JANEZ LUSINA-MALI ČEZ SAVO MAJA 1943. LETA Zadnji cIiicNi meseca aprila 1943. leta so niimili v prijjravali. ki jih je imela Jelo\^ka četa pred odhodom čez reko SaAO. Komanda Gorenjskega odreda je namreč v dogovoru z OSKOM za (iorenjsko že v začetku meseca aprila odredila Jelovško ali Blaže\o četo, kakor se je tudi imenoval-?, da se premakne na novo področje — v Kokro. Partizanske čete in bataljoni so se bili v Selški dolini že tako razmnožili, da je do premeščanja moralo priti. V Selški dolini so v lem času delovale že naslednje partizanske enote: Januškov ali Selški bataljon v okolici Mariiiij vrha, Da\če in Sorice; Ilijev bataljon na Sv. Mohorju in na le\cm bregu Sore; Kranj.ski bataljon, ki se je formiral na področju Križno gore. S\-. Jošta in Zabnice: Jelovška ali Blaževa četa na terenu okrog Krope. Jamnika in Dražgoš. Okrog Rado\ljice. Ribna in Bleda je operirala Tončkova četa. okrog Bohinjske Bistrice. Nornnja. Soteske in Bohinjske Bele je delovala Bohinjska čeia. na področju Poljanske doline pa je delovalo več partizanskih čet. med temi 7.irovska četa okrog 7ATO\ in Poljanska četa vzdolž Poljanske dolino. Približno takšna je bila situacija v Selški in Poljanski dolini oziroma na desnem bregu Save. Kaj oa preko Save, pod Sloržičem. \ Lclin borštu, pod Krvavcem in okrog Tržiča? Po tragični borbi v Udin borštu sredi septembra 1942. v kateri je bil pogubljen skoraj ves bataljon na čelu s komandantom Janezom Perkom. se narodnoosvoboclik kres. V odgo\()r so nam zaplapolali kresovi na Ra(ito^ClI. Blegošii. Lubniku, po -Nseh večjih in manjših vrhovih škofjeloških hribo\. Tja do 8. maja smo potem imeli vse polne roke dela. Treba je bilo poiskati mesta za vse tiste, ki smo jih morali odpustiti. Bolnica \- Ojstrem \rhu je sprejeniahi le težje ranjence. Mi takšnih nismo imeli. Imeli pa .smo ljudi s težkimi žulji, z ranami na nogah itd. Nekaj teh smo prepustili tereneeni. nekaj pa smo jih poslali na domo\e partizanskih svojcev. .Starega partizana Jurčka, doma iz Ljubljane, sem odpeljal na svoj dom. Tam so mu domači v gozdu nad hišo iz vej zgradili ležišče in v njem si je potem nekaj Časa zdravil zelo zateklo in od čirov bolno nogo. Kot .sem izvedel, je kasneje odšel imzaj v Dolomite in tam padel. Dne y. maja smo se ^• taborišču zadaj za dražgoško cerkvijo poslovili od v.seh. ki niso šli z nami. Med temi j e bil tudi komandir Blaž, ki je ra\iw tiste dni začel bolehati na želodcu in je moral oditi ^' KaliSče na zdravljenje. Še kosilo v starem kraju, v katerem smo bili vsi kot doma. in krenili smo na pot proti našemu cilju. .Štirideset partizanov, oboroženih s tremi zbrojevkami, s puškami in z bombami, je krenilo na pot, ki naj bi preko Dražgoške gore, planine Kališnik in \'odiške planine že prvi član pripeljala na drngi breg .Sa\e. \roče majsko sonce imm je že v Dražgoški gori pošteno pripekalo v hrbet, tako da smo bili prisiljeni sleči se in zavihati rokave. Morala je bila na višku. Kako tudi ne, saj smo bili ^si po vrsti mladi prosto\oljci, nahranjeni in oblečeni. Vrh tega pa še lep sončen dan. Meni samemu je bil la pohod še posebej pri srcu. Vedno sem si želel, da skupno s partizani l)rehodira vso Gorenjsko povprek in počez. Sedaj so bile na vrsti Kara- \anke in Kamniške planine, katere sem do tedaj ogledoval le z obronkov Jelovice. Pot do ^'odiške planine nam je bila vsem znana. Vodila je mimo že znanih partizanskih postojank: preko Kališnika, kjer se je po borbi v Dražgošah zaustavil Pečnikov \ od, čez Pstine, v bližini katerih je 1942. leta delovala pr\a partizanska bolnišnica H. grupe odredov, in Vodiška planina, kjer je bila leta 1942 pod Stanctom Žagarjem ustanovljena Jelovška četa. katere nasledniki smo bili mi in \- njej lahko s ponosom služili svoj »partizanski rok«. Okrog štirih smo prišli do Vodic. Tomaž, ki je nadomeščal komandirja čete, je določil odmor, a kuhar Zorko je s pomočjo Janka pripravil \ečerjo. Marko, Miloš in jaz pa smo odšli do \ rha Kroparskc gore, da od tod pogledamo v Kropo, kjer smo se pred vstopom v partizane učili za strojne ključavničarje. Skoraj tri leta smo se že učili, a pred koncem raje odšli v partizane, ker je bil takšen klic domo\ ine in partije. Zato smo Kropo zapustili že letii 1942 ter pile in kladiva zamenjali s puškami in bombami. Koliko ponosa in domišljavosti je bilo v nas