Listek.
63
Literarna statistika. Cesarski patent z dne" 27. maja 1852. bil je zaukazal, da se mora oddati od vsake tiskane knjige v Avstriji po jeden iztis administrativni biblijoteki ministerstva za notranje stvari. Nameravali so namreč ustanoviti' uradno avstrijsko bibli-jografijo. In res počenši od 1. septembra 1852. so se objavljali v1-pnlogi^ašne »Wiener Zeitung« vse nove knjige in poleg tega se je izdajal celoletni pregled. ' Ali to je 'trajalo samo do leta 1855. Od tega časa ni več takšnega zanimiyega pregleda. Letos je izdal dr. Emst Mischler pri A. Holderji na Dunaji brošuro pod naslovom,-in4ie Literaturstatistik in Oesterreich". On si je naložil trudno delo; da si je Spisal'"iz knjigar^kihj naž|iJtnil pregled del založenih leta 1883. Oziral se je samo iia Avstrijo takraj Litave; le hryaške in srbske knjige je štel vse. Seveda, njegovo delo ni popolno, a vredno je vendar, ker mam kaže, kako se je pomnožilo literarno delovanje od leta 1855. sem ravno Slovanom na^as^. Knjig je izšlo            leta ,1855.      leta 1883.
nemških                         T598             J999                                           <*
čeških                               183               862
poljskih.....                   il 15               329                                       -    ,;'
hrvaških                             29               144
srbskih                            \ 31                 41                                           *
Dalje je zraeunil razmero med raznimi literaturami, katera kaže, da.:imajo Slovarji najboljšo pesniško žilo, ker šteje nemška avstrijska literatura' lO.O2°/0, češka SX-l5°!o m poljska 35.56°/0 beletrističnih del; na naravoslovje, matematiko hv ntedicino pa spada T5'920/o nemških, 3'I3% čeških in 8'2i°/0 poljskih spisov. Njegovih podatkov, koljkp potrosi vsak teh narodov na glavo in na leto ža svojo literaturo,' ne navajamo, ker podatki  ravno o Slovanih niso nikakor natančni.--------               ---------------H^------
Listnica. C. g. P. K., kaplan pri Sv. Trojici: Vaš list je plačan do konca junija t. 1. — L. 1886. so plačali preveč naročnine: g. prof. Fr. Breznik v Rudolfovem gld. 230; g. Fr. Bajt v Št. Andreži gld. 210; g. A. Gabršek v Krškem gld..;0-40; g. Fr. Kuralt v Zagrebu gld. 230; g. Ivan Lavrenčič, kaplan v Postojini gld. 219 ;.- g. iF-- Medved /v Mariboru gld. 200 ; g. svetovalec Fr. Oblak v Sarajevu gld. 2-40 ; ' g. *Fr. Piskar v Na-brežini gld. 230; g. Požar A., kaplan v Žminji gld. 115 ; g. dr. M. Sahiec v Kamniku gld. 1-40; g. John Solnce, M. Owatonna, Minn. gld. 680 ; g. Fr. Samsa v Ife. Bistrici gl. 0.80; g. Fr. Strel v Pulji gld. i-15. Vse te gospode, prosimo, naj si blagoizvolijo omenjene zneske všteti, kadar obnove letošnjo naročbo. '— C. g. R. M. c. kr. v. kaplan v Zadru : Poslanih  10 gld. smo izročili društvu sv. Cirila in Metoda. Hvala lepa!
Razpis častnih daril. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje ,,Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove joo goldinarjev*-častnega darila dvema povestima slovenskima in to : a) 200 gld. povesti, : obsezajbči- najmenj 16 tiskovnih pol, in b) 100 gld. povesti, obsezajoči najmenj 5 tiskovnih pol. Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine, ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustrežeta umetniškim zakonom, pripovedne književnosti, ter poleg tega ugodita literarnim namenom ,,Matice Slovenske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanov©, vprejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje ,,Matica Slovenska" po §. 15. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru ,,Matice Slovenske" do 1. oktobra 1887. leta. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano do-tično gaslo. Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaja svojim Članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče ,,Matičin" odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.
V Ljubljani 3. novembra 1886.                                       Odbor »Matice Slovenske".