejske in galerijske zbirke: AfrSka zbirka Františka Foita, muzej delavskega gibanja in NOB, najdba mastodonta in gale-rija slik ,,od impresionizma do da-nes" in Perkova galerija.
V	šoštanjskem domu kulture je odprta Napotnikova galerija.
Na Graški gori je že odprta spominska soba XIV. diviz|je. Tam si lahko ogledate tudi spome-nik „nošenje ranjenca" delo kiparja Antuna Augustinčiča in spominski park.
V	Topolšici je odprta spominska soba kapitulacije 1945.
»NAS ČAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALE-ŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej,
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mrtenju Sekretariata za informacije izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne, 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Jezikovno razsodišče (65,66)
Prodana nevesta se ponavlja
„Čudim se, da merodajni v mariborskem gledališču dovolijo v svojem gledališkem glasilu na-tisniti priloženi članek urednika za opero Franja Potočnika v takšni slovenski spakedranščini, in še pod vodstvom glavnega in odgovornega urednika Jura Kis-lingerja, ki je baje pisatelj. Pre-berite, prosim, in ugotovite na-pake! Redna obiskovalka mari-borskega gledališča."
Članek ima naslov Kratka kronika slovanskih avtorjev na mariborskem odru. Preseneča izraz kronika, ko gre pravza-prav za seznam, za golo našte-vjnje oper in baletov, uprizorje-nih v Mariboru. Hkrati se je piscu in uredništvu posrečilo na dveh straneh zbrati cel „reper-toar" pravopisnih napak in slo-govnih spodrsljajev, na primer:
,,Med tujimi komponisti, naj-demo le dva predstavnika Slo-vanskih opernih skladateljev, in sicer V. BLODEKA z opero v vodnjaku (1921, 1926), ter B. SMETANA Prodano nevesto (1921, 1923, 1924, 1930, 1939), in opero Dalibor istega skladate-lja (1938)." Če uredimo vejice, pisavo z _ veliko, sklanjatev, skladnjo in slog, dobimo: „Med tujimi opernimi skladatelji sta le dva slovanska, in sicer V. Blo-dek z opero V vodnjaku in B.
Smetana z operama Prodana ne-vesta in Dalibor."
Podobno nemogoči so stavki: „Tako ni bilo izvedeno od do-mačega ansambla nobeno rusko operno delo in kot je razvidno, ie tudi drugim Slovanskim skla-dateljem bil prostor v repertoar-ju sila skopo odmerjen... Ob številnih gostovanjih, je pa tudi vsestranski repertoar drame v obdobju 1919—1941, ki je pose-gal v široko paleto svetovnih avtorjev, črpal iz zakladnice rus-kih avtorjev. Ob številnih slo-vanskih: Čapku, Hašeku, Lan-gerju itd. so bili igrani tudi vsi vodilni ruski dramatiki — in naj jih omenim le nekaj... V sezoni 1959/1960 se je ponavljala Pro-dana nevesta in z novo premiero izvedla A. Dvoraka Rusalka. V sezoni 1960/1961 se je ponav-ljala Prodana nevesta, Rusalka in na novo se je pripravil balet S. Prokofjeva Peter in volk. Se-zona 1961/1962 je v znaku po-novitev Prodane neveste in Ru-salke." In tako se slabosti in na-pake ponavljajo, ponavljajo, da se jih navzamejo tudi redni obi-skovalci gledališča.
Prav hudo je, ko moramo venomer znova opozagati, da so slabo znanje slovenščine, ne-skrbnost, nepismenost in površ-nost na področjih, ki bi morala biti vsem za zgled, še posebej škodljive.
Svarilen zgled z Delavske univerze
„Pošiljam vam dopis, ki ga delavska univerza pošilja delov-nim organizacijam v naši občini. Presodite, ali ni tudi kdo z delavske univerze potreben dodatnega izobraževanja."
Okrožnica z naslovom „Izobraževanje delavcev brez dokončane osnovne šole" je sicer dobro pretehtana, vendar pisana v tako imenovanem birokrat-skem jeziku: „Delavska univerza . . . izvaja šolo za odrasle s prilagojenim progra-mom. VsT vemo, da dokončana osnovna šola prispeva k uresni-čevanju delavcev, delovnih ljudi in občanov za hitrejši izobraz-beni, kultumi, socialni in materialni razvoj. V skladu s splošno družbenimi prizadevanji za hitrejše spreminjanje izobraz-bene strukture, ugotavljamo, da izobrazbena raven zaposlenih za sedanje stanje in potrebe ni ugo-dno. V tej smeri je potrebno hitreje zagotoviti, da bo imel vsak delavec najmanj popolno izobrazbo . . . Potek šolanja se izvaja vsak delavnik v popoldan-
skem času---Ustrezni
kandidati naj se javijo na Delav-ski univerzi ..."
Tako gre do konca. Dober na-men in koristna pobuda se kakor voda v pesku gubita v slabem, zapletenem izražanju, ki ne more biti vabljivo, saj bi se dalo mar-sikaj povedati jasneje in bolj po domače.
Vodji izobraževanja (ki je pri tu omenjeni delavski univerzi v resnici voditeljica) in njenim tovarišem in tovarišicam po neštetih uradih, pisarnah in tajništvih svetujemo, naj se tako skrbno kakor s svojo stroko poglabljajo tudi v slovenščino. Usoda našega jezika je namreč tudi v njihovih rokah.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
MARJAN BREGAR
41. Ken ni več slišal hrupa sovražnika na dvori-šču. Kruta realnost kot da je izginila in na njeno mesto so stopile blage sanje. Slišal je očetov glas, poslušal znano, staro zgodbo. Zgodbo o tem, kako je pred dav-nimi leti živel tu na Gradišču njegov oče z materjo . . . Kako so prihrumeli tuji Ijudje, Kelti, in je oče po brez-upnem boju z materjo zapuščal Gradišče . . .
Da, na pamet je znal Ken to zgodbo, vendar ni ni-koli premišljal o njej.
Poslednje dejanje se je odigravalo prav tu, v tem
stolpu! je spreletelo Kena. Tu so stali, tako, kot stoje danes, poslednji branilci. In rešili so se!
,,Kako, za vraga, je rekel oče?" je Ken zavpil na glas, kot da prebuja speče spomine.	-
Se mu blede? so se spogledali tovariši. ,,/bežali smo skozi skrivcn izhod! I>a, tako je de-jal oče."