treh. stoječih \ rh gore. Dolina pod nami je jočala pod peto nemškega barbarstva in gestapa, za nas pa ni bilo ne policijske ure ne okupacijskih nakaznic za 132 hrano in obleko. Kot orli vrh gore smo uživali svobodni zrak planin in sončne žarke zahajajočega sonca. Ko smo se vrnili, sta bila kuharja že pripravila večerjo. Četnega zdravnika dr. Tarasa smo dobili pri kopanju. Za kopalnico si je izbral korito za napajanje živine. Nam do tega ni bilo, zato smo raje vzeli svoje porcije iii večerjali. Še podpis na koči: Miloš, Mali, Marko 9. maja 1943 in že smo s četo nadaljevali pot. Z zadnjimi večernimi zarjami smo prišli v dolino, prešli cesto in potok Upnico in že smo bili mimo Zgornje Dobrave in Mešač pred mostom v Globokem. Večerni mrak je že prekril polja in vasi, mimo katerih bi prišli neopazno, da nas niso izvohali psi. Ti so bili premnogokrat naši izdajalci, ki so s svojim laježem privabili sum Nemcev. To ne samo tod okoli, temveč povsod drugje. Na nekaterih mestih, kjer so šla mimo naša pota, smo jih nekaj morali celo postreliti. drugje pa opozorili ljudi, naj jih privežejo v notranjost hiš. Dogajalo se je tudi, da je imel naš nasprotnik po več psov, ki naj bi z laježem naznanjali naš prihod. Pred mostom v Globokem smo se morali ustaviti. Pred nami je bila reka Sa\a — naša največja zapreka na tej poii. Ta večer je bila narasla od deževja zadnjih dni in takšna je predstavljala še večjo zapreko, ker smo se morali poslužiti mostu. Tišina in ne prižigaj cigaret, je šlo povelje od partizana do partizana. Pred mostom smo, na katerem Nemci kaj radi postavljajo svoje zasede. Za to so jim bile zelo prikladne tri hišice tik ob mostu na drngi sirani vode. Potrebna je bila največja pozornost. Izvid je opravila patrulja, ki nam je po kratkem času z druge strani dala znak. da je most prost in da lahko pot imdaljiijemo. Cez most bi se bal iti še ob belem dnevti, a kaj šele sedaj v temni noči, ko ne vidiš nič, pod seboj pa čutiš šum hitrih valov Save. To je bilo posebno težko za tiste, ki niso znali plavati, med njimi tudi za mene. težava pa je bila še ta, da so Nemci pred kratkim pobrali z mostu mnogo desk in tako smo se z največjo težavo prebijali čezenj. Zaradi varnosti smo bili zavarovani, kajti uaši dve mitraljezki trojki sta že zasedli hišice na drugi strani mostu in branili naš prehod. Držeč se drug drugega za roke smo počasi le prišli na drugi breg, tam ponovno uredili kolono in hitro prešli progo, da bi čim prej bili v gozdu nad njo. Zveza, ki je bila dogovorjena, je ob pravem času prišla po nas. Bili so to trije kurirji, med njimi neki Ankrst, stari partizan, ki pa je živel posebno partizansko življenje. Kakor sem pozneje izvedel, je bil med prvimi partizani, potem se je partizanskega življenja naveličal in jo večkrat popihal v svoj revir v — Grofijo. Ta čas je bil zopet med partizani. V akcijah se je rad polaščal stvari, ki niso imele nobene veze s partizanstvom, kot so bili zlato, srebro in druge vrednosti. Za svoja dejanja je bil posvarjcn. drugič pa je le malo manjkalo, da ga partizani zaradi tega niso ustrelili. Ob akciji v gradu pri Tržiču pa je zopet ukradel nekaj zlata, nakar je zbežal in se zaprl v bunkar, ki ga je imel v Grofiji. Toda partizane so prehiteli Nemci in padel je pri Sv. Luciji pod Dobrčo, še vedno kot partizanski kurir. Že večerna zarja, ki je bila kaj sumljivih barv, nam je bila povod za sum, da se bo vreme zopet poslabšalo. In res, nismo še dobro prečkali glavne ceste, že so priletele prve kaplje dežja. Kmalu nato se je ulila l)loha in bili siuo prisiljeni vedriti pod košatimi smrekami ob potoku 133 Perašci. -Noč je Ijila temna kot v rogu. Le od zahoda sem se je včasih iiiočuo posvetilo. *lo so Jesenice,-, nam je {)ojas)ije\al eden od kurirjev, ^lldeče jiebo, ki ga vidite vsakega toliko časa, pa je svetloba raztopljenega železa, ki teče iz pla\ža.