OKTOBER
1	P Eemiglj +
2	S Angeli varuhi
3	N Roženvenska
4	P FrančiSek AsiS.
5	T Placid
6	S Brunon
1 C češč. Roč. ren.
8	P Brigita	+
9	S Ludovik, Bert.
10	N 21. pobink.
11	P Mater. B. Dev.
12	T Kolumbov dan
13	S Edvard
14	č Kalist
15	P Terezija *
16	S Gal., opat
VENEC
PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI
§feHcr: %_a g«rg in narod — za pravico, in resnico — od boja M vmagpl
GKASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four, Sloveru an Organizational
HKJSTARBJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVENSI1
LISTI jBDRUZENm DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (NO.) 200.
CHICAGO, ILL., PETEK, 15. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 15, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Izredno zasedanje kongresa se otvori 15. novembra. — V razpravo bo prišel predlog za pomoč farmarjem, da-. Ije predlog za ureditev mezd in delovnih ur, ter izraba naravnih sil in preureditev vladnih uradov.
Washington, D. C. — Več
važnih zadev .bo imel obde-lavati kongres, ko se bo sestal 15. novembra k izrednemu zasedanju. Poziv za to jzre-dno zborovanje je izdal predsednik Roosevelt zadnji torek zvečer, na kar je isti večer v govoru po radio naznanil prebivalstvu Zed. držav tudi,kak program bo predložen kongresu.
V govoru, ki ga je imel iz svoje pisarne v Beli hiši, je predsednik kazal izredno gotovost, da je ljudstvo še vedno naklonjeno njegovemu programu. Na svojem potovanju je očividno imel priliko ugotoviti, da so kongresniki ravnali proti volji prebivalstva, ko so se v zadnjem zasedanju uporno proti Vili, da bi odobrili predloge, ki jim, jih je stavila vlada, kajti dru-, gače bi gotovo ne spravljal' teh predlogov s tako samo-' zavestjo zopet v ospredje in celo izredno zasedanje sklical zaradi njih.
Prvi med temi zakonskimi predlogi se bavi z ureditvijo farmarskega vprašanja. Po načrtu predsednika se ima za-sigurati farmarju stalen dohodek, namreč, da ne bo imel v e¥m letu preobilico pridelkov, ki jih mora zato prodajati pod ceno, dočim utegne prihodnje leto vsled slabe letine sam stradati in kupovati nazaj svoje lastne pridelke po oderuško visoki ceni. Po predloženem zakonu bi se pod vodstvom vlade uredila produkcija z ozirom na potrebo, domačo in tujezemsko, pridelki pa bi se v dobrih letih Ohranili za uporabo v času slabe letine.
Druga točka, s katero se bo kongres bavil po predsednikovi napovedi, bo vprašanje določitve najnižjih mezd in najvišjega števila delovnih ur za delavstvo.Povdaril je predsednik, da se bo le na ta na-Čin prišlo v Ameriki do res-ničnega blagostanja, ako bodo vsi delavci dostojno plačali; ravno zdaj pa je največja potreba, da se pomaga naj-preJ tistim milijonom, ki stoje ^ najnižji plačilni stopnji in ki so najbolj številni odjemal-ci ameriškega blaga. Večina trgovcev, je dejal predsednik, Se sama zaveda, da bo dvig v l^ačah dobrodelno vplival na trgovino v splošnem, kajti 'Judje bodo imeli več denarja za nakupovanje, vsled česar se bo prodalo več blaga in trgovine bodo delale lahko dobiček, ne da bi bilo treba dvigniti cene.
Od dveh ostalih zadev, ki boste predloženi kongresu,vsebuje ena načrt za razdelitev dežele v sedem pokrajin v svrho pospeševanja izrabe naravnih sil v dobrobit prebivalstva, po drugi pa se ima re-
organlizfcati admliriistracijskj oddelek vlade, da bo lahko bolj uspešno posloval.
Končno se je predsednik v
FRANCIJA SE ODLOČUJE
Končno utegne odpreti mejo
napram Španiji.
Pariz, Francija. — Za ta
četrtek se je sklicala izredna seja francoske vlade, da ponovno prerešetava vprašanje, kaj storiti glede Španije. Francija je ponovno in ponovno zagrozila, da bo odprla svojo mejo proti Španiji in s tem nudila aktivno pomoč španski vladi, ako Mussolini takoj ne odpokliče svojih čet s strani nacijonalistov, toda doslej se je ta "takoj" še vedno zavlekel. Zdaj je pa baje Francija odločena, da bo na svojo roko podvzela ta korak, četudi ga Anglija ne bo odobravala.
NEPOJASNJEN UMOR DEKLETA
South Bend, Ind. — Na neki samotni poti, 14 milj od tukaj, je bila 16 let stara višješolska učenka Melba j Moore pretekli torek zvečer do smrti ustreljena in oblasti so na delu, da se tajinstven čin pojasni. V zaporu v svrho zasliševanja sta dva fanta, 20 letni Adolph Stopper in 17 letni Chas. Walton, ki sta se ob času zločina vozila z dekletom. Kakor fanta pripovedujeta, so ob poti videli neki avto, ki se je zdel, da je v jarku. Z namenom, da nudijo pomoč, so ustavili in pričeli voziti nazaj. Tedaj pa je iz parkanega avtomobila skočil neki moški in pričel streljati proti njim, na kar je odpeljal. Eden strelov je usodno zadel dekle.
-o-
KONEC VELIKOPOTEZNIH GANGSTERJEV
Bangor, Me. — Kakor se objavlja iz justičnega depart-menta iz Washingtona, so po usodi, ki je zadnji torek zadela tri bandite v tukajšnjem mestu, vsi gangsterji, ki so vodili svoj posel na velikopo-teznejši način, zdaj, pod kontrolo, bodisi ubiti, ali pa v zaporu. Trem zadnjim nevarnim zločnicem se je zdaj napravil konec. Med temi je Al Brady, znan kot javni sovražnik št. 1, in dalje njegova pomočnika CI. Shaffer in James Dalhover. Prva dva sta bila ubita, zadnji ujet. Usoda jih je zadela, ko so v neki prodajalni skušali kupiti mu-nicijo.
PAKT NEMČIJE ZJELG1J0
Prijateljski pakt, ki nič ne
pomeni.
Berlin, i Nemčija. — Med
Nemčijo in Belgijo je prišlo do sklenitve medsebojnega prijateljskega sporazuma, s katerim se Nemčija zavezuje, da bo varovala nedotakljivost svoje sosede. Vendar pa je v pakt vključena fraza, ki veliko pomeni, namreč: "...iz-vzemši, ako se Belgija udeleži kake vojne, v katero je vpletena Nemčija". To pomeni, ako bo Belgija sodelovala pri kakem koraku, ki gtt bo Liga narodov podvzela proti Nemčiji, bo pogodba razveljavljena. Cela stvar ni torej nič drugega, kakor,da je Hitler pokazal, kako "miroljuben", da je, ko sklepa pakte s sosedami.
-o-
MATI ZAPUSTILA OTROKA
Chicago, 111. — Neka mlada ženska, ki je navedla svoje ime kot 19 letna Mrs. Mary Rizzo, 2340 Washington blvd., je prišla v sredo preteklega tedna v Jefferson park bolnico ter je par ur pozneje porodila otroka. Zadnji torek pa je pacijentinja na skrivaj zapustila bolnico ter otroka tamkaj pustila. Policija jo šla poizvedovat na omenjeni naslov, toda ugotovila je, da tamkaj ne živi nihče, ki bi bil podoben mladi materi. Otrok bo oddan v sirotišnico.
OGROMNI PRISPEVKI ZA DAVKE
Washington, D. C. — Davek, ki ga bo letos plačalo prebivalstvo Zed. držav, bo znašal skupno okrog 14 mi-ljard dolarjev. Tako se je izrazil na nekem zborovanju pretekli torek svetovalec za zvezo ameriških lastnikov časopisov, E. Hanson. Ta znesek pa vključuje federalne, državne, okrajne in mestne davke. Na vsakega prebivalca pride povprečno §110.