Ken je kot iz uma zakrilil z rokami. Nato se je za-
gnal v stene, jih pretipal, tolkel po njih počez in po dolgem, zdaj močneje, zdaj previdneje . . .
V levem kotu je prislonil uho. Glas v steni je bil votel.
Našel je ravno razpoko v zidu, odkril letvo, ki jo je bilo mogoče odslraniti . . . odprl je vrata v hodnik, ki je voilil v lemo, navzdol.
Možje so obstali brez besede.
A lc za hip!
Spuščali so se navzdol, v svobodo!
Tedaj pa je z dvorišča zadonel zategel klic:
„Barbarski poveljnik, kje si?"
Pod stolpom je stal — Ursus. Vojak od peta do glave.
„Barbar, zgorel boš!" je zakričal, ko se je Ken ozrl navzdol.
..Pridi! Nudim ti častno smrt — vabim le na boj s prvim mečem Rima!"
Števi/ka 14 (628) - 8. apri/a 1982
Priporočajo vam
onudba meseca" • naš čas
[salon
* meblo meblo
I ŽIVETIS TEBOJ- ■ I FORMANOVA! I
I I
I L
ŽIVETI S TEBOJ - FORMANOVA
je geslo vsestransko uporabnega komponibilnega pohi-štva, ki ga lahko uresničite tudi vi. Vabimo vas, da se oglasite v SALONU MEBLO v Celju, nasproti avtobusne postaje oziroma ob hotelu Ceieia.
Ob obisku vam bomo strokovno svetovali in skušali opre-miti vaš dom tako, da vam bo prijetno, udobno, pa tudi enkratno.
V mesecu aprilu vas še posebno toplo vabimo v SALONU MEBLO v Celju, Vrunčeva 2a, telefon 22 352.
Salon MEBLO. Vrunčeva 2a, CELJE J
I I
I
i^r
Oei:
PRVOMAJSKE POČITNICE, KOLEKTIVNIIZLETI
Od 27. 4. do 3. 5. Makedonija in Crna gora letalo-avtobus Od 29. 4. do 2. 5. Bosna in Hercegovina	avtobus
Od 23 4. do 3. 5. Carigrad in Mala Azija	avtobus
27. 4. (enodnevni) Benetke - Doberdob	avtobus
Odhod 26. in 29. 4. Večno mesto RIM	letalo-avtobus
Od 2. 5. do 3. 5. Dunaj	avtobus
Programi so že pripravtjeni, lahko pa jih izdelamo po vaši želji.
Vsa pojasnila in informadje dobite pri Izletniku — turistični agenciji v Titovem VeJenju, telefon 850-049 ter ostalih poslovalnicah Izletnika!
M
VELEBLAGOVNiCA
nama
TITOVO VELEINIJE
: :
PRIPRA V/TESENA P0LETN0 SEZ0N0!
Elementiza zunanjo ureditev
Vegrad
Vegrad Titovo Velenje izdeluje različne betonske elemente, s katerimi boste sami olepšali okolico stanovanjskih hiš. Izdelki so trajni, ne potrebujejo vzdrževanja, v različnih barvah pa boste estetsko oblikovali prostor.
Betonske tlakovce priporoćamo za tlakovanje dvorišč, poti, parkimih prostorov. Tlakovce po potrebi lahko odstranite, nato pa položite v prvotni položaj.
Tk
Travne plošče so primeme za tlakovanje poti, dovozov do garaž. Z uporabo plošć ohranite zelene pOvršine, saj pri hoji in vožnji ne boste ovirali rasti trave.
v * \ V v VVl
Betonske tiakovce in travne plošče lahko Betonski elementi za klopi, cvetlična korita, kombinirate, z raztićnimi barvami pa boste do- stopnice pa so primerni za ureditev okolice segli razgibanost prostora.	hiš.
Izdelke lahko kup'rte v Vegradu, TOZD Vemont, Titovo Ve/enje, telefon 063/ 850-019, kjer boste dobili vse potrebne informacije.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
I Oblačite se moderno in ceneje!
V industrijski prodajalni „ELKROJ" v Nazarjah lah-ko kupujete izdelke do 40 odstotkov ceneje (blago z napako).
Na voljo so moške, ženske in otroške hlače iz vseh vrst blaga (jeans, žamet ter druge vrste blaga) po naj-novejši modi.
Samopostrežni način izbire! Izbira je velika in razno-vrstna!
Obiščite industrijsko proda-jalno ELKROJ v Nazarjah!
Emona — KK Ptuj TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE
Ribe so premalokrat na jedil-niku, pa čeprav so v pri-merjavi z drugimi vrstami mesa cenejše.
Morske in sladkovodne ribe dobite v RIBARNICI TOZDA TRŽNICA V TITOVEM VE-LENJU.
I I
I
M VSf ■ dvc
Možnost ugodnega /etovanja!
TURISTIČNA AGENCIJA RDEČA DVORANA organizira letovanje v avtokampu POLARI, oddaljenem 2,5 km od Rovinja. Leži v borovem gozdičku ob morju. Plaža je lepa in urejena, primema tudi za družine z majhnimi otroki. V bližini je športni center z igrišči za odbojko, ko-šarko, rokomet in nogomet, možne so še druge oblike re-kreacije: vodne dejavnosti, jahanje, tenis...
V	NEPOSREDNI BLIŽINI JE NUDISTIČNA PLAŽA!
CENA BIVANJA NA OSEBO
junij	julij.avgust september
7 dni	2.380,-	3.360,-	2.380,-
10 dni	3.400,-	4.800,-	3.400,-
V	ceno je vključeno bivanje v opremljeni prikolici z organi-zirano prehrano v restavraciji Villas Rubin. Otroci do 7 let imajo 30% popust.
Za prevoz z avtobusom je potrebno doplačati 360 dinarjev, za baldahin pa 800 dinarjev.
POSEBNA UGODNOST ZA DELOVNE ORGANIZACIJE: Za zakup zmogljivosti za daljše obdobje (najmanj 60 dni) priznamo 5 odstotni popust in možnost obročnega odpla-čevanja.	...
Vse ostale informaclje dobite v Turisticni agenciji Rdece dvorane Titovo Velenje, tel. 852-518!