- Ko je ploha prenehala, smo pot uadalje\ali. Pri prečkanju potoka se nam je Miloš pošteno okopal. Potok smo prečkali po podrtem drevesu, na katerem pa je Milošu tako nerodno spodrsnilo, da je zgubil ravnotežje 111 se prevalil kakor je bil dolg in širok v potok. \ es premočen do kože je moral nadaljevati pot. Zjutraj snio se ustavili v gozdu pod vasjo l,eše. Uež je nepretrgoma padal in na najobčutljivejših mestih smo bili že mokri do kože. V kolibici, ki je služila za shrambo bukovega listja, za vseh nas 40 ni bilo prostora, zalo smo si morali nekateri urediti zaklonišče pred dežjem pod bližtijimi smrekami. Kot prvi sem moral prevzeti dolžnost stražarja, ki ga je postavil Tomaž na robu gozda, od koder se je lepo videlo proti Brezjam in Radovljici. Ves dan smo morali ostati brez hrane, ker nismo smeli kuriti ognja, a tudi za kakšno akcijo se nismo smeli odločiti, če smo hoteli piiti neopaženi na določeno mesto. Popoldne 10. maja se je vreme popravilo, tako da smo z nočjo vred nadaljevali pot pod Storžič. Okrog enajstih zvečer pa nas je zajela nova ploha dežja in morali smo se zateči v na pol porušeno opekarno pod Pristavo. Bili smo v bližini Tržiča, kjer je ta čas bivalo preko 200 mož nemške policije, žandarmerije in gestapu. I emu primerno smo se tudi zavarovali. Z Markom sva odšla do njegovih domačih, ki so tu v bližini stanovali. Težko sva jih prebudila. Pri njih sva dobila nekaj kruha. Marko še nekaj suhe obleke, ki mu je seveda bila dobrodošla. Ko se je zlilo, smo pot nadaljevali. Toda v mokri, a mladi spomladanski travi smo za seboj pustili močne sledi, po katerih so Nemci že drtigi dan izvedeli za naš prihod v te kraje. Prevarali pa so se, ker so mislili, da smo pot nadaljevali v smeri proti Koroški. »Tri sto partizanov je v noči med 10. in 11. majem šlo mimo Tržiča,« so govorili Nemci, kar je za nas pomenilo propagando, ki je šla v našo korist. Dne 11. maja zjutraj smo prišli pod Storžič, v gozd nad vasjo Povle. In smo se sestali s skupino partizanov, z edino partizansko silo na tem področju. Ko se je popolnoma zdanilo, smo lahko opazovali novi sneg, ki j e zapadel vse do polovice Storžiča. Sedaj nam je postalo jasno, zakaj je bilo v zadnjih dneh tako mrzlo. Medtem ko nas je v dolinah močil hladen dež, je v višjih predelih snežilo. .Sončen dan z meglami okrog Storžiča in Tolstega vrha smo jiorabiti za sušenje obleke in druge opreme, popoldanske ure pa za počitek, katerega smo bili vsi potrebni. Pod večer smo si uredili ležišča. Svoje sem si uredil tik ob veliki skali, tako da sem bil z dveh strani dobro zavarovan za vsak slučaj, na kar sem v partizanih vedno lahko računal. Zvečer pa smo se spoznali z vsemi, ki smo jih zatekli zjutraj v taborišču. Med njimi so bili: Tarzan. Kristan, Branko Djordjevič. Miško. Ione Tajfar. Saško. Boris. Lenart, Korl in še dva partizana iz vasi Gozd. Pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja, toliko smo si imeli povedati. Od larzana smo izvedeli o tragediji 13 tovarišev, med katerimi je bil on edini, ki mu je uspelo rešiti se iz luknje v skali pri Okroglem. Tovariš Saško, eden od dveh. ki sta preživela borbo v Udiii borštu, nam je i)ri|)o- 134 vecloval o zadnjih urah Perkovega bataljona ^ tem grozdu. Skrit pod veliko rušo je'ob nekem potoku opazoval potek in konec bojev, potem pa še početja, ki so jih Nemci uganjali nad ubitimi partizani. Perko sam je dočakal konec privezan vrh visokega borovca. Ker ni hotel omahniti, so nemški po\ ampirjenci tako dolgo streljali, dokler se ni \ es prerešetan zvalil pred njihove noge. Še nekaj borcev je bilo, ki so se umaknili v krošnje dre\es. vsi pa so doživeli isto kot njihov komandant. Ko so žrtve pripeljali do vasi Strahinj, so prisilili vaščane, da so morali po inrt\ih pljuvati. Izvedeli pa smo tudi mnogo podrobnosti o borbah, ki jih je imela II. grupa odredo\" pri preh(Khi tega področja leta 1942 na s\ojem pohodu na Štajersko. Dne (2. maja pod .Storžičem. Partizansko življenje je zopet začelo normalno pot. Vstajanje ob 5. uri. nakar smo na naglico pospravili šotore in drugo opremo, se umili \ bližnjem potoku, nato pa zajtrkovali. Do 8. ure I)oleganje okoli svoje opreme ali sedenje in kramljanje okoli ognja, nato vojaška ura. Okrog 10. ure politična ura. Kosilo ob 12. uri. popoldanske ure pa smo porabili za čiščenje orožja in sušenje municije. Pr\o akcijo snto naredili po dvodnevnem odmoru v prijazni vasici Cloriče kraj SA. Lovrenca. Bila je akcija vojaškega in prehranjevalnega značaja. Vojaškega zaradi tega. ker so Nemci smatrali \sak pojav partizanov na tem terenu za \ojasko dcjst\o. Njim je \ saka. pa (udi najmanjša akcija pomenila mnogo, — toliko, da so morali v pokrajini, kakršna je bila Gorenjska, ki so jo že leta 1942 za »vselej« priključili Velikemu Rajhu, držati