ZELJE SE LETOS SLABO OBNESLO
Milwaukee, Wis. — Prijatelji zelja bodo morali letos precej drago plačevati za ta živež, kajti letošnji pridelek je trpel veliko škodo od raznega mrčesa in suše. Računa se, da bo pridelek dosegel le 50 odstotkov normalnega. Ponekod zelja sploh spravljali niso, ker glave niso bile večje od navadne žoge. Pogodbena cena določena spomladi, je bila $7 za tono, nepogodbena cena pa je dosegla celih $15.
KRIZEMJVETA
—	Stuttgart, Nemčija. — Pod obdolžbo, da je kritizirala vlado in žalila nazijsko Nemčijo, je bila pretekli torek obsojena na štiri mesece zapora 31 letna ameriška državljanka Anna Binhammer. Obsojenka je bila roj.ena v Nemčiji.
—	Rim, Italija. — Pred posebno sodišče je bilo postavljenih zadnji torek 16 mož, obdolženih zarote proti državi in fašizmu. Navaja se proti njim, da so snovali tajno zarotno družbo, Vsi obtoženci so profesijonalci, zdravniki, advokati in podobno.
—	Bruselj, Belgija. — Velesile so si izbrale tukajšnje mesto za konferenco deveterih držav, na katerih se bo reševala zadeva glede Kitajske. Konferenca se otvori bržkone 25. oktobra.
UMORIL DIPLOMATA IZ MAŠČEVANJA
Beirut, Sirija. — Napadalec, ki je, kakor je bilo vče-raj kratko poročano, umoril tukajšnjega ameriškega kon-žula, J. Th. Marrinerja, je bil takoj po činu ujet od konzulovega šoferja. Je to neki M. Karavan in iz njegovih izpovedi se razvidi, da je bil u-mor izvršen iz osebnih motivov in nima nikakega političnega ozadja. Ker je konzul odklonil Karayanu vizo za potovanje v Ameriko, ga je ta pričel srdito sovražiti, kar je končno privedlo do umora.
FEDERACIJA NE POPUSTI
Predlog za sporazum, poslan od CIO, je konvencija delavske federacije zavrnila.
Denver, Colo. — Delavska federacija je končnoveljavno razdrla vsako možnost, da bi se mogel premostiti prepad med njo in nasprotno organizacijo, CIO, ko je zadnji torek zvečer odklonila predlog za sporazum, ki ji ga je poslal odbor CIO, kateri zboruje v Atlantic City.
V tem predlogu je Lewis priporočal, naj bi se od vsake organizacije izbralo sto mož, katerim bi se prepustilo na-džfljenje delo za ujedinjenje. Predpogoj za to pa je, da federacija sprejme sistem unijo-niziranja po industrijah.
Predsednik Green je s srditimi besedami zavrnil ta predlog, češ, da ni "iskren;" brez dvoma ga je razkačilo to, ker je bil predlogu dodan dosta-vek, kateiji jje ožiigosal vodi1-telje federacije. Green je dejal, da je za taka pogajanja že izbran odbor treh mož, in da jih ni treba celih sto.
-o-
DELO BOLJŠE KOT BREZ-SKRBNOST Chicago, 111. — Znanstveni-jki so na tukajšnji chicaški j univerzi s preizkušnjami u-j gotovili, da so tisti dijaki, ki si z lastnim delom pomagajo skozi študije, bolj brihtrii in bolj uspešni, kakor pa tisti, ki jim ni treba skrbeti za življenje. Za ta poizkus so opazovali po 115 dijakov iz vsake obeh skupin.
-o-
NOVO STRANKO SNUJEJO Milwaukee, Wis. — Par trdih konservativcev v tukajšnji državi se je spravilo na idejo,da ustanove novo stranko, v katero naj bi se združili vsi konservativci iz obeh glavnih strank. V načrtu imajo, da (ima jzačasno 1 nova stranka delovati samo v Wis-: consinu, in sicer predvsem [proti progresivnemu governer-ju La Follette.
Pozno poletno deževje je napravilo slovenskim kmetovalcem ogromno škodo, katero cenijo na 15 milijonov, dinarjev. — Huda prometna nesreča blizu Ribnice. — Smrtna kosa. — Razne druge nezgode. , , ^
Vode delajo škodo
Ljubljana, 25. sept. — Sep« tembersko neprestano deževje je povzročilo povsod v naših krajih ogromno škodo, kajti še niso pospravljeni pozni jesenski pridelki. Kmet je obupan. Na mnogih krajih je krompir popolnoma segnil ali pa je izredno slabo obrodil. Tudi ni letos ajda dobro obrodila. Močno je po dežju pokvarjena koruza. Tudi pesa ni dobra. Cenijo, da gre po septemberskem deževju povzročena škoda v milijone, o-cenjena je na približno 15 milijonov din. Izredno slaba letina je zelje. To se pozna tudi na ljubljanskem trgu.
Neprestano deževje je dalje zelo oviralo razna regulačna dela na raznih krajih Save in pri drugih rekah, odnosno potokih in hudournikih. Sicer ni bilo doslej kakih hujših in katastrofalnih povodnji kot 1. 1933, toda na več krajih so se pojavile lokalne povodnji. Mnogi potoki so poplavili polja. Tako na primer drugače mirna Račna na Dolenjskem je poplavila vso plodno ravan. Kraška kotlina pri Planini, kakor navadno, je že cel
z vozom nazaj. Župnik je hotel stopiti z voza, pa ga je pri sunku vrglo naprej med konja in voz, kar je pa konja še bolj oplašilo, in je g. župnika večkrat udaril z zadnjimi nogami. G. župnik si je pri tem zlomil desno nogo, poškodoval hrbtenico in dobil tudi težje notranje poškodbe. G. župniku so ljudje, ko so videli kaj se je zgodilo, prihiteli: na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico v Brežice.
Danes je podlegel hudim poškodbam. — Pokojni se jei rodil v Mali vasi, župnija Sv. Tomaž pri Ormožu leta 1888. V mašnika je bil posvečen v Mariboru 1. 1912 in je kapla-' noval po raznih krajih, dokler ni 1. 1922 postal provizor in 1. 1927 župnik v Pišecah.
-o-
Požigalec na delu
Pred kratkim se je neke noči pojavil rdeči petelin na strehi hiše posestnice Marije Blatnik v Podvinu 35 pri Laškem. Poleg tega je zgorela tudi vsa hišna in kuhinjska o-prava.
j£Li
Daleč od svoje družine
Na Babnem pri Celju je5 mesec popolnoma pod vodo in nevihta zajela posestnika Greje spremenjena v veliko jeze- gorija Srebotnika iz Škal pri
PRIZOR S POTOVANJA
govoru dotaknil tudi mednarodne zadeve glede Kitajske, pri čemer je ponovno povdaril, da Amerika ne želi drugega kakor mir in da zato tudi aktivno deluje zanj. Apeliral je na prebivalstvo, naj ima zaupanje vanj v tem oziru, češ, da iz lastnih izkušenj ve, kako daleč sme iti.
Slika z Rooseveltovega potovanja po zapadu, ko je predsednik v nekem gozdu blizu Olympia, Wash, dal ustaviti avto, da je segel v roko nekemu gozdarju in se razgovarjal z njim. O vtisih, ki jih je dobil na potovanju, in o raznih drugih predmetih se je predsednik bavil v svojem govoru po radio zadnji torek zvečer.	—..
ro. Potuhnjena m nevarna Krka se je v svojem spodnjem toku, zlasti ob izlivu v Savo, močno razlila po ravninah. Krka je močno narasla pri Kostanjevici, kjer je bilo njeno vodno stanje doseženo do 3.80 m nad normalo.