I
I
I I
I
iečejj
10
Šport. telesna kultura, rekreacija
Števi/ka 14 (628) - 8. apri/a 1982
alli

Zastreljali so kar dve enajstmelrovki
Rokomet
Za sedaj odlično
Nogomet
Prva zmaga
Po treh zaporednih neodločenih izidih so nogometaši šmartnega v nadaljevanju prvenstva v SNL svoje privržence tokrat le razvese-lili s prvo zmago. Na domačih tleh so minulo nedeljo premagali ekipo Stola iz Kamnika z rezultatom 2:1 (2:0), v srečanju, ki je bilo do-kaj zanimivo predvsem pa razburljivo vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Po prvem delu igre je sicer kazalo drugače, toda domači nogometaši so po odmoru z dvema hudima spodrsljajema poskrbeli za dramatičen zaključek. Že po pol ure ige so Smarčani namreč dosegli dva zadetka in napo-vedali zanesljivo zmago. Prvega je z izredno le-pim strelom z osemnajstih metrov v 30. minuti dosegel Hren, drugega pa le tri minute kasneje Kopušar, ko se je znašel sam pred gostujo-.čim vratarjem in žogo mimo njega poslal v spodnji desni kot. Ysi so pričakovali prepričljiv poraz Stola še posebej potem, ko je sodnik v 52. minuti po grobem prekršku nad Hrenom dosodil najstrožjo kazen. Izvedel jo je Prašnikar, vendar pa je vratar Stota njegov strel ubranil. Ko je kakih 500 gle-dalcev še vzdihovalo za to zamuje-no priložnostjo, je sodnik Papec spet moral pokazati na enajstmet-rovko. Tudi tokrat Hrena niso mogli zaustaviti drugače kot s prekrškom in sam se je pripravil za udarec z bele točke. Njegov strel
pa je končal nad orečko in z niim še ena izredna priložnost za posve-čanje vodstva. Zato pa ponujene priložnosti niso zamudili gostje, ki st> v 61. minuti uspeli doseči častni zadetek.
ŠMARTNO: Podgoršek, Mat-ko, Bajec (Podvratnik), Zalik (Bric), Nežmah, Frangeš, Zvir, Hren, Kopušar (Kokotec), Prašni-kar, Golob. Nogometaši Šmartne-ga bodo v nedeljo gostovali v Ptu-ju.
J. K.
Tudi drugič le točka
Nogometaši Elkroja so se v spomla-danskem delu tekmovanja prvič pred-slavili domačim gledatcem. Po neodlo-čenem rezultatu prejšnjo nedeljo v Lju-tomeru so tudi na domačem igrišču v srečanju z Ojstrico iztržili le točko. V prvem polčasu je bila igra dokaj dobra in zanimiva, igralci obeh moštev pa so si ustvarili vrsto izrednih priložnostih za zadetek. Od vseh je le eno izkoristil Hribemik, ko je v zadnjih trenutkih prvega dela igre povedel domače v vod-stvo.
Pred 300 gledalci je sodil Tivold iz Kranja, za domače pa so igrali: Gnezda, Zavolovšek, Tratnik, Žunter, Džurić, Fludernik, Radivojević, Kopušar, Bre-zovnik (Kukec), Hribernik in Ermenc.
J. P.
Igralke Velenja so v sobotnem prvenstvenem kolu dosegle novo zmago, že trinajsto zapored in s tem zabeležile tudi poseben re-kord. Tokrat so bile njihove na-sprotnice igralke iz Preddvora, ki so na zadnjem mestu na prvenstve-ni lestvici. Prav zato je bilo priča-kovati, da bodo domače igralke brez težav zmagale. To se je sicer tudi zgodilo, saj je bil rezultat sre-čanja 28:23 (15:12). Tako so v tri-najstih prvenslvenih kolih dosegle največje možno število točk in so seveda še vedno na prvem mestu. Kljub zmagi pa igralke niso zado-voljile z igro. Proti Preddvoru so bile v hilrih protinapadih, nekoliko slabše pa v obrambi, saj so vendar-le prejele preveč zadetkov. Vendar na koncu je najpomembnejša samo zmaga, ki jih je še za korak pribli-žala k osvojitvi prvega mesta v drugi ligi. To pa jim bi omogočilo v naslednji sezoni igranje v 1. B ligi, če bo ostal sedanji sistem tek-movanja.
lgralci Šoštanja so se izkupili za poraz v prejšnjem kolu, ko so iz-gubili kot gostitelji z ekipo Slavo-nije DI. V 13. kolu so gostovali v Ljubljani in premagali ekipo Prul s 33:28.
Domačim igralcem so pripadle le prve minute, nato so zagospodarili na igrišču gostje, in že po tridesetih minutah imeli visoko prednost (17:10), ki je Prulčani v nadaljeva-nju niso mogli nadoknaditi.
Zadetke so dosegli za Šoštanj: Podgoršek in Jambrovič po enega, Toplak 8, Guček, Potušek in Stvarnik po šest in Javornik 5.
V soboto se bodo rokometaši Šoštanja sestali v Kdeči dvorani z ekipo SpGta. Pričakujemo lahko zelo dobro, pa ludi negotovo sre-čanje. Gostje so trenutno boljši, saj so na četrtem mestu, (Šoštanjčani pa na sedmem), ven-dar igralci Šoštanja pričakujejo veliko podporo v gledalcih.
Odbojka
Derbi v Topolšici
V zadnjem kolu slovenske ligeza moške so topolški odbojkarji tes-no, vendar zasluženo, premagali Mislinjo s 3:2 (6, —11, —9, 15,12). Srečanje je bilo ves čas zelo napeto,
Temeljne banke, združerte v LjubJjansko banko, so pripravite za svoje varčevatce ugodne kredite na osnovi vezave cfinarske protivTednosti banio prodanft tonvertibirah deviznii sredstev. KredHi se lahto uporabijajo za vse namene. razen za tiste, ki se ne smejo odobravati po Uredbi o sptošnih pogojih za potrošniške kredrte Občani lahto porabijo kredtte z virmanom na podagi ustrezne dokbmentacije afi s prenosom na hranine knjižice afi tekoče račune.
Vse dodatne informacqe so vam na voljo v enotah temeljnih bank Ljub^anske banke.
hitreje do cilja
saj sta se moštvi neprestano menja-vali v vodstvu. Odločitev o zmago-valcu je padla šele v petem setu, v katerem so gostje vodili že z 8:1. Prikazana igra je bila dokaj kako-vostna. Topolščane je ves čas buč-no bodrilo 120 zvestih privržencev, kar je nedvomno tudi pripomoglo k njihovi zmagi.