svoje vojaške, policijske in žandarmerijske moči in jih pošiljati v borbo z gorenjskimi partizani. Akcija y vasi Gorice je bila iz\edenu ponoči med 14. in 15. majem. To pot sjno na občini, ki je služila le Nemcem, likvidirali pisalne stroje, ciklostilni stroj in nekaj papirja za našo tehniko. V trgovini smo si naba- ^ iii nekaj hrane, kulturna skupina pa je sredi vasi zapela nekaj borbenih partizanskih pesmi in razirosila letake s pozivom: Vsi v partizane! Akcija je imela velik politični uspeh. Ljudje so nam navdušeno pripovedovali, kako lepo smo ztipeli, da smo med arhi\'oni uničili tudi neke spiske sumljivih ljudi, najbolj pa so iiaiu hiteli pripovedovati o nemški žandarmerijski patrulji, ki je ves večer morala presedeti skrita v osnovni šoli in poslušati naše nape\e. Šele zjutraj, ku se je popolnoma zdanilo, so smeli priti ven in oditi nazaj na Ciolnik. kamor so pripadali. Bodite oprezni, čim \cčkrat menjajte taborišča, ne taborite na istem mestu, ne nasedajte vsakemu človeku. — tako so nas svarili tisti, ki so bili na terenu že dalj časa. In imeli so pra\, kajti ravno tu so partizani doživeli že več porazov prav zaradi izdajstva. Tako je na Krvavcu v avgustu leta 1942 padlo okrog 20 partizanov iz »leteče grupe«, ker so nasedli nekemu civilistu, ki se je izdajal, da jim bo iz Kranja priskrbel kruha. Tega jim pač ni priskrbel, pobrigal pa se je. da so jih Švabi pravočasno obkolili in luipadii. Plod izdajstva je bila tudi smrt mnogih v Ldin borštii in Okroglem, \elika Poljana pod Storžičem bi bila nekoč tudi kmalu prizorišče tragedije na račun izdajstva, toda sreča je bila to pot naklonjena partizanom in namesto, da bi bili oni tepeni. so le-ti dobro premlatili Nemce, ki so rinili proti njim. — Na teh izkušnjah smo se nu)- rali učiti, če smo hoteli dalj časa ostati med ljudmi tostran Save. Zato 135 smo se še to dopoldne premaknili za kakih 400 m višje nad gozd, da smo lahko zelo dobro opazovali vasi Povlje. Trstenik. Gorice in cesto, ki vodi skozi Tenetiše v smeri proti Kranju. Mimo taborišča je žuborel potoček in prinašal raztopljen sneg s Storžiča. Y svojem koritu je kril več manjših slapov, na katerih se je voda toliko segrela, da smo se pod njimi lahko tuširali in kopali. Pravi raj, bi kdo mislil. Pa ni bilo tako. Dela je bilo dovolj. .Straža, patrulje, ki so se menjavale, nekaj te je prav gotovo vsak dan doletelo. V tem taborišču smo sprejeli prva dva nova partizana. Bila sta (ovariSica Tanja in tovariš Martin iz Kranja. Z njima skupaj smo naslednji dan odšli v akcijo na Trstenik. Nazaj grede iz akcije smo se v taborišču ^^austa^iili le toliko, da smo vzeli s\ojo opremo, potei7i pa smo se premaknili drugam, to pot v taborišče št. 3, katero smo si uredili v bukovem gozdiču zadaj za Dolenčevo kočo, še vedno pod Storžičem. To taborišče nam je ostalo \ spominu po nialinovcu, ki ga nikoli prej in pozneje nismo toliko popili kot ravno tukaj. Z eno besedo, tu luim ni manjkalo ne liraue iie jjijače. Jutendant Mužik je dobro opravljal svojo dolžnost, tako da pod njegovim intendantstvom nismo bili lačni. Imel pa je to slabo lastnost, da je v akciji rad pogledal tudi za svojimi koristmi. Pozneje so ga partizani zaradi kraje, ki jo je izvršil pri nekaterih akcijah, ustrelili. Zvečer smo v Dolenčevi koči zaplenili pištolo madžarskega tipa, s katero se je oborožil konuuulaiit čete Polde. Potem smo nadaljevali pot proti Kokrici in Kranju, kjer smo to noč nameravali izvesti akcijo in poslaviti zasedo nemški patrulji. Precej dolga je bila pot. mimo vasi in hiš. mimo pasjega laježa in mimo mlak. v katerih so regljale žabe. Žabe so bile zame osebno vedno kot neke vrste barometer, po katerem sem sklepal, kako nam bo akcija uspela. Njihovo regljanjc mi nikoli ni bilo pri srcu, zato ker smo po navadi takrat padli v zasedo. 