-o-
Avtomobilska nesreča
Ribnica, 23. sept. — Huda avtomobilska nesreča se je zgodila v ponedeljek v Nemški vasi pri Ribnici. Tri kočevska dekleta iso se peljala s kolesi domov v Kočevje. Izza ovinka privozj tovorni! avto iz savske banovine. Dekleta so se pač hotele ogniti na pravo stran, usodno pa je bilo, da so vozile vse tri vštric in je bil hiter ogib skoro nemogoč. Karambol je bil neizogiben. I. Henigman iz Kočevja je nesrečno padla ravno med kolesje avtomobila, ki jo je nekaj časa porival! po cesti. Dobila je hude poškodbe po životu. Prvo pomoč je nezavestni nudil domači zdravnik iz Ribnice, na kar jo je poklicani avto odpeljal v Ljubljano. Kje je krivda? Avto je po novopopravljeni gladki cesti vsekako v prehitrem tempu vozil skozi nase-selje, dekleta pa so neprevidno vozile vse tri vštric.
Poškodbam je podlegel
Brežice, 22. sept. — Pretekli ponedeljek se je na Črncu na cesti blizu Brežic težko ponesrečil, g. lEranc Toplak, župnik iz Pišec, ko se je peljal v Brežice. Konj se je začel nenadoma plašiti ter iti
Velenju. Ko je vedril v nekem novozgrajenem poslopju, je vihar poslopje podrl, da je tramovje in opeka padlo na; nesrečnega Srebotnika ter mu zlomilo hrbtenico in ga tudi drugače poškodovalo. Dva dni pozneje je v Iceljski bolnici podlegel težkim poškodbam.
-7.	!
Oba sta izginila
Monter Julij Rostočil v Mariboru je dal svojemu prijatelju tisoč dinarski bankovec, da ga gre menjat. Gutov-nik je s tisočakom odšel, ni se pa vrnil nazaj in tako ni o-stalo za njim ne za bankovcem ne duha ne sluha. Sedaj možaka išče policija, kateri se bo morda posrečilo da ga kje iztakne, toda tisočaka gotovo ne bo več.	■
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
DENAR V STARI KRAJ
loiiljamo po dnevnem kurzo. Včeraj bo bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za:
$ 2.55 , $ 5.00 , $ 720 . $11.65 , $23.00 $45.00
Din: . 100
. 200 , 300 . 500 .1000 „2000
V Italijo:
Zal	Liri
$ 6.50	100
$ 12.25	200
$ 30,00	500
$ 57.00	1000
$112.50 .	___2000
$167.50 .	______3000
Pri večjik svotah poseben popust,
Za izplačila, y dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za. $25. pošljite $26.0«. Dobivamo denar tudi iz starega kraja seto.
Vsa pisma poiljito na: , JOHN J ERICH ;Tfi 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
msss
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 15. oktobra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto........................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta .........„............................. 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak RdMChicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................^'cn
For half a year ............................... 2-50
For three months ............................ li50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................_..$6.00
For half a year ............................... 3.00
For three months .......................... I-'5
Single copy ...............-----------------------
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredmstvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je eas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Odmevi na predsednikov govor in drugo
K V '" ~	-___ "
O govoru, ki ga je imel predsednik Roosevelt te dni v Chicagi, smo že nekaj napisali. O njegovi obsodbi onih držav, ki v Aziji in v Evropi vodijo vojne na načine, ki so lastne fašističnim diktatorjem, prihajajo iz domačega in zunanjega sveta odmevi, ki marsikaj pojasnujejo.
Z velikim veseljem je vzela predsednikove besede na znanje zlasti Liga narodov, katera je bila zadnja leta brez vsakega res kaj veljavnega upliva. Uplivala je na razne dogodke le nekoliko moralno, uveljavljati svojih sklepov pa ni mogla, ker ni imela in še tudi zdaj nima na razpolago take sile, z katero bi lahko učinkovito nastopila in uveljavila svoje sklepe in zahteve. Zato ji je govor našega predsednika zelo dobrodošel in ji je že sedaj v veliko moralno podporo pri njenih prizadevanjih.
Seveda pri izjavi predsednika Roosevelta pa doslej se ni jasnosti. Obsodil je napadalne države, ni pa seveda še jasno povedal, kaj prav za prav Združene države v tem oziru mislijo in kaj računajo napraviti z ozirom na mednarodne dogodke, ki so jih brezobzirni nastopi napadalnih držav povzročili. O tem seveda predsednik še tudi nima mandata, ker ustava te dežele določuje, da napovedati ali začeti kako vojno ima pravico edino le kongres Združenih, držav. Zato londonski tisk zadnje dni nestrpno vprašuje in namiguje, da je potrebno, da se ugotovi točno, kaj predsednik Združenih držav misli, z drugo besedo, kako misli ta dežela nastopiti, če bo posegla v konflikt na Daljnem vzhodu.
Predsednikov govor je imel vsekakor svoje posledice tudi na borzni trg. Newyorska borza poroča, da je cena raznim papirjem padla na najnižjo točko v tem letu takoj po predsednikovem govoru. Gospodarski izvedenci pa trdijo, da bo naša trgovina zgubila bilijone na prometu vsled predsednikovega govora. To iz razloga, ker se bo Japonska zdaj obrnila na Nemčijo in Italijo glede vsega importa. Vsled tega pravijo, bodo prizadete tri sekcije naše dežele. Prvič jug, če Daljni vzhod odpove uvažanje našega bombaža. Drugi kraj je vzhod, če se omejijo druga naročila, ki jih proizvaja razna industrija. Zapad pa bo prizadet, ker vsled letošnje dobre in izredne letine farmarji želijo večjega izvoza žita in drugih pridelkov. Vse te skupine so doslej ves čas vplivale na administracijo, da naj drži deželo proč od Lige narodov in vmeševanja v evropske zadeve. Te skupine vodi zadnja leta znani bojeviti senator Borah iz države Idaho.
Te dni se je oglasil v tisku tudi znani ameriški general Smedley Butler, ki razlaga razne verjetnosti, namreč, zakaj da se je k konfliktu na Daljnem vzhodu oglasil predsednik Roosevelt. On pravi med drugim:
"Jaz že par let pripovedujem ljudem, da niso vojne nič drugega, kakor "racket" in da svet drvi v drugo vojno, ki se bo začela na Daljnem vzhodu ter da bi se mi morali vzdržati proč od te vojne.
"Vojna na Daljnem vzhodu traja že več mesecev. "Racket" te vojne je ta, da želi Japonska potom vojne dobiti nekaj zastonj. Kaj pa je "racket"? Nič drugega kakor to, da javnosti prikazuje neke stvari ali neke cilje za nekaj drugega, kakor so v resnici. (Po naše: prodati mačka v žaklju. Op. ured.) Japonci potrebujejo rudarskih virov in drugih surovin in pa bombažni trg na Kitajskem. Tako si Japonci vse to zdaj osvajajo, ne da bi kaj plačali zato.
"Anglija je pa doslej uživala koristi in dobrote kitajskega trga in z njo vred tudi druge države. Zato je sedanji japonski napad na Kitajsko tudi napad na srce angleške trgovine na Daljnem vzhodu. Anglija ima plasiran velikanski kapital na Kitajskem. Samo angleške zavaro-valninske družbe imajo na 1 in pol bilijona dolarjev plasi-ranih na Kitajskem, potom zavarovalninskih polic in investicij. Ampak Anglija je točasno preveč zaposlena v Sredozemlju z Mussolinijem, da bi sama posegla v spor in branila svoje interese na Kitajskem. In tu je, kjer je Amerika tako silno dobrodošla.
"Tu je pa tista točka, kjer mi pridemo v to zadevo,"
pravi general Butler. "Kar mi hočemo zdaj je, da se zavzemamo proti morjenju in trpinčenju nedolžnih kitajskih otrok in žena ter nepripravljenega civilnega prebivalstva, na katere dežujejo japonske bombe. V resnici pa tu gre le za angleške interese in upliv na Kitajskem.