Darko Menih
Znova poraz
Igralkam OK Ljubno v zadnjih kolih ne gre in ne gre. Izgubile so že tretjo tekmo zapored in so že v ne-varnosti, da izpadejo iz druge zvez-ne lige. Tokrat so doma igrale z Merkurjem iz Nove Gorice in klonile z 1:3 (—7, 6, —8, —13). Domačinke so napravile preveč na-pak na mreži, kar je zmagovalca tu-di odločilo. Prava borba se je razvi-la v četrtem setu, vendar Ljubenke v končnih žogah niso imele uspeha.
D. M.
Šoštanjčani najboljši
Z zmago nad ŠŠD Ravne na Ko-roškem so si odbojkarice ŠŠD Ka-juh iz Šoštanja zagotovile nastop na republiškem četrtfinalnem tur-nirju v Mariboru. Na tem turnirju so pionirke gladko premagale ob-močne prvakinje Maribora in Prek-murja in se tako uvrstile med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Za ŠŠD Kajuh so igrale Stevančevič, Turk, Čeh, Kompan, Zager, Božičevič, Kumer, Dvorjak, Gregorc, Konov-šek in Skornšek.
Nekoliko manj uspešni so bili pionirji ŠŠD Kajuh. Na turnirju v Šoštanju so premagali prvake Prek-murja, izgubili pa so z območnim prvakom Maribora in se tako v Slo-veniji uvrstili od 4. do 7. mesta. Igrali so Podkrižnik, Golob, Aravs, Oblak, Mihalinec, Katanec, Stropnik, Zager, Arnuš, Medved, Tajnik, Dobnik in Justin.
D.M.
Danes v Velenjskem parku
Pomladanski kros 82
Ker je spomladanski del prven-stva šele na začetku, bo potrebno še veliko truda, da bodo doseele željeni cilj. Ze v naslednjem kolu bodo morala na neprijetno gosto-vanje v Sisak, kajti ekipa INE je bila vedno trd nasprotnik za njih. Najtežje gostovanje v spomladan-skem delu prvfcnstva pa bodo imele v č'akovcu proti ekipi Zrinski. Ta trenutno zaostaja za njimi štiri to-čke, s tem, da ima tekmo manj odigrano. Poleg tega so igralke iz Čakovca doslej izgubile le eno sre-čanje in to z Velenjčankami v je-senskem delu prvenstva. Upamo, da bodo drugoligašice iz Saleške doline vendarle enako uspešne v naslednjih kolih in izpolnile načrt.
Poleg prvenstvenih bojev jih v naslednjih dneh, tednih čakajo tu-di nastopi v tekmovanju za jugo-slovanski pokal, kjer so se uvrstile v osmino finala kot slovenske po-kalne prvakinje, potem ko so pre-magale igralke Ijubljanske Olimpi-je-
Danes popoldne bo v Velenjskem parku zanimivo in množično, saj upamo tako, srečanje mladih in starejših v naravi. Zbrali se bodo na t radicionalnem teku v naravi — Pomladanskem krosn 82. Naj tej množični prireditvi, ki jo organizi-ra občinska zvezatelesnokultumih organizacij skupaj z velenjskim atletskim klubom, bo gotovo tudi pokazala, kako delajo in skrbijo v šolah, tozdih in krajevnih sknp-nostih, društvih za kar najboljšo
telesao pripravljenost šolarjev, krajanov, delavcev.
Organizator pričakuje, da bo d anašnji spomladanski kros, resni-čno nadvse množifen, da bodo na njem nastopiS v vdiko večjem števihi kot dosiej talco krajani kot delavci iz temeljnih organizacij zdraženega dela. Kot zanimivost naj dodamo, da bodo letos prvič tekli tndi ckibani in rieibanke iz vrtcev.
Strelci v mozirski občini
Kakovost in množičnost
Pomembni točki v gosteh
Pred nedavnim so svoje delo v pretek-lem obdobju ocenili tudi strelci mozirske občine, na skupščini občinske . strelske zveze pa so opredelili tudi delovne načrte in razvojne smernice. V Gornji Savinjski dolini deluje osem osnovnih strelskih organizacij, trenutno strelci niso organi-zirani v Bočni in Novi Stifti. Poleg tega uspešno deluje še šest sekcij, zelo delavni pa so tudi mladi strelci na osnovnih šo-lah. Vsega skupaj v občini uspešnodelu-je 1.193 strelcev, od tega so 103ženske. V posameznih krajih je 923 strelcev, na osnovnih šolah 210, 30 v združenem delu in 30 drugod.
Samo v lanskem letu so v mozirski ob-čini pripravili 18 tekmovanj na občinski ravni, ki se jih je udeležilo 1000 strelcev, osnovne strelske organizacije pa so jih pripravile še znatno več in na njih je na-stopilo preko 1500 strelcev. Najboljši so se udeležili tudi štirih republiških tekmo-vanj. Seveda število članov in tekmovanj ni edino merilo uspešnega delovanja. Veliko časa in dela so zato namenili tudi strokovnemu usposabljanju. Za vsa orožja so v lanskem letu usposobili 45 strelcev, čeprav bi glede na zastarele re-publiške kriterije ,,smeli" samo dva in še to le za zračno orožje. Doslej so usposo-bili tudi 32 sodnikov, od tega je eden re-publiški, v strelskih organizacijah pa de-luje tudi 20 trenerjev in inštruktorjev.
Številčnost je torej zagotovljena na vseh področjih, več kot očiten pa je tudi na-predek v kakovosti in strokovnosti.
Občinska strelska zveza razpolaga s tremi zaprtimi strelKči za zračno puško in ima dve v najemu, ima tudi štiri streli-šča za malokalibrsko in tri za vojaško puško. Vseh teh objektov niso uporabliali zsoli za svoie Dotrebe. Na njih so si pridobivali znanje in preizku-šali sposobnosti tudi pripadniki teritori-alne obrambe, civilne in narodne zaSčite, mladinci in osnovnošolci, rezervni voja-ški starešine, miličniki in drugi.
Vsi ti dosežki so seveda tudi posledica dobrega dela organov občinske strelske zveze. Vsak na svojem področju so ne-nehno spremljali aktivnost osnovnih strelskih organizacij in jo usmerjali, skrbeK so za gradnjo in urejanje strel-skih objektov, za tekmovanja, izobraže-valne oblike, reševali kadrovska vpraša-nja in podobno. Na vseh področjih so bili torej uspešni in so ponosni na svoje dosežke. Seveda pa ne mislijo počivati na uspehih in so si za prihodnje zadali vrsto novih nalog, katerih uresničitev bo dejavnost strelcev v Gomji Savinjski do-lini le še okrepila.