1 udi to noč so bili Nemci hitrejši in naui tik pred vasjo Kokrica postavili močno zasedo. Mitraljezec Luka je imel še toliko časa, da je kriknil in spustil rafal, potem pa se je usulo po gozdu. Zbrali smo se šele daleč za gozdom, se prešteli, potem pa ne da bi izvedli akcijo, mahnili nazaj proti našemu »domui;. Mimogrede smo v Tenefišah prebudili neke naše ljudi in pri njih dobili nekaj hrane. Ker smo bili zvečer odkriti, jo komandant čete takoj zjutraj oTinčkov tabor«, po dennnciantn iz neke vasi pod nami. Ta je menda imel lui \esti že zelo stare grehe, ki so ga obtoževali in težili, da so zaradi njih jiadli nekateri partizani tega kraja. Pravili so nam, da do tedaj niso juogli priti do njega, ker je stalno menjal stanovanja in tako brisal sled za seboj. Nazadnje je le prišel N- roke pravice in bil likvidiran. rncli \ tem taborišču se nismo dolgo časa zadrževali. Terenci so nam v vasi Olše\ek pripravili hrano, po katero smo se morali spustiti. V vasi ^nio se držali precej časa. tako da je bilo že kar pozno, ko smo se vračali proti novemu taborišču pod Kr\avcem. Taborišče št. 8 smo si pripravili v gozdu zahodno od kmeta Vižničana pri Sv. Ambrožu. Mesec dni je skoraj minilo, odkar smo prišli izpod Jelovice. I ercn, na katerem smo bili. smo že dodobra prekrižarili sem in tja. obhodili smo že nuKvgo \asi in izmenjali precej taborišč. I udi marsikatera noč je šla nepre- .'-•])ana mimo nas, kar pa nam ni bilo \ eč težko, saj smo bili ljudje noči, kar je temu terenu še posebej ustrezalo. Četa je od prejšnjih 40 partizanov narasla do 60 borcev. To p>a je bila za teren, na katerem smo bili, prevelika enota, zato je bilo odločeno, da se četa razpolovi in da se formirata dve novi četi. I ako smo bili tudi jelovčani razdeljeni v dve četi. Prva četa, katere komandir je bil Tone Fajfar in politkoinisar Stane Mrhar, je ostala na terenu okrog Krvavca, naša druga četa pa se je vrnila nazaj pod Storžič. Njen komandir je poslal neki Polde, za komisarja pa j e bil Janez Lotrič - Jonkel iz Železnikov. Ponovno na pot preko strmih gorskih steza. Posebno strma je bila pot preko melišč. po kateri smo se spuščali, da bi pod večer prišli v Spodnjo Kokro, lu smo si v inrakn ogledali ])oslopje. v katerem so bili še do 138 iiedaviiefra Nemci, ali so ga zapustili, ker je bilo pre\eč na sainotnein kraju m preiilizu gozda. Miško, ki je vodil četo, nam je siK)toiiui pripovedoval svoje spouiiue na tragedijo, ki je zadela vaščane Kokre. Ogledali smo si tudi pogorišče hiš, v katere so Nemci zmetali postreljene ijiidi. Tako smo ijueli priložnost videti tudi tu delček Dražgoš in drugih požganih vasi naše Ck)renjske. \ Spodnji Kokri smo prečkali cesto in s trdo temo. nekako okrog 22. ure, smo bili na Jasorjevem \ rhu. kjer smo prenočili. Zjutraj smo brez zajtrka nadaljevali pot preko Malega Grintavca in okrog osmih smo bili pri lo\ski koči »a severni .strani Storžiča. Tu smo pripravili zajtrk, ki je obenem nadomestil tudi \ečerjo prejšnjega dne. Lep kraj smo si jK)iskali za taborišče. ,\ad iianii se je strmo dvigal .Sforžič, \ se naokrog pa je bil lep mešan gozd. Taborišče je bilo tudi sicer tako urejeno, da ni bilo nič kaj podobno partizanskemu taborišču. Komanda čete se je imstanila v koči, mi pa smo .si svoja ležišča uredili okrog nje. in to na žimnicah, ki smo jih /nosili iz koče. jih na soncu j)osiišili. potem pa položili na primerna mesta. .Svojo sem postavil pod razbitim macesnom viharnikom. kjer je bilo ravno toliko prostora, da sem si lepo postlal. Pra\ zaradi teh jKJStelj smo se tudi odločili, da bomo tu taborili nekaj dni. Prijetno je bilo prenočevati na posteljah v naravi in na planinskem zraku pod Storžičem. Tu nam mraz ni mogel do ži\ega. Sicer pa. bilo je poletje s toplimi dnevi in nočnii. Takšna taborišča smo si redno urejevali po večjih napornih marših, po akcijah, ali pa takrat, kadar je bilo to nujno zaradi čiščenja orožja ali podobnega. To pot smo si pridno urejali gradivo, ki ga je potem kulturni referent obdelal in pripravil za izdajo žepnega časopisa »Partizani pod Storžičem«. Vsebina je bila včasih kar pestra in zanimiva: od resnih člankov in bodic, ki so šle na račun mnogih od nas. do verzov in celih pesmic, ki so jih sestavljali posamezni partizani pesniki. Najvidnejši pesnik v naši četi je bil takrat tovariš Cene, doma iz .Stražišča, kjer je živel pri svojem stricu, rojen pa je bil nekje na Štajer.skem. V četi je bil že od pomladi tega leta. Preden je prišel do nas. je moral v Ceptilalj čakali na zvezo na nekem podstrešju. Tu pa ni zapravljal časa. Zložil je svojo prvo partizansko pesem >Stoji na gori partizan, JHU puška je rjava«. Ta se je potem iz naše čete razširila k drugim in kasneje po vsej Sloveniji. Njen avtor pa je padel v bunkerju na Praprotni polici pri Cerkljah leta \944. Naslednje jutro nas je jjrebudilo kamenje, ki se je