"Zakaj pa bi mi morali braniti angleške interese? "Zato, ker Anglija in njene tovarišice izkladajo ameriške delnice in bonde na našem borznem trgu, katerih lastujejo za okrog 8 bilijonov dolarjev, katere so angleški financirji vložili v naše vrednostne papirje. To je pa tista premikalnica, s katero lahko pripognejo naše hrbte po svoji želji. In ker Združene države nočejo ruinirati svojega borznega trga, bodo morale, če se pri tem ne premislijo poseči po kostanj v žerjavico za Angleže. Zdaj smo potegnili prvo črto v tej zadevi z namenom, da Japonci ne bodo stopili preko nje. Toda Japonci so prvo črto že prestopili z izjavo, da bodo v Kitajski svoje nadaljevali, nam pa so diplomatično namignili, da se naj zanimamo le za svoje zadeve. V dostojnem finem diplomatičnem postopanju bomo primorani zdaj potegniti drugo črto za katero se bomo postavili in posledice bodo, da bomo morali povedati Japoncem: do tu in nič dalje, ali pa se umakniti in biti tiho. Ako se bo taka dežela kot naša tako rezervirano umaknila, bo vsemu svetu v zasmeh. Ako pa se odloč no postavimo, pa to pomeni vojno.
"Kaj bomo storili?
"To je vprašanje ljudstva te dežele, da odloči, kajti ljudje so, ki bi morali v takem slučaju umirati in trpeti."
— Tako razlaga general Butler, zakaj so Združene države prisiljene, da nastopajo v tej zadevi. Vsa stvar gre torej zopet edino in edino radi trgovine in gospodarstva. Kakor vedno tudi v tem konfliktu diktira za kulisami ve-lekapital. Vse drugo je le samo kamuflaža.
ditvi se navzočim inudi obilo humorja in ^nedolžne zabave. Torej nasvldenje prihodnjo nedeljo.
Frank PeroVsek, cerkv ta j.
"MICIKI JE TREBA MOŽA"
Chicago, 111.
Cenjen,o - občinstvo mesta Chicago in okolice. Društvo Marije Pomagaj št. 78, vabi prav uljudno na jesensko prireditev, katero priredi dne 31. oktobra v šolski dvorani sv. Štefana na Wolcott Ave. in Cermak Rd. (prej 22nd St. in Lincoln St.) — Igra se prične točno ob treh popoldne. Po igri se bo servirala večerja, takoj po večerji se pa začne ples.
Igra "Miciki je treba moža" je jako šaljiva igra in prepričani smo da ne bo no benemu žal, ki se udeleži in bo igro videl. Igralci so vsi najboljši in se trudijo,da vam bodo poke zali ka»- vas bo zanimalo in razveselilo ter vam tako ustregli. Zato le pridno kupujte vstopnice, katere vam bodo članice ponujale. Toliko za danes. Na veselo svidenje.
K. Pieman
NEKAJ OD SV. LOVRENCA V CLEVELANDU





ZOPET NEKAJ NOVEGA IZ LA SALLE
La Salle, 111.
Tudi med nami se je začelo gibanje za novi list mesečnik. Zavedni rojaki so obiskovali naše družine v La Salle, Oglesby in De Pue in dobili smo lepo število predplačni-kov ali novih naročnikov za novi list mesečnik; med temi tudi lepo število ustanovnikov-naročnikov, kojih ime se bo v novem listu, še posebej odlikovalo. Baje bo novi list izšel koncem tega leta ali ob novem letu. Naj izide kadar že, gotovo je to, da bo izšel. Vsem novim naročnikom, kakor tudi ustanovnikom, najlepša hvala. Upamo, da boste takrat, ko list dobite v roke, z njim popolnoma zadovoljni. Tem pa, kateri tega lista še niste naročili, ga vam prav toplo priporočamo.
Dne 18. septembra sta se poročila v slovenski cerkvi sv. Roka Miss Theresa Tršelič in Mr. John Iludak. Poročne obrede je opravil naš domači g. župnik Rev. Father Joseph O.FM. Nevesta je dobro poznana vsem tukajšnjim rojakom ker izhaja iz dobre katoliške družine Mr. in Mrs. Trželiča, ki živijo doli na Chartres streetu že več let. Veste, omenjena nevesta je tudi več let spadala k cerkvenemu pevskemu zboru. Tako je sedaj pri "altih" zopet ene zmanjkalo, ki jo bo zbor zelo pogrešal, kajti ona je imela jako prijeten glas. — Pi-
sec teh vrstic želi novoporo-čencema veliko sreče v zakonskem stanu. Bog z vama!
Dekleta Marijine družbe imajo na programu za torek 26. oktobra zvečer ob osmi uri v šolski dvorani, da pri-rede velik Haloween ples, zato vas vse prav vljudno vabijo, da se udeležite. Ves čisti dobiček je namenjen za cerkev. Ker gre za skupne koristi, bo prav gotovo vsak ki se skupnosti zaveda pi-išel in prav gotovo ne bo nobenemu žal za to.
Možje ki spadajo k dr. Najsv. Imena, tud',i nekaj pripravljajo in sicer vinsko trgatev. O tem boste pa v kratkem kaj več slišali v listu in v cerkvi. Toliko vam že sedaj povem, da bo tudi od te prireditve šel dobiček za cerkev. Zato vam tudi priporočam, da nekaj svojih prihrankov namenite že sedaj za omenjeno trgatev, da bo večji izkupiček. — Vsem skupaj pozdrav.
Poročevalec
--o-
VINSKA TRGATEV NA WILLARDU
Willard, Wis.
Cenjenim rojakom na Wil-lardu in okolici se naznanja, da bo prihodnjo nedeljo 17. oktobra prirejena v društveni dvorana vinska trgatev. — Ker je čisti dobiček namenjen v korist cerkve, ste vsi prav uljudno vabljeni na to prireditev, katera bo zavzemala lep program. — Pri tej prire
Cleveland-Nawburg. O.
Iz vsake siovenske naselbine po en dopis na teden. — Tako beremo v listu Amerikanski Slovenec. — Toda, od sv. Lovrenca, kjer imamo vojvodo vsega katoliškega tiska v Ameriki, je pa tako malo dopisov letos. Gospod vojvoda menda čaka na svoje podložne, podložni pa povelja višjega. To čakanje je pa prignalo jesen v deželo popolnoma brez vsake reklame in jesen bo privedla zimo, pa bomo primorani sedeti pri peči, e 'bo gorka. Marsikateri se bojimo, da bodo peči večkrat mrzle. Kar . smo poletu zaslužili, smo.spwti porabili, sedaj pa tovarne ustavljajo delo. Upajmo, pa da se depresija ne povrne več, zlasti ne sedaj, ko je vse tako drago.
Da so dopisi od nas tako redki, je menda kriv krut u-darec. usode, ko sta nam bila iztrgana iz naše srede pre rano umrla dva mlada duhovnika. Komaj šrno se udali izgubi priljubljenega Father Joseph Shustara, je že božja dekle zamahnila zopet po na& in nam odvzela up in nado, našega mladega duhovnika Father Ludvika Kužnika. Ko to pišem obujam spomine in priporočam v molitev oba naša mlada duhovnika, ki sta morala tako rano zapustiti zemeljsko življenje in se po volji Najvišjega podati v novo, večno življenje.
Poleg žalostnih dni, smo imeli pa tudi nekaj veselja in veselih dogodkov v naselbini. Minule dogodke ne. bom opisoval, saj so že minili. Hočem pa opisati slavnost, katera se bo vršila v nedeljo 17. oktobra, ko bo dr. Kraljica miru št. 24, SDZ blagoslovilo m slovesno razvilo svojo novo društveno zastavo. To društvo je zelo agilno v naselbini, le
svoje zastave do sedaj še ni imelo. Vem, da veliko članov in članic SDZ prebira Ameri-kanskega Slovenca zato je primerno, da to tukaj omenim. Prav in lepo je, da ob slovesnosti blagoslovitve nove zastave obiščemo sosedna društva. Z obiskom pokažemo bratsko in sestersko ljubezen do svojega bližnjega. Odbor in društvo se trudi, da bi bila slavnost kar najbolj popularna in da bi bilo občinstvo, ki se bo slavnosti udeležilo v vsem zadovoljno. — Torej rojaki in rojakinje, pridite v nedeljo v naš slavni Newburg. Program se bo vršil nekako tako le: Ob 2:30 se zbirajo vsa društva v S. N. Domu na 80 cesti, odkoder 10 minut pred 3. uro odkorakamo v cerkev sv. Lovrenca k blagoslovu. Po blagoslovu zastave pa zopet nazaj v dvorano,kjer se bo nadaljevalo s programom. Po končanem programu večerja v spodnjih prostorih S. N. Doma in po večerji ob 7:30 zabavni večer z izbranim programom. Seveda bo tudi ples, to se razume. Le pridite rojaki in rojakinje iz vsega Clevelanda, pogledat, kaj znajo naše kraljice.