J. P.
0G zveza
Tekmovanje za mlade
Preteklo leto je bila pri občinski ga-silski zvezi ustanovljena komisija za de-io z mladino, ki je pripravila več špor-tnih srečanj z željo, da poteka delo z , mladimi preko vsega leta in ne le takrat, ko so gasilska tekmovanja. Mladi gasil-ci so letos tekmovali v šahu, plavanju, streljanju, namiznem tenisu in krosu. V prihodnje pa nameravajo športne pano-ge še razširiti.
Tekmovanj se je udeleževalo 13 dese-tin mladincev, 3 desetine mladink, 3 desetine pionirjev A (od 11 do 14 let) in 14 desetin pionirjev B (od 7 do 11 let).
Skupna uvrstitev: Pionirji A: 1. Sen-tilj, 2. REK, 3. Skale. Pionirji B: 1. Gaberke, 2. Sentilj, 3. Soštanj. Mladin-ke: 1. Bevče, 2. Sentilj, 3. Lokovica. Mladina: 1. Smartno ob Paki, 2. Tito-vo Vdenje, 3. Scntilj.
Obvestilo občanom o prijavni obveznosti
Občinski odddek za notranje zadeve, v katerega pristojnost spada prijava in odjava stalnega in zafaaaega prebivaliSf a ter vo-denje evidenc, opozarja občane na naslednje obveznosti:
Po zakonu o evidencah nastanitve občanov in o registru stal-nega prebivalstva opozaijamo, da po 6. členu tega zakona izvršijo svoje obveznosti obf ani, Id prijavljajo svoje stalno bivalSfe v ob-čini Velenje ali spremenijo stalno prebivanje v isti obfini, v rokn 8dni.
Obfane, stare manj kot 18 let, so dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti pri katerih stanujejo. Stal-no prebivališf e je treba odjaviti pred njegovo zapnstitvijo.
Upraviteiji stanovanjskib hB so dolžni napotiti obfane, da opravijo dolžnost prijave in imajo pravico prevcriti ali so obfani to dolžnost opravili.
Obfan ne morc prijaviti stakega prebivalBfa v prostorih, ki so namenjeni za pofitek in rekreacijo.
Obf an, ki potuje v tnjino za fas vcf kot tri mesece ali sc izse-li, mora svoj odhod prijaviti pristojni slnžbi. Ko sc vrne iz tnjine, kjer je prebival vef kot tri mcscce, mora svojo vrnitev prijaviti v 48 nrah. Na to določilo opozarjamo zlasti oscbc, ki službeno potn-jejo v tujino pa potem nc morejo uveljaviti carinskih olajšav, ker jim potrebnega potrdfla ne morcmo izstaviti, fc tcga niso prijavi-li.
Prijava in odjava zafasnega prcbivalBfa jc obvezna za vsc osebe, ki sc zafasno nastanijo:
— v gostinskih lokalib, zdravilgfih, intemalih, počitniških in drugih podobnih domovih, doreovih za ostardc, zavodih, samskih domovih in obfani, ki oddajajo sobe za plačilo toristom.
Prijava oziroma odjava začasnega prcbivalBf a je obvezaa za vse osebe, stare nad 16 kt, Id sc odri^jcjo izvcn kraja stalncga prebivališfa. Prijava in odjava stalncga prebivalSfa jc obvezna tudi za oscbc, ki so na obiskn pri ožjcm sorodnikn, fe sc mudijo v lem kraju vcf kot 30 dni. Zafasno prebivalSfc sc nc prijavi v bol-nici zaradi zdravljenja ali v objclctih JLA. Gostinskc organizacijc morajo prijaviti goste v 12 nrah, drugi stanovaki pa v 24 urah, odjaviti pa v 48 urah. Ncdisriplina obfanov otcžkofa dostavo po-šle, vabljenje strank, vabila in raznc vajc, slnžcnjc vojaškcga ro-ka, izvišcvanje izvršilnih in drugfli postoplutv ta konfno škoduje interesom varnosti Ijudske obnunbc m dražbene samozašf ite.
Obf inski upravni organ jc pristojcn za npravljanjc nadzora, kako organizacijc in obfani izviiujcjo prcdpisc prijavljanju in odjavljanju prebivalSf a.
Ker je ravno v tcm fasu v tcku kontrola prijavno odjavnc slu-žbe prosimo obfane za razumevanjc m sodclovanje o priliki obi-ska pooblaščene osebe.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE VELENJE
Števi/ka 14 (628)
- 8. apri/a 1982
Vaš obveščeva/ec
i\511
Koledar
Cetnek, 8. aprila — ALBERT Petek, 9. aprila — LJUBO Sobota, 10. aprila — FELIKS Nedelja, 11. aprila — VELIKA NOČ
Ponedeljek, 12. aprila — JULIJA Torek, 13. aprila — IDA Sreda, 14. aprila — JUSTIN
Mali oglasi
UGODNO PRODAM čoln ELAN, TIP 245, z vesli. Informa-cije po telefonu 850-235. KRAVO s teletom SEKO, prodam. Kovačič, Mali vrh 73/a, Smartno ob Paki.
PRODAM SPAČEK, letnik 1976. Informacije po telefonu 881-071. PRODAM Fiat 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1982. Ogled mogoč vsak delavnik od 16. do 17. ure. Jakob, Špeglova 54, T. Velenje. STAREJŠO pritlično hišo z 1000 kvad. m zemlje v Šoštanju pro-dam. Naslov v uredništvu.
OPRAVIČILO
Za žaljenje časti Čamilu in Er-ni Idriževič se opravičuje Slava Petek.
Dežurstva
Gibanje prebivalstva
star 56; Franc PUSTOSLEM-ŠEK. upokojenec jz Primoža pri Ljubnem. star 78 let; Zofija GA-BER. upokojenka iz Celja. Tru-barjeva 53/a. stara 73 let; Angela ARISTOVNIK, upokojenka iz Škal 41/a. stara 67 iet.