nepretrgoma valilo po meliščih izpod sten Storžiča. Računali smo z vsem. Tudi Nemci lahko šarijo nekje gori nad nami po Bašeljskem sedlu. Cez nekaj časa pa smo opazili tropo divjih koz, ki se je pasla v skalovju nad nami. Dva dni smo potem skupaj taborili. Mi v koči. gamsi nad nami. Bilo jih je kar precej, okrog 30 smo jih večkrat našteli. Čeprav smo se kaj težko poslovili od tega kraja, smo vendar to uu)- rali storiti. Morali smo v bližino ljudi, ti pa so bili daleč od tod. Zato smo se po nekaj dnevih taborjenja preselili preko Javorniškega sedla na planino Javoruik in si tu v planinskih stajah našli novo taborišče. Preko dneva .smo polegali po soncu, imeli kot običajno vojaško in politično uro. zvečer pa smo se odpravili v akcijo proti I ržiču. Zaseda, v katero sem bil določen, se je ustavila za obzidjem tržiškega pokopališča, od koder je bil lep razgled na cesto. Izvedena je bila (irchranjev alna akcija v neki irgo- 139 vini in pri peku. Nemci so bili mirni, vendar je kazalo, da nekaj sumijo- / a t o so pogosto padale rakete in se preko naših glav spuščale na pokopališče in na travnik za nami. Nas niso mogli opaziti, ker smo se ob vsaki raketi .sklonili za zid in počakali, da je ugasnila. Pot nazaj na Javorniško planino je bila presneto naporna. Lovil me je zaspanec, strma pot, tema. povrhu vsega pa še veliko kamenje, ob katerega sem se spotikal vso pot. Ltrnjen sem bil toliko, da mi ni bilo do zajtrka, zato sem raje legel in kmalu zaspal. Prebudilo me je vroče sonce, pred katerim sem se moral umakniti pod zelo gosto in visoko smreko. Šele kosilo mi je šlo v slast, ker sem bil že pošteno lačen. Popoldanske ure smo s Totnažem porabili za lov na gamse. Vrnili pa smo se praznili rok, čeprav smo prej ves dan lahko opazovali tropo gamsov na plazu pod .Storžičem. Drugo jutro smo se zgodaj odpravili na lov na jelene, ki jih je bilo tedaj \ bivših borovih gozdovih še mnogo. Na čredo jelenov smo naleteli precej globoko v gozdu v smeri proti Puterhofu. .Streljalo nas je več obenem, loda po sledeh se ni dalo ugotoviti, da bi bili kaj zadeli. Odslej na takšen iov nismo smeli več hoditi, kar je pri komandi čete dosegel partizan, ki je bil svoj čas poklicni lovec. Le on je smel loviti in po pravici rečeno, imel je tudi več lovske sreče. Toda tudi Javorniška planina zaradi sioje oddaljenosti jii bila primerna za daljše zadrževanje. Sicer pa smo bili že vsi siti taborjenja v zakotnih gozdovih iit daleč proč od vasi. Zaradi tega smo se četrtega dne bivanja na tej planini odpravili proli vasi Gozdu, do katere smo imeli najmanj 4 ure hoda. Mimogrede smo se ustavili pod Storžičem, kjer smo ob grobu jiadlih partizanov imeli krajšo spominsko svečanost, posvečeno drugi obletnici borbe, v kateri je padlo prvih 9 partizanov. Ob grobu nam je tovariš Kristan, politdelegat ^oda, povedal, kako je prišlo do tega boja, imto pa je Tomažev vod oddal častne strele, katerih oclmev je rezko odmeval od prepadnih sten na tej strani Storžiča. Tabori.^fče št. 11 smo si uredili nad vasjo Vcterno, ob glavni poti, ki pelje v Gozd. To taborišče mi je ostalo v spominu po stražarskem mestu. s katerega nam je pobegnil nek sumljiv človek, ki nam je pred tem zatrjeval, da je prišel v partizane prostovoljno. Komandirju čete se je zdel prišlec sumljive narave, zato ga je dal pod kontrolo. To je najbolje opravljala straža, ki je stala precej visoko za taboriščem, od koder je bilo na moč lepo opazovati Kriško polje in teren proti Tržičtt. Ze prvo noč nam je [irišlcc pripovedoval, da je višji uslužbenec bivše Jugobrune v Kranju, da je v partizane moral priti, ker so ga Nemci zasledovali, da pa je partizansko življenje zanj pretežko in da bi raje odšel kam na teren. Najbolj pa smo ga občudovali, ko nam je začel pripovedovati, da bo prišel čas, ko bo na svetu zmagala ideja marksizma. Kar verjeti nismo mogli, od kod ta človek toliko ve o vseh teh stvareh. Še bolj pa smo bili iziienadeni, ko smo naslednjo noč izvedeli, da je neznani prišlec dezertiral s straže v neznano smer. Koliko takšnih in podobnih slabičev je že prišlo in dezertiralo od nas. V tem so se posebno odrezali fantje iz Besnice. Ti so \' marcu in aprilu leta 1943 prihajali in po nekaj dneh dezertirali. Po vsakem dezerterstvu pa smo morali menjati kraj taborjenja in se premakniti drugam. To je 140 trajalo