Pozdrav vsem in želim vsem, da v sezoni, ko se sodi nabijajo, da ti sodi ne ostanejo prazni in pozabljeni kje v kakem zaprašenem in od pajkov prepreženem kotu kle-. ;i vaše hiše.
Največja moč. — A: "Katera je največja moč na zemlji, ki je ljudem znana?" B: "Ženske solze."
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom Slovencem in vsem prijateljem našega lista sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naš .4ist za Homer City in vso tamošnjo okolico naš rojak Mr. Pavel Novosel, kateri je pooblaščen zastopnik našega lista in sprejema za istega naročnino, kakor tudi za oglase in vse drugo v zve-ii z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo pripo-očamo, da mu gredo na roko n pomagajo širiti dober tisk.
Uprava "Am. Slovenca"
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim naročnikom in mjateljem v Clevelandu-Jewburgu, Ohio, sporočamo, da je te dni sprejela naše zastopništvo za list "Amer. Slovenec" Mrs. Anna Gliha, katera je pooblaščena, da sprejema naročnino za list "Amerikanski Slovenec", za oglase, prodaja knjige naše knjigarne in vse druge stvari v zvezi z našim podjetjem. Rojakom v Newburgu, to je v fari sv Lovrenca prav iskreno priporočamo našo novo zastopnico, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti dober tisk, Uprava "Am. Slovenca"
J. Resnik
ORGANIZIRANJE PISARNIŠKEGA DELAVSTVA
Denver, Colo. — V vseh desetletjih svojega obstanka se ameriška delavska federacija ni niti najmanj pobrigala, da bi na kak način organizirala pisarniško delavstvo in mu s tem izboljšala gmotni c-bstanek. Šele zdaj, ko se je nova organizacija CIO vrgla na to delo, se je federacija vzdramila in je sklenila, da bo tudi ona napravila enak korak, menda predvsem zatu, da bo ovirala prevelik uspeh CIO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim rojakom in prijateljem katoliškega tiska v Manistique, Michigan in ta-mošnji c-kolici sporočamo, da je te dni sprejel zastopništvo za naš list Mr. Anton Krašo-vec, kateri je pooblaščen, da sprejema naročnino za list "Amer. Slovenec", za oglase in prodaja knjige naše knjigarne in vse kar v zvezi z našim podjetjem. Rojakom v Manistique in okolici; prav toplo priporočamo našega novega zastopnika, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk.
Uprava "Am. Slovenca"
VABLJENI ROJAKI
krog sv. Štefana in iz soseščine
na
ki jo prireja Fara sv. Štefana V SVOJI DVORANI NA CERMAK RD.
v nedelj o? 17. oktobra
Obilo zabave bote imeli in prijetnega veselja. Igrala bo domača orkestra.
Vstopnina samo en droben bari kvader.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ostali pritlikavci misleč da se je njihov vodja samo »podtaknil, so se pa zagnali naprej proti belemu možu, ki je bil brez vsakega orožja in še s težkim bremenom obložen. Toda, zopet so priletele skrivnostne pšice, ki je vsaka pogodila .svojo žrtev, da so pritlikavci cepali na tla drug za drugim.
Ko je že padlo nekaj črncev, je ostale prevzel silen strah, da so se razbežali in se poskrili po malih kočah, kjer so se čutili najbolj varne. — Visoko gori na drevesu, ne daleč od tega naselja je slal Tarzan, ki je vse videl kaj fce dogaja v naselju in tlidi spuščal na črnce skrivnostne pjice...
. . . Walter -i je tUiložil Kali Liwa»o in srečen korakal proti ograji, ne da bi se ozrl, kaj se. za njim dogaja v naselbini. Slišal je pač za seboj neke krike in kot bi nekaj padalo na tla, toda ni se mu zdelo vredno da bi se *ozrl. Vse njegovo zanimanje je bilo si_d»j pri Kali Bwa'ni, katero je srečno otel . . » v •
... Ko je bil Tarzan izpolnil svojo dolžnost, da je tako s svojimi pšicami« pomagal Walterju oteti Kali Bwano, se je odpravil da gre nazaj v džunglo in sledi srečni nirešeneem. Komaj je pa prestopil na drugo vejo, se je ta naenkrat odlomila in Tarzan je / njo vred padel v globino, kjer je oblegal nezavesten.
Petek, 15. oktobra 1937
A	V A MVV
t \ \ t * ' f f -
Strnit
Družila
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
f Zedin jenih Državah C rtJuX. L],'ot- III tnkorp. v drž. Illinois Severne Amerike.	1U* 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathiine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, 5500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
NAJDALJŠI MOST V EVROPI
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv, Družine.
Št. 1. Društvo sv,. Družine, Joliet, 111- — Predsednik Louis Martincic.h, 1410 N. Center St.; taj. John Barbie, 1303 Vine St.; blagajnik Joseph Ger-širh, 401 Hutchinson St. Vsi v Joliet, ■111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1:30 popol. v stari šoli sv. Jožefa.
Št. 2. Društvo sv. Di-aZine, Mount Olive, HI.: — Predsednik Mike Golda-šich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako druge nedeljo v mesecu.
St. 3. Društvo sv. Družine, La Salle,
Hi: — Preds. Anton Štrukel, 1101 — 5th St., tajnik Anthony Kastigar Jr., 1J46 7th St. Vsi v La Satrr, 111. Seja se vrsi vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Reka, cb 1. uri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O.
462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. ni dvorani.
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St-, tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa.; tajnik Joseph Widina, 5113 IJoe Way, Pittsburgh, Pa., blagajnik George Weselich, 5222 l^ystone St., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v K. S. Domu, 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. CeceSJe, Joliet,
-/Predsednica Anna Jcrisha, 806 Broadway Street, tajnica Rose Ba-hor, 1219 N. Center St., blagajniška Jennie Krall, 1515 N. Hickory ,:>tr. Vse v Joliet, 111. — Seja se vrši 'sako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. Jr> popoldne v dvorani stare šole sv, Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111. — Preds. Andrew Gla-Vaeh, 1784 W. 21st St.; tajnik John Pensa, 2730 Arthington St.; blagajnik I" rank Puklavec, 1930 W. 21st 1'lace, Chicago, 111. — Seja se vrši vsako če-"to nedeljo v mesecu v cerkveni dvo-ra»i sv. Štefana, vogal So. Lincoln St.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa. — Preds. Joseph Pav-akovich, 308 North ave; taj. Michael i^'ly, 612 Sycamore St., blagajnik ^'ckokis Pavlakovich, 309 Bccch St. -cJa sc vrši vsako drugo nedeljo ob 6. 'n zvečer, na domu sobrata Michael 12 Sycamore St.
16. Društvo sv. Terezije, Chica-
— Predsednica Mary Kremesec. ' ^ So. Winchester Avenue, tajnica Anialia Anzclc, 1858 W. Cermak Rd.; °lagajnica Theresa Pintar, 1930 W. nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja
Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar Street, tajnik Frank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less ob pol 8. uri zvečer.
Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-xegan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rincic, North Chicago, 111., tajnik Joseph L. Drašler ml., 925 Wadsworth Ave., Waukegan, 111.; blagajnik Joseph Drašler st., 519 — 10th St., North Chicago, 111. — Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu ob pol osmi uri do preklica v novi šolski dvorani na Tenth St.
Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Moen Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkve-se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvc sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. ISth St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th «n Laure St.
Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte,
Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollmau St.; tajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena Ave.; blag. Rose Be-nich, 216 N. Arizona Ave. Vsi v Butte, Montana. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: —
Pres. and Scc'y. Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Hcrri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St.