VETERINARJl V VETERINAR-SKl POSTAJI ŠOŠTANJ
Od 9. aprila do 15. aprila — Franc Blatnik, dipl. vet., Velenje, Prešernova 22/e, telefon 852-253
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU V TITOVEM VELENJU
Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstvenega doma Vele-nje; sicer v pripravljenosti na do-mu:
Sobota, 10. aprila — dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9, Titovo Vele-nje
Nedelja, 11. aprila — dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9, Titovo Vele-nje
ZDRAVNIKl V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Četrtek, 8. aprila — dr. Zupan-čič (dnevni), dr. Pustovrh (nočnt)
Petek, 9. aprila — dr. Prenc, (dnevni), dr. Blatnik (nočni)
Sobota, 10. aprila — dr. Grošelj (glavni), dr. Vrečkova (notranji)
Nedelja, 11. aprila — dr. Gro-šelj (glavni), dr. Vrečkova (notra-nji)
Ponedeljek, 12. aprila — dr. Žičkar (dnevni), dr. Prenc (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Cetrtek, 8. aprila — dr. Dovšak Petek, 9. aprila — dr. Pirtovšek Sobota, 10. aprila — dr. Pirtov-šek
Nedelja 11. aprila — dr. Pirtov-šek
URAD SO-
MATICNI ŠTANJ
Smrti:
Milka RODIČ.druž. upokojenka. Titovo Velenje, Tomšičeva 1. stara 45 let; Elizabeta FRIŠKO-VEC. druž. upokojenka. Šoštanj. Šlandrova pot 4. stara 87 let; Marija RESNIK, kmetica, Lo-krovec 34. siara 57 let; Ludvik SILOVŠF.K. star. upokojenec. Škale 55. star 62 let.
Kino
REDNI KINO VELENJE
Petek 9. 4., ob 18. in 20. uri: MNADINGO — ameriški, drama, v gl. vlogi: James Masson
Sobota in nedelja, 10., 11. 4., ob 18. in 20. uri: 36 CELIC SHAO-LINA — hongkongški, akcijski, v gl. vlogi: Liu Chia
Ponedeljek in torek, 12., 13. 4., ob 18. in 20. uri: VROČE MAJICE — ameriški, erotična komedija, v gl. vlogi: Rei Holand
Sreda, 14. 4., ob 18. in 20. uri:. ZARJA V DEZELI ZULU — ameriško-nizozem'ski, zgodovinski. V glavni vlogi: Burt Lancaster
Četrtek in petek, 15., 16. 4., ob 18. in 20. uri: MOZ IMENOVAN BULDOŽER — italijanski, akcij-ski, v gl. vlogi: Bud Spencer
Petek, 16. 4., ob 10. uri: KANTONŠKI KUNG FU — liongkongški, v gl. vlogi: Liang Jia Ren
KINO DOM KULTURE — V POČASTITEV IX KONGRESA
ZKS
Nedelja, 11.4., ob 20. uri: VETER IN HRAST — domači
Ponedeljek, 12. 4., ob 20. uri: SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL -
domači
Torek, 13. 4., ob 20. uri: ČRNO SEME — domači
Sreda, 14. 4., ob 20. uri: TROFEJA — domači
Četrtek, 15. 4., ob 20. uri: S TOKOM SONCA — domači
Petek, 16. <s4., ob 20. uri: KDO NEKI TAM POJE — domači
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 10. 4., ob 19.30: MANDINGO — ameriški, drama Nedelja, 11. 4., ob 17.30 in'39.30: MADAME IN NJENA NE-ČAKINJA — zahodnonemški, komedija, v gl. vlogi: Edwige Fenech
Ponedeljek, 12. 4., ob 19.30: 36 CELIC SHAOLINA — hongkong-ški
Sreda, 14. 4., ob 19.30: VROČE MAJIGE — ameriški, erotična komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 9. 4., ob 19. uri: KRVAVA PLAŽA — ameriški, grozljivka, v gl. vlogi: David Huffman Torek, 13. 4., ob 19. uri: MADA-ME IN NJENA NEČAKINJA — zahodnonemški, komedija Petek, 16. 4., ob 19. uri: KANTONŠKI KUNG FU — hongkongški
Služba družbenega knjigovodstva V SR Sloveniji
PODRUŽNICA VELENJE OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoji: osnovrta šola,
1 leto delovnih izkušenj. Delo in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA VELENJE, RUDARSKA 3/II.
MATIČNI URAD TITOVO VE-LENJE
Rojstva:
Rodilo se je 22 dečkov in 28 deklic.
Poroke:
Karol LESNJAK, roj. 1948, kmetovalec iz Velikega vrha in Mi-ra RODIČ, roj. 1958, kmetovalka iz Velikega vrha; Vladimir SRE-DENŠEK, roj. 1959, inženir stroj-ništva iz Arnač in Ivica SAMEC, roj. 1961, medicinska sestra izTito-vega Velenja.
Slavko PLAZAR: roj. 1955, dipl. elektroinženir iz Titovega Velcnja in Marija ŠTINJEK, roj. 1958. ekonomist iz Turiške vasi; Milan STEVANOVIČ, roj. 1954, rudarski tehnik iz Titovega Vele-nja in Dušanka GRUJCIČ, roj. 1943. delavka izTitovega Velenja; Safet SMAJLOVIĆ, roj. 1957, uslužbenec iz Titovega Velenja in Romana ŠTOPAR, roj. 1963. na-takarica iz Titovega Velenja.
Smrti:
Rozaltja KUMAR, upokojenka iz Titovega Velenja, Šmarska 2, stara 86 let.
Franc HABAT, upokojenec iz Titovega Velenja. Kraigherjeva 8.
RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE, DO RUDNIK LIGNITA VELENJE, KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI DS DSSS OBJAVLJA
prosta dela in naloge 'v Razvojno-tehničnem sektorju — investicijska služba
nadziranje elektro strojnih del
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba strojne smeri,
—	3 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit za metanske jame
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov:
KADROVSKA SLUŽBA DO RLV, PREŠERNOVA 5, TITOVO VELENJE.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku objave.
Srečno!
■nns
TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja
•Si
objavlja
prosta dela in naloge
VOZNIK IN SKLADIŠČNI DELAVEC
Pogoji:
končana poklicna šola in dve leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh na naslov DINOS Titovo Velenje. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o rezulta-tih razpisa najkasneje 30 dni po imenovanju.
Nepazljiv voznik
Voznik osebnega avtomobila CE 125-110 Miran Britovšek je vozil 2. aprila nekaj po 20. uri po cesti Si-mona Blatnika v Titovem Velenju. Zaletel se je v parkiran tovorni av-tomobil KP 703-61 in se pri tem hu-do telesno poškodoval.
Kršiliso javni red in mir
2. aprila ob 15. uri je v družbeni prehrani REK razgrajal vinjeni M. K. Na opozorilo miličnikov je odšel iz lokala' vendar pa se je čez dobri dve uri vrnil in ponovno razgrajal. Spet so morali posredovati milični-ki, ki šo storilcu priskrbeli prenoči-šče, zagovarjati pa se bo moral tudi pri sodniku za prekrške.