toliko časa, dokler ni dczertirala zadnja takšna skupina in pri- \edla do uspele nemške hajke, v kateri je pod Špičastini hribom nad Besnico padlo 8 partizanov, samih starejših borcev. To vse po zaslugi tistih, ki so bežali nazaj in so se pri tem morali javljati na žandarmerijskih postajah ter povedati vse, kar so videli in doži\eIi mciiice in tako smo vse dni imeli okrog taborišča jiolno obiskovalcev, na katere j e bilo treba ravno tako računati. Vendar smo ostali neopaženi. kajti laborišče je stalo \" gosto zaraščenem s\etii ob potočku, kjer borovnic ni bilo. V tem času je prišel iz Selške doline novi komandir čete Janušek. Stari komandir Polde, ki je bil pred nekaj dnevi odšel na neko zvezo, se ni več vrnil. Izvedeli smo le toliko, da je odšel med koroške partizane, od koder je bil tudi doma. Nič kaj \arne se nismo počutili v tej ravnini, želeli smo si zaledja z visokimi gorami. Z novim komandirjem smo se ^ naslednjih dneh preselili pod Dobrčo v bližino nekega samostana, v katerem so ta čas prebivali tnenilii. Tudi tu nismo bili dolgo. Po akciji v Lešah smo se preselili v gozd Grofijo, od koder pa nas je že drugi dan pregnala hajka in morali smo se zopet preseliti v višje ležečo Dobrčo. Ce bi nas hajka zatekla v gozdu Grofiji, ne vem, kako bi bilo, tako pa smo zanjo pravočasno izvedeli in se v zgodnjih jutranjih urah usodnega dne prebili preko ceste do vznožja gore in ob osmih smo že s stražarskega mesta opazovali premike nemških kolon in poslušali odniev miuometalcev, ki so obstreljevali ves gozd pod nami. Pod večer je sledil ponovni premik, ker mesto ob zbiralniku vode nad Sv. Nežo ni bilo primerno za taborjenje, prvič, ker tu ni bilo vode. drugič pa preblizu Tržiča, iz katerega so Nemci lahko \sak čas prišli do nas v goro. Nov i premik pa se je z nočjo v red si)remenil v pravo pokoro. Temna noč imin je z vsakim korakom pripravila nove težave. Korak za korakom smo se spuščali po strmem planinskem potokn na cesto, ki vodi im Ljubelj. Potok je imel na nekaterih mestih slapom podobne skoke, preko katerih se je bilo posebno težko spustiti. Najbolj nam je nagajala kuhinjska oprema, ki je kar naprej zvonila in naznanjala naš prihod. Za pot, ki je bila relativno kratka, smo porabili celo noč in pred zoro zasedli greben na drugi strani Bistrice pod Kalom. Pod Kalom smo predanili. V popoldanskih urah smo s Tomažem odšli na Kofce. kjer je bilo ta dan mnogo Tržičanov. Med njimi naj bi bili tudi nekateri, ki so bili v službi gcstapa in katere naj bi likvidirali. Toda 141 niso prišli, J>olj varne so se počutili v Tržiču. Tomaž, ki je po malem jecljal, je zbranim na kratko orisal cilj partizanske borbe, nato pa jih pozval, naj vstopijo v partizane. Ko smo se \ racali od mitinga, se nam je Tomaž izgo%arjal. da je imel predolg govor in da bi bilo dovolj, če bi \zkliknil: .-.Sedaj je čas za partizane, turiste se bomo šli pa po končani vojni!« Č"eto, ki si je medtem uredila taborišče pod Belo pečjo, smo dobili pozno pod večer. Iz tega taborišča pa nas Je naslednji dan pregnala orožiiiška patrulja. Prišla je po poti nad taboriščem, v katerem smo tedaj l'a^•no prepevali partizanske pesmi, se za nekaj časa zaustavila in prisluhnila, nato pa nadaljevala pot. Mi o vsem tem seveda nisnu) nič veileli. Povedal nam je šele kmet, ki je takoj nato pritekel. Kaj takega se v Selški dolini leta 194'5 ne bi več primerilo, da bi T orožnikov patruljiralo po tako samotnih |)oteh. kot so poti pod Konjščico in Belo pečjo. Bili so orožniki iz Puterhofa. za katere se je že takrat govorilo, da so do partizanov zelo popustljivi in da kaj neradi vidijo, če jih kdo pride naznanit. To je ]>il povod, da sjno se Se tistega dne preselili in ])reko \elike Poljane prišli nazaj v naše prvo taborišče nad vasjo Povle. Od tukaj smo pripravili nekaj skvipnih akcij s četo izpod Krvavca. Prvič s\uo se dobili na vhodu v l^din boršt in potem izvedli akcijo v Strahinju. Tedaj je malo manjkalo, da mitraljezec Luka ni sprožil rafala na skupino domačih fantov, ki so se mu približali z nemško govorico. Vračali so se z nedeljskega plesa iu prišli pred Tuko, ki jih je zaustavil, uakar so mu oni. misleč, da so Nemci, odgovorili po nemško, l.e njegovi premišljenosti so se imeli zahvaliti, da ni prišlo do nesreče- Druga skupna akcija obeh čet je sledila v vasi Struževo pri