No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. — President Emery Subar, 1612 Elizabeth St.; Secretary John Rolih, 702 W Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1309 Elizabeth St. — Lodge meets every second Sunday at Slovenia Hall 803 N. Chicago St.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
Na svoj rostji dan, ki ga je nedavno obhajal, je danski kralj Kristijan otvoril novi most, ki vežo otoka Zealand in Falster. Most je dolg 10,432 čevljev in je najdaljši v celi Evropi. Njega graditev je stala nekaj manj kot devet milijonov dolarjev.
DANES SO NA FRONTI
LA SALIČANI, OGLESBYČANI m DE PUEČAM
"Zadnji nočemo bili, kadar gre za dobro stvar" — pravijo prijatelji katoliškega tiska v La Salle in okolici.
<22 • KAJ SE SLISl PO SVETU?
Šiiiiimiiiiiii*	..........................................
NEENAKO VTENJE NAŠE ZEMLJE
Zemlja se okrog svoje osi ne vrti enakomerno. To so megli ugotoviti v kratkem času, od kar se uporabljajo v znanstveni praksi tako zvane kremenčeve ure, to je v zadnjih treh letih. V berlinskem fizikalno-tehničnem državnem zavodu so posvetili baš vprašanju zemeljskega vrtenja veliko pozornost. Kremenčeve ure so za takšne eksperimente skoraj dovršeno časovno merilo, v .nekolko mesecih so netočne kvečjemu za eno dve-dsočinko sekunde.
S pomočjo takšnih kremenčevih ur so torej ugotovili, da se je zemlja pri petnajstih meritvah v presledkih po 30 dni sedemkrat zakasnila,osemkrat pa se je vrtela hitreje, nego bi morala. Največja časovna razlika je znašala 0.25 sekunde. To pomeni da je bila točka na ravniku ob tem času za 115'tn bolj zapadno, nego bi smela biti, če bi se zemlja res pravilno vrtela. To zemeljsko vrtenje pa se prehiteva in zaostaja, kolikor je bilo mogoče doslej dognati, v nekem določenem redu,in menijo, da gre pri tem za enoletno periodo.
.-o-
NOVA INDUSTRIJA Na Havajskih otokih se je razvila nova industrija, in sicer: izvoz orjaških želv. Te živali, ki imajo znanstveno ime Bufo marinus in ki so jih pred nekaj leti uvozili zaradi zatiranja hroščev, so se odlično obnesle in se neizmerno razplodile. Nasade s sladkornim trsjem so povsem očistile škodljivih hroščev in gosenic. To je bila prva korist; potem pa so spoznali, da bi bilo dobro, če bi začeli želve na debelo izvažati. In res so jih iz posebnih gojišč že letos izvozili 25,000 na otoke Fidži. Medtem so se pa še drugi o-toki priglasili zanje in nedavno so odposlali prvi tovor v Fjjipt, kjer bodo želve prav tako pobijale hrošče na nasadih s sladkornim trsjem.
-o--
ANEKDOTA Dunajski gledališki ravnatelj Megerle je bil dobrosrčen človek, imel je pa navado, da je često menjal svoje osebje. Komiki Baumannu je' nekoč za uspelo vlogo podaril lep, z bisernico obložen že.pni nož. Kmalu potem ga je odpustil.
Baumann mu je nato poleg vlog vrnil tudi ta žepni nož. Megerle ga je odklonil. Nato mu je komik napisal pisemce: "Prosim, vzemite si ta nož nazaj. Razumeli boste, da tisti, ki mu vzamejo kruh, ne potrebuje niti — noža!" Nato je Megerle odpust preklical.
—o-
ŠTJRI. MILIJARDE VŽIGALIC DNEVNO
Statistični urad Društva narodov -poroča, da porabijo ljudje samo v Ejvropi povprečno 4 milijarde vžigalic na dan. Ta količina vžigalic zahteva 800.000 kubičnih metrov lesa in 420 kg fosforja. Ce vzamemo, da porabimo samo za prižig ene žveplenke sekundo časa, lahko izračunamo, da porabi Evropa za to delo na dan 126 let 10 mese-ecv 5 dni in 2 uri.
—-o-
ZLATNIK V ŽELODCU Neki ribič iz bližine Burga-?a na Bolgarskem je lovil je-setre in jim odjemal kaviar. V želodcu takšne ribe je pa v svoje neizmerno presenečenje našel velik zlatnik, ki ga je )ddal oblastem. Te so ugotovile, da gre za več sto let star nabski zlatnik, ki je prišel na Bolgarsko mogoče v času, ko so vladali tam Turki. Na cakšen način je prišel novec ibi v želodec, ne morejo liro toviti.
učilišča, sta objavila seda4 izsledke raziskav o povzročiteljih hripe. PraV'ta, da bo mogoče v najbližjem času izdelovati v večjih množinah serum proti tej bolezni, ker jima je uspelo osamiti virus, ki to bolezen povzroča.
Že to zimo bodo napravili prve poskuse s tem serumom. Raziskovalca, doktorja Fair-brother in Hoyle, sta serum v mnogih primerih preizkusila že z najboljšem uspehom.
-0-^-
IZDATNA SVATBENA GOSTIJA
v neki vasi na Moravskem so imeli poročno pojdino po starem običaju, ki se je je udeležilo 150 oseb. Gostje so pospravili celo kravo, dve teleti, devet preš-ičev, 64 gosi in kokoši ter 30 kg rib. Peciva in močnatih jedil so pokončali toliko, da jih je moral pek pripeljati z velikimi lojtrnica-mi. Tudi žejo so svatje pokazali, kakor se spodobi. Popili so 500 litrov vina in 10 sodov piva. In vse to veselje je trajalo komaj ves dan in vso noč.
V	FRANCJJI JE VEDNO
MANJ LJUDI
v	prvem četrtletju je bilo v Franciji 158.000 novorojenčkov, a 177.000 smrtnih primerov. Zakonov je bilo sklenjenih 1000 manj ko lani ob tem času, ločitev pa je bilo 680 več, ko lani osorej. — Oblasti so v skrbeh. Kje bodo Francozi jemali ljudi poslej ? Sklonili so, da bodo družinam z več otrokom nakazovali izdatne podpore, da se tako ne bo venomer krčilo prebivabtvc Francije.
-o-
SERUM PROTI HRIPI Dva raziskovalca, ki sta več let delovala v bakteriološkem oddelku manehesterskega vse
OPOROKA NA RAZGLEDNICI
Neko berlinsko sodišče je moralo odločiti o nenavadni oporoki. Pred kratkim je umrl mož, ki je bil poslal svojemu sinu. razglednico in na tej razglednici mu je sporočil, da ga postavlja za edinega dediča vsega svojega imetja. Podpisal se je kot "vaš oče". Sin je to razglednico proglasil za zadnjo voljo svojega očeta in zahteval vso dediščino. Hči, njegova sestra, pa je oporoko v tej obliki osporavala. Sedaj je odločilo sodišče, da je ta oporoka na razglednici vendarle v polnem obsegu veljav-
na.
j A
m s
Skromna glavnica. — A :
"Ko sem se lotil kup.čijskih poslov, nisem imel nič drugega razen svojega razuma..."
B: "Joj, to pa si res začel .z zelo skromno glavnico..."
twwmwmmwwmwmwmmymwwwmm

pIJTE SLOVEČE
MONARCH PIVO......