Na postaji milice so imeli gosta tudi naslednji dan. Tudi tokrat- ie bil javni red in mir kršen v prosto-rih družbene prehrane, kjer je raz-grajal vinjeni I. H. Tudi njegačaka zagovor pri sodniku za prekrške.
Odkrili storilce
V prejšnji številki Našega časa smo pisali o lem, da je bilo v zad-njem času v Titovem Velenju stor-jenih več vlomov v kleti. Miličniki so storilce izsledili, gre za skupino pelnajstih mladoletnikov.
5MREKH
MONTA2NAGRADNJA"SMREKA",Gornji grad, p.o.
Montažna gradnja
„SMREKA" GORNJI GRAD, p. o.
komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge v delovni enoti žagalnica:
1.	odjemanje od strojev v žagalnici
2.	priprava hlodovine in žaganega lesa v žagalnico
3.	vezanje žamanja
1 izvajalec
1 izvajalec 1 izvajalec
POGOJI:
Za vsa tri objavljena prosta dela in naloge se zahteva moška delovna sila, I. stopnja znanj ali nedokončana osnovna šola, starost nad 18 let in primerna fizična kondicija.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedo-ločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe naj prosilci pošljejo na naslov: MG „SMREKA" Gornji grad, p. o., Komisija za delovna razmerja, v roku 20 dni po objavi.
Kandidati bodo v roku 30 dni po opravljeni izbiri obveščeni o odločitvi komisije.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, sestre in svakinje
Zofke Beričnik
roj. Gorjup iz Titpvega Velenja, Prešernova 9 a
ki ji je zahrbtna bolezen v 74. letu starosti za vedno pretrgala nit življenja, se zahvaljujemo vsem, ki so ji blažili bolečine v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnišniceTo-l^lšica: dr. Pučniku, dr. Roglju in mr. dr. Kranjčevi, tervsem ostalim, ki steji nakakršen kolinačin
pomagali in ji s tem lajšali trpljenje. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom (predvsem A. Klančnikovi), prijateljem in znancem, ki ste nam ob bolečini in žalosti požrtvovalno pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Nadvse hvalež-ni smo tudi sodelavcem iz delovnih organizacij: RŠC DSSS, K-P, TGO tozd Elektronika, TEŠ in TUŠ za darovane vence in izraženo sožalje, društvu upokojencev Velenje, ZZB NOV Velenje, pevskemu zboru „UPOKOJENCEV" Velenje, govorniku tov. Milošu Volku za izrečene ganljive besede, du-hovniku za opravljen obred ter vsem ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili nanjeni zad-
nji poti.
Žalujoči: hčerki Angelca in Štefka z družinami ter sinovi Ivan, Jure, Stane in Miha z družinami
ter ostalo sorodstvo.
Ob boleči izgubi našega dragega
Alojza Novaka
ki mu je težka bolezen pretrgala nit življenja, se zahvaljujemo vsem, ki so mu na kakršnikoli način pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala kolektivu Rudnika lignita Velenje, častni straži, godbi, vsem govornikom za ganljive besede slovesa ter vsem znancem in prijateljem za darovano cvetje in
spremstvo na zadnji poti.
\
Žalujoči: Hilda, hčerka Heidi, sestri Ani in Pepca z družinama ter ostalo sorodstvo.
Z a h v a 1 a
Ob boleči izgubi ljubega moža, brata, svaka in strica
Ludvika Silovška
iz Škal, Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ob težkih trenutkih, ko ste z nami sočustvovali in na kakršen koli način pomagali. Prisrčna hvala dr. Fijavžu in dr. Bergantu za dolgoletno skrb in zdravljenje. Posebna zahvala velja škalskim lovcem, govornikoma Lojzki Zaleznik in Vladu Miklavžinu, pevcem, darovalcem vencev in cvetja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Milica, brata Anton in Jože ter ostalo sorodstvo
Mozirje - Titovo Velenje
Uspela Naša beseda 82
■-
Fotokronika • Fotokronika Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika
Mladi za osvobodilna gibanja
V delavskem Idubu je bil prejšnji teden disko ples, ki je privabil številne mlade iz našega mesta ter celotne občine, saj je ofitno, da jim manjka takšne zabave.
Sieer pa je bila ta prireditev zanimiva predvsem zato, ker so se mladi dogovorili, da bodo izkupn'ek od prodanih vstopnic namenili skladu za pomoč narodno osVobodilnim bojem.
Mladi kulturniki iz osnovne šole Miha Pintar-Toledo so predstavili lutkovno igrico Dva ježka
V soboto in nedeljo popoidne je bila na Ljubnem ob Savinji leto-šnja občinska prireditev Naša be-seda 82. Nastopili so mladi kultu-rniki iz Luč, Gornjega grada, Na-zarij, osnovne organizacije Iverna in z Ljubnega. Pregled kulturnih dosežkov mladih mozirske občine je vzbudil tudi precej zanimanja med gledalci, na regijsko priredi-tev, ki bo 28. in 29. aprila v Mo-zirju pa so se uvrstili mladi iz Na-
zarij z glasbenim recualom.
Dan pred tem se je v Gornjem gradu 12 ekip mladih pomerilo na občinskem tekmovanju Tito-revo-lucija-mir. Prireditev je lepo uspe-la, na regijsko tekmovanje v Smar-ju pa sta se uvrstili ekipi osnovne šole Gornji grad in Zgornjesavinj-skega študentskega kluba.
V Šaleški dolini pa so pripravili občinsko Našo besedo v domu družbenopolitičnih organizacij na
Konovem. Gledalcem so se pred-stavili člani kulturnih društev iz osnovnih šol Miha Pintar-Toledo, Anton Aškerc, bratov Letonje in prosvetnega društva iz Zavodenj ter člani Šaleške folklorne skupine Koleda. Kot gost pa je nastopilo Gledališče pod kozolcem iz Šmar-tnega ob Paki. Kakšnih 150gledal-cev je bilo zadovoljnih s tem (seve-da z enimi bolj, z drugimi manj) kar so skupine prikazale.
S prvakinjami Kosova
Poleg bojev za prvenstvene točke je pred igralkami Velenja tudi tekmovanje za jugoslo-vanski pokal. To se bo nada-Ijevalo že v kratkem. Igralke
Velenja se bodo kot republiške pokalne zmagovalke v osmini finala sestale s pokalnim prva-kom avtonomne socialistične pokrajine Kosovo.
Obvestilo
V začetku jeseni 1981. leta je neznana oseba, doma iz okolice Šoštanja, popivala v družbi O. B. in P. B. v bližini Titovega Velenja. Na poti proti T. Vele-nju sta O. V. in P. B. neznanca prijela in mu nasilno iz žepa vzela denarnico z okoli 4.000 din, z roke pa sta mu snela vrednejšo moško uro. Prosimo, da se oseba, ki so jo okradli, oglasi na postaji milice Titovo Velenje ali na UNZ Celje, kjer mu bo ura vrnjena.
Z velenjskega temeljnega sodišča
l.aprii
V prejšnji številki smo tudi v naši številki objavili nekaj prvoaprilskih novic. Na prvi strani smo zapisali, da so v Titovem Velenju odkrili že dru-gega mastodonta. Na zadnji strani pa so bili prvoaprilski članki: Končno le združitev, Zmagovalcu pravico do lova, Preuredili bodo Hudo luknjo. Tekmo z novinarji pa so resnično dobili miličniki.
Bralcem, ki ste odšli na ogled tekme na Rudarjevo igri-šče ali morda v Šoštanj, da bi se najedli okusnih rib in želeli videti izkopavanje mastodanta, vam gotovo ni žal. konec kon-cev pešačenja ni nikoli dovolj.
Kino Velenje
V POCASTITEV KONGRESOV
OD TL 4. DO 18. 4. '82 OB 20. URI
V DOMU KULTURE
PROGRAM FILMOV
V Nazarjah uspešno nadaljujejo z izgradnjo primarne kanalizacije za čistilno napravo s katero bodo povezali Rečico, Nazarje in Mozirje. Sredstva zanjo med drugim prispevajo tudi občani in delovni Ijudje Gornje Savinjske doline, saj je čistilna naprava vključena v program samoprispevka.
Delavci Vekosa—tozd Toplovod ob Šaleški cesti menjujejo poškodovane toplovodne cevi. Čeprav del, ki jih bodo morali opraviti, ni malo, morajo poleg izkopa precejšnjih kubikov zemlje zamenjati vse iztrošene cevi, obzidati jašek, bodo nalogo predvidoma končali prihodnji mesec.
Veseli smo novic o akcijah čiščenju okolja. V mnogih krajih so se krajani nadvse zgledno lotili čiščenja svojega okolja. Zal, pa povsod še ni tako. O tem zgovorno kaže gornji posnetek napravljen v središču Titovega Velenja.
Mladi si želijo, da bi bilo še več takšnib in podobnih prireditev v Delavskem klubu
Devize za posojila
Do tega dejanja naj bi prišlo, kot je bilo med drugim slišati v zagovoru obtoženih, v obdobju zelo težkih razmer v klubu, ki so bile predvsem posledica neureje-nega sistema financiranja. Klub-ska blagajna je bila prazna, zato igralcem niso mogli redno porav-navati obveznosti. Ti so zato gro-zili tudi z nenastopanjem na tek-mah, kot na primer pred sreča-njem z Mariborom, ko so vod-stvo kluba obvestili, da na tekmo ne bodo odpotovali, če ne bodo dobili denarja. Funkcionarji so sredstva zato zbrali iz lastnih pri-hrankov. V obravnavi je bilo sli-šati tudi podatek, da so mnogi klubskemu vodstvu očitali nespo-sobnost vodenja, ker niso potreb-nih sredstev zagotovili na način, ki je ustaljena praksa v ostalih klubih. Iz zagovora obdolženih je nadalje razvidno, da so igralce večkrat prepričevali, naj na izpla-čila še počakajo pa tudi prestopov v druge klube jim niso branili. Tako se je Dubovina pre-selil v Zurich, del odškodnine, ki so jo dobiii za ta prestop v višini 200.000 dinarjev pa so mimo blo-kiranega žiro računa razdelili igralcem. Po trditvah obdolženih.
Pred dnevi se je v enoti celjske-ga temeljnega sodišča v Titovem Velenju pričela obravnava kazen-ske zadeve zoper obdolžene štiri člane vddsiva nogometnega kluba Rudar iz Titovega Velenja. Gre za Jožeta Šuhlja, Franca Druksa, Matijo Blagusa in Mustafo Top-čiča iz Titovega Velenja, ki jih obtožnica bremeni, da so storili vsak po eno kaznivo dejanje raz-sipništva na škodo družbenega premoženja, Jože šuhelj pa še kaznivo dejanje prekupčevanja's tujo valuto. To dejanje naj bi ob-dolženi storili kot funkcionarji nogometnega kluba v letu 1981 tako, da so z neevidentiranimi de-narnimi sredstvi oblikovali tako imenovani ,,črni fond". V ta fond naj bi odšlo 13.000 nemških mark in 44.000 avstrijskih šilin-gov v skupni vrednosti .315.500 dinarjev, kolikor je klub dobil za prestop igralca Dubovine v švi-carski klub Ispa. V obtožnici je zapisano, da teh sredstev niso na-kazali na žiro račun, marveč so jih mimo evidence in v nasprotju z družbenim dogovorom o statu-su in stimulaciji vrhunskih šport-nikov v SFRJ razdelili igralcem kot nedopustne premije.
naj bi jim ta denar dali kot poso-jilo, ki bi ga poračunali ob odho-du teh igralcev iz kluba. Ker naj bi ta denar igralci vrnili, so raču-nali, da klub-s tem ne bo oškodo-van.
„Nogometne" Sliravnave na velenjskem sodišču niso sklenili in so jo zaradi novih dokaznih predlogov preložili za nedoločen čas. Obtožba je predlagala, naj bi pridobili mnenje izvedenca finan-čno knjigovodske stroke, ki naj bi ugotovil; koliko sredstev je po načelih sprejetega družbenega do-govora klub dolgoval igralcem. Zagovornik pa je menil, da sfa potrebni ludi pričevanji Franja Kljuna, ki naj bi pripravil sporni klubski pravilnik o nagrajevanju mimo določil družbenega dogovora in družbenega pravo-branilca samoupravljanja Albina Amona, ki je ta pravilnik pregle-dal in potrdil. Predlagali pa so tu-di, naj bi obravnavo te zadeve združili z obravnavo druge, v ka-teri sta za kaznivo dejanje razsip-ništva obdolžena funkcionarja velenjskega Rudarja Šuheij in Rogič.
J. K.
4853484890485323532353235348234848020001