Kranju. Tu smo mobilizirali okrog 50 fantov in mož in jih pripeljali s seboj pod .StoržiČ. Tretja akcija pa je bila namenjena Zgornjim Dupljam, kjer smo se oskrbeli z obutvijo, s katero smo bdi že vsi pri kraju. V faboriščti za Sv. Lovrencem sem se moral posloviti od svojih tovarišev. Prišel je tovariš Nartnik iz kranjskega okrožja in me vzel za kurirja med četo, novo formirano tehniko in kranjskim okrožjem. Skupaj z iijini sem še istega dne preko Hudičevega boršta ?ia Zaplati prišel v tehniko, ki jo je ravno tiste dni ustanovil tovariš Niko Kavčič. Tu sem dobil tudi Bodina, starega partizana iz Jelovice, ki je ravno tako ustanavljal tehnike po vsej Gorenjski. Naslednjih nekoliko dni smo ijorabili za notranjo uretlitev prostorov, v katerih je bila tehnika. Do bunkerjev nikoli v partizanih nisem imel veselja, po pravici povedano, sovražil sem jih in v njih sem se pfjčntil kot v ječi. Zato nisem imel nobenega pravega veselja pri teh delih. CJradbeni material, deske in žeblje sva z Nikotom prinesla iz koče. ki je stala v Hudičevem gozdu. Tu sva dobila tudi nekaj posode za kuhanje hrane. Pisalne stroje smo dobili iz čete, nekaj pa jih je priskrbelo kranjsko okrožje po zvezi iz Kranja. Pri delu v tehniki sem imel opraviti s ciklostilnim strojem za razmnoževanje. Delo je teklo kar dobro. Prvo gradivo sem že odnesel na okrožje, od koder so ga terenski delavci raznoslii po svojem terenu. Vse je steklo, tehnika in moje kurirske zveze, le jaz se nisem mogel privaditi življenju v bunkerju, vrtenju ciklostilnega stroja. cnoličiieinii zavijanju gradiva. Moje razumevanje partizanskega boja je 142 bilo drugačno. Y četah iii bataljonih, tam .sx) liile moje misli. Mir, ki M-MI ga užisal za zaprtimi stenami naše koče. sem s()\ ražil. ^ se l)olj in bolj mi je postajalo dolgčas po čeli in tovariših. Kdor tega ni oknsil. težko \erjame. Posebno pa mi je postalo ži\ljenje \- bunkerju dolgočasno takrat, kadar sta odšla Niko in Bodin na razne zveze in sem ostal sam. Zato sem nestrpno čakal \sakega tretjega dne, ko sem moral na zvezo. Tako sem vsaj srečal nekaj ljudi in se sprehodil. Na teh z>ezah pti sem doživel marsikaj, kar mi je ostalo \ spominn na to službovanje. I ako sem bil ob prvi priložnosti po služ.benih opravkih v četi. Skupaj z njo sem šel ^' akcijo v Spodnjo Belo. Vrnili smo se nazaj v taborišče pod Bašeljskim sedlom. Ali ta dan ni bilo vse v redu. Že zgodaj zjutraj so se s sedla nad nami culi streli. Nato je \ se utihnilo. Cez nekaj časa zopet strel. .Straža je po\ečala svojo budnost. Ker sem bil zaspan, sem spaj na vreči bele moke. Naenkrat pa me prebudi močan šum. V spanju seni mislil, da je veter. Še enkrat zašumi po taborišču. Ko se prebudim, vidim, da vse-\'prek beži v smeri proti Sv. Lovrencu. Ko sem metal na ramo svoj nahrbtnik, je po taborišču že vse vprek ž\ ižgalo in tromblonke so padale v bližino kuhinje, kjer se je pripra\ljala hrana, ftidi to pot so bile moje noge hitre in kniahi sem ujel glavnino čete, ki se je umikala iii se je organizirala v kolone. Ker je pričelo deževati, smo se morali ustaviti pod va.sjo Gozd. Tu smo se tudi prešteli in videli, da nekateri manjkajo. Bilo ni stra- 7arje\. manjkal pa je tudi Marko. No. pod ^•eče^ pa so le prišli in nam po\edali, kako je prišlo do takega iznenadenja. Takole: Samčeva skupina 15 raztrgancev je spretno prepustila našo patruljo in za njo prišla do taborišča. Najprej pa je naletela na stražo in udarila po njej. Tu je malo manjkalo, da je ni dobil Marko, ki je bil ravno tedaj na straži. Ko .se mu je bil približeval raztrganec Perko z rokami na hrbtu in z nasmejanim licem, je mislil, da je to neki partizan, dokler ni izza hrbta potegnil brzostrelko in nsid nanj rafala. Po tej hajki sem en dan moral ostati pri četi. lako da se je položaj razjasnil. Ko pa smo dobili sporočilo, da se je Samčeva skupina vrnila v Kranj, sem se tudi jaz odpra\ il na ])ot. Med potjo pa sem doživel neprijetno srečanje s predd\()rskimi orožniki, pred katerimi sem moral pošteno >cvirnati«. Že nad Golnikom, kjer je \(xdila običajna kurirska steza, sem debelo gledal, ko sem v gozdu med drevjem opazil d\e nuni. Ko sem prišel bliže, sem videl, da sta obe dekleti le na zvezi s partizani. Pri vasi Bašelj pa sem doletel na nejjrijetno srečanje z orožniki. Seno je bilo v kupih, a ko sem se jim približal, \i