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
NAZNANIM>
preselitve na novi naslov objavlja:
DR. JOSEPH E. URS1CH
SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG
ki je doklej ordiniral na 2000 W. Cermak Road, in se je preselil in ordinira zdaj na naslovu
1901 W. Cermak Rd.
C h i c a g o
Njegove uradne ure bodo: Od 1 do 3 ure popoldne in od 7 do 8 ure zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: CANAL 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
— Po dnevi na razpolago celi dan v uradu. —


m
Težke bombe, ki so jih začeli metati na pozorišče vrli South-chikaški Slovenci, so dvignile pozornost po vsem osrednjem Illi-noisu. La Sallčani, Oglesbyčani, in De Pue-čani, so zapovedali generalno mobilizacijo in udarili na vsej fronti. Njihove bombe so zaenkrat vse druge naselbine postavili v ozadje. Nič-ne pomaga, res je tako. Od sile so hudi ti La Sallčani, kadar gre za res. Le berite današnji seznam novih ustanovnikov in naročnikov, pa bete videli, da ne pretiravamo. Za enkrat so torej na okopih La Sallčani in tamošnji okoličani. Ko ustanovniki in naročniki za novi list — mesečnik so se priglasili sledeči:
Iz L A SALLE ILLINOIS, smo prejeli sledeče ustanovnine in naročnine:
MRS. MARY ŠETINA ........................................$5.00
MRS. ALOJZIJA PODVRŠEK ............................. 5.00
MR. in MRS. FRANK BRUDER, SR.............. 5.00
MR. ANTON ŠTRUKEL ..............................2 00
MR. CHARLES SHIMKUS ......................................2.00
MR. JOSEPH FURLAN ............................2 00
MR. FRANK MIŠJAK .................... ............. 2 00
mrs. frances gende ............2 00
MR. FRANK BRUDER, JR.	.....2 00
MR. ANTON PILETIČ ..............................2 00
mrs. mary c-ergovich .	................. 9 oo
MR. JOHN MOClLAR ........................... 200
MRS. FRANCES PETELIN	'".................... 2 00
MR. JOSEPH KOS .............................................. 2 00
MR. JOE BREGACH ................ ................... 2 00
mr. joe Strukel...............................2 oo
MR. JOHN BAZNIK ....	.................'" o'00
MRS. MARY SAVNIK ...............................2 00
MR. ANTON PREDANIČ ..................2'00
MR. JOSEPH MAJCEN ..	................. 200
MR. JOHN OVNICEK .	.................. 200
MRS. JOSEPHINE JANČAR ..................... 2 00
MRS. ANNA DULLER ,	' 200
MRS. JENNIE GIGGLE ..	' "" 2 00
MRS. JOSEPHINE S CHECK . ................... 200
MRS. MARY KLEMENČIC	............... 9 00
MR. ANTON HORŽEN ......... ....................... 2 00
MR. JOHN PRAŽEN ........... ....................... 2 00
MR. ANTON BAZNIK , ..................'............ a'00
•MR. FRANK STRUNA	.................... 1 00
MRS. MARY HROVAT .............................. 100
MRS. MARY BILTAUER ..........................ZZZ" L00
Iz OGLESBY; ILLINOIS, so se priglasili:
mrs. theresa dušak	$5 00
MRS. ANGELA ZAHRASTNIK	.............. 500
MRS. FRANK KRNEC	......... 5 00
MRS. MARY LEGAN	................ 2 00
MR. JOHN KOMATAR	............................ 2 00
MR. GEORGE MIŠJAK	'................ 200
MR. FRANK LUSKOVICH	................ 9 00
MR. JOHN DUŠAK ...	........................... 200
MRS. MARY KOŽELJ	.................... 200
MRS. MAGDALENA SKOPORC......""~"ZIZ" L00
Iz DE PUE, ILLINOIS, so se priglasili:
MR. JOHN ŠPOLAR ' -	-„ nn
MR. LOUIS ZIČKAR ......ZZZ"'.".".".ZZZIZ'. L00
Gibanje za novi list rr-sečnik .gre torej naprej. Da se je gibanje v South Chicagi dvignilo, kakor se je, gre v prvi vrsti za-nvala vnetim m naudušenim prijateljem katoliškega tiska kot Mr
Mn im'ančiču> ki J'e °dločen in zaveden katol. Slovenec, in Mr. Candida Grmeku, našemu zastopniku, ki sta se dvignila in agitirala od hiše do hiše za novi list. Njuna požrtvovalnost in delavnost naj bila za vzgled drugim naselbinam.
V	La Salle sta pa pridno agitirala Mr. Anton Štrukel, naš
zastopnik ter Mr. John Pražen, znan odločen katoliški mož Šla
sta na delo m pripomogla do sijajnega uspeha v La Sallski naselbini glede te akcije.
Na Oglesby, je pa pomagal tej stvari naš delavni zastopnik Mr. Frank Jerin, ki je kljub svoji visoki starosti, agitiral okrog in rezultat je bil zadovoljiv.
V	De Pue je šel Mr. Anton Štrukel in dobil dve naročnini Vsem najlepša hvala in priznanje v imenu dobre in potrebne stvari.
Dal Bog, da bi to naiulušenje zajelo tudi druge naše naselbine Ako so te štiri naselbine stopile tako pogumno v ospredje in pokazale, kaj se da napraviti za to stvar, če je kaj dobre volje, to lahko store tudi drugod. Prijatelji katoliškega tiska, stopite na delo Zda, je cas zato. Ako bi se dvignilo tako naudušenje v naših vodilnih naselbinah, v Ohio, v Pennsylvania, v Minnesota in Goloradi ter še drugod, kakor te je v So. Chicagi, La Salle in Oglesby, ni nobenega vzroka, da bi začel list izhajati že z novim letom To pa je treba storiti takoj, ne čakati. Čas je dragocen Kdor čaka in od strani gleda na to gibanje, tak stvar le samo zavlačuje.
Katoliški Slovenci to je Vaša stvar! Zato pomagajte, da so uresniči čimpreje!
O kateri naselbini bo megoče prihodnjič pohvalno poročati?
POPRAVEK: V včerajšnem poročilu se je vrinila v poro. čilo tiskovna pomota. Poročalo se je, da je Mr. Mathias Klu-čevšek, Johnstown, prispeval $5.00, kar je pomota. Glasiti bj se moralo $2.00 mesto $5.00.
Sfnuti^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 15. oktobra 1937 ^
"Dušica
? *
ROMAN
i
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigama:
!>a kak glas je bil to —? Tako čuden, ta-enavaden, kakor ga menda še niso cule mmotne obrežne skale tega zapuščenega kraja Francije.
Nočni vetrič je utihnil in poslušal, štrleče pečine so se vzdramile in strmele v mesečino, kamenčki so se ustavili na svojem nevzdržnem potu po obrežni strmini.
Tudi na Margaretino uho je udaril čudni glas. Pa ni se genila, nepremična je obležala.
Ali je samo sanjala in sen ji je čaral v spomin znane glasove —?
Ali pa je že umrla in ta glas je bil iz onega sveta, — glas človeka, ki je pred njo odpotoval v kraljestvo duhov —? Cuj -! Da —! Spet—!
Skoz grobno nočno tišino je zadonelo v dobri, krepki, skozinskoz jedrnati in pristni britanščini:
"Prokleto —!".
Morski galebi so se zbudili iz spanja v svojih skalnatih gnezdih in začudeni pogledali krog sebe, samotna nočna sova nekje v daljavi je ugovarjala z zateglim zavijanjem, obrežne skale so gubale čelo in z užaljenim veličastvom zrle na neču-venega vsiljivca, ki se je drznil motiti sveti nočni mir s tako grdo kletvico.
Margareta se je vendar zgenila. Skorajda ni hotela verjeti lastnim ušesom —.
To niso bile sanje, tako krepkih, jedrnatih glasov človek ne sliši v sanjah —. In iz kraljestva duhov glas tudi ni bil, vse preveč človeški, zemeljski je donel —.
Dvignila se je na roke.
Vse je bilo tiho za nekaj sekund.
In tedaj je spet cula čudni neverjetni glas —. In topot ji je srce nehalo biti, oči so se se ji razširile, vsaka mišica se je napela .
Čisto razločno je cula:
"E-hm — eeeeeh —! Preklicana reč —! Ampak tile prokleti Francozje bi- bili že lahko nekoliko rahleje mazali —!"
To pot ni bilo nobenega dvoma več. Take zategle, nosljajoče dremave, pa vkljub temu pristne angleške glasove so dajale od sebe le ene, edino samo ene ustnice na vsem svetu —.
"Eh — oh —! Prokleto, slab sem ko kaplja na veji!"
Margareta je planila na noge. Ji je res samo sanjala —? Ali se ji je meuilo —? Ali pa so bile tele skale vrata in vhod v raj —? Ali so angelske peruti pahljale prijetni hladni nočni vetrič, ki ji je prinašal nebeške radosti, njej, ki je toliko pretrpela —?
Obstala je, sklonila se je naprej, njene oči, njena ušesa, vsi njeni čuti so bili do
skrajnosti napeti —.
In spet je cula iste dobre, poštene angleške glasove, tako čisto zemeljske, tako čisto človeške —. Takih besed ne šepetajo duhovi po nebeških livadah —!
Oči so ji prodirale nočne sence. Tamle nekje, nedaleč od nje, pa skrit njenim koprnečim očem je bil on, — lastnik teh dre-mavih, nosljajočih, bebastih glasov, ki so še pred kratkim do skrajnosti razburjali njene živce, ki bi jo pa v tem trenutku naredile za najsrečnejšo žensko v vsej Evropi, — če bi le vedela, odkod pravzaprav prihajajo.
"Percy, Percy!" je zakričala, polna dvomov in upov. "Percy, tukaj sem! Pridi k; meni! Kje si? — Percy, Percy, moj Percy!"
"Eh-hm, je že vse lepo in prav, da me kličeš, ljubica", je nosljal zaspani glas. "Ampak, preklicano, če pa ne morem k tebi ! Ti pr—i žabojedi so me namlatili kakor snop in slab sem ko —. Saj pravim, e-hm — geniti se ne morem!"
Margareta še vedno ni razumela.
Odkor je prihajal glas —? Zategel, dre-mav, pa oh tako ljub, mil tako sladek za njenega potrtega duha —. Saj žive duše ni bilo blizu —. Le ta ob skali —.
Veliki Bog—!
Žid-?!
Ali je znorela —? Ali je sanjala —?
Tam je čepel na kolenih, hrbet je imel obrnjen v mesec, zaman se je trudil, da bi vstal.
Margareta je stekla k njemu, — vzela je njegovo glavo v roke — mu pogledala v oči —.
O te sinje, dobre, dremave oči —. Kako znane so ji bile! Kako dobrovoljno, skoraj šaljivo se zrle skoz umazano krinko staruhastega Žida —!
"Percy, Percy! Moj mož, moj ljubi, ljubi mož!"
Solze so ji zalile oci, veselje jo je dušilo. "Hvala Bogu! Hvala bodi dobremu Bogu!"
"E-hm —, je že prav, ljuba moja! Seveda, zahvalila se bova Bogu, ampak pozneje ! Za sedaj prosim, če bi mi gospa, mogli odvezati tele trde vezi —!"
Ni imela noža in njeni prsti so bili slabotni. Z zobmi je grizla in trgala vezi in vroče solze veselja in zahvale so padale na njegove uboge roke.
"Presneto — eh!" je dejal, napel mogočne mišice in pretrgal zadnje niti. "Ampak ne verjamem, če se je kedaj v zgodovini Angleške zgodilo, da bi se bil pustil angleški gentlemen takole mirno nabiti, pa da ne bi bil vrnil, kar in kolikor je prejel!"
Videti je bilo, da je zdelan. Ko so padle zadnje vezi, se je sesedel na tla.
Margareta je zastokala in pogledala krog sebe.
"Oh, da bi le kapljico vode dobila med temi skalami!" je vzdihovala. Zdelo se ji je, da se je Percy onesvestil.
"E-hm —!" je mrmral in se vkljub onemoglosti nasmehnil, "kar mene osebno zadeva, bi mi bil ljubši požirek pristnega froncoskega žganja! — Prosim, sezite gospa v moj žep! Tam bodete našli steklenico. Preklicano sem zdelan!"
Krepko je potegnil in prisilil tudi Margareto, da se je pokrepčala s požirkom.
"No — hvala Bogu, sedaj je pa že bolje, kaj, ljuba, ženica?" je zadovoljno dejal. "Ampak, pravim, čuden položaj je tole! Gospod Percy Blakeney, angleški pleme-nitaš, — in njegova soproga ga najde v. takem stanju!"
Potipal se je po licu. "Že celih dvanajst ur se nisem bril! Pač neokusno izgledam! In tile kodri —!"
Smeje se si je strgal lasuljo z glave in je stegnil od sebe dolge noge, ki so bile sključene tQliko časa.
ZOR!

Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$5.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Me-
ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ........................................... 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
Mehkovezane ................................ 45c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ..................$1.25
PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. 50c
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ............................................ 45c
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 Str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 2Sc
ROPAR V OBLAKIH, zanimiva detektivska povest, brošura............25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str............................— 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem .................-..................... 50c
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c
SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. 80c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljevalna. povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ..............................$1.25
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ........................................$1.00
TARZAN O VE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c
TIHO JEZERO. Povest za slov.
mladino ..........-................................ 75c
Mehkovezane ........................ 95c
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest »imo-obtoženca ........................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUNEL, B. Kellerman. Mehkove-zana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler
ga ne prečita ................................ 80c
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
VENEC SLOVANSKIH POVESTI J. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi „....................................... 60c
VETJA, O. Waldova. Trdoveza-mj 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c j
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c
V	PETRO GRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00
ZA MILIJONI,.. A. K. Green.
Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek.... 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ...................................................$1-25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c
ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ...............................-............. 75c
ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrla napeta in zanimiva povest .............................................. 35c
ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .................... 60c
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50
ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga-
borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25
ZMISEL SMRTI, P. Bourget. Bro|. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 75c
ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25
Mehkovczana ..............................- 75c
ZVONARJEVA HČI, E. Miller.
Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja .............................. ®5c
ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ........................................ 50c
ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem................ 50c
Pisano polje
J. M. TimiSt
Iveri
Kdo vlada v Franciji? Kdo ima vpliv v Moskvi? Kdo v Prahi zapoveduje? Kdo ima glavno besedo v Madridu ali Valenciji Pokazuje se na — demoracijo. Morda jo je res še največ v Prahi, ampak, mehak postane glede demokracije le kak vrlo naiven in hudo rdeč delavec, ki se da voditi za nos. Demokracija se poriva v ospredje, vlada pa v resnice — framazon. Kadar zarožlja Hitler, Francozom zašklepetajo zobje in plaho se ozirajo za pomoč. Rusko — francoski pakt je naredil Veliki Orient (framazonstvo), in prav Čehoslovakija je posredovala. Zdaj je prišlo med Čehoslovakijo in Portugalsko do razdora. Kako to, odkod? Kakor Mussolini je tudi portugalski Salazar framazonstvu stopil na dolge prste, in prav to framazonstvo je "zašafa-lo" v Prahi, da ne sme iti naročeno orožje v Lizbono, in Praha je morala ubogati, dasi so Čehi drugače hudo za "kšeft". Ampak zašafala je
framazonska gnada.
*
Japonski 'zrakoplovec je ranil angleškega poslanika na Kitajskem. Bismarck nekoč v Wiesbadenu ni spremljal francoskega poslanika do vrat, pa je bila vojska. Prav, da Anglija ni kar prijela za sabljo. Morda niti ne more. Stiske vsepovsod. Japonec naj se o-prosti. Res se je nekaj, potem malo bolj, menda je vse poravnano. Prav zopet če je. Kupčija gre lahko naprej pri obeh petelinih. Ko je 1. 1914 kolebala Anglija sem in tja, je nekdo napravil dober dov-tip. Lloyd George pravi: "Mar-janca (Francija), čemu se vedno postavljaš v obliki Pravice?" Res je Marjanca pokazala na — biznez, kj je na Angleškem v nevarnosti, in
Anglija je zgrabila za meč.
*
Šole, šole.
Šole, izobrazbo', znanost... ko bo vse to v izobilju, bo vse
uravnano. Tako pravijo in trdijo. Ne oporekam. Zmajam pa z glavo. Prav mi tu V Združenih državah dajemo za; šole naravnost ogromne vsote, kakršnih ne zmore nobena država na svetu. Ne trdim, da nimamo dosti od teh dragih' šol, ampak prav mi šolani Amerikanci smo tudi prvi kriminalistični narod na vsem svetu. Ako čitaš to, kar čitaš tu, do 24 sekund . . . štej, pa je bil med tem nekdo umorjen tu pri nas doma. Šole imamo, ampak kriminalizem pa tudi, dasi ne trdim, da prihaja iz ali od šol, le zabraniti tega kriminalizma naše šole ne morejo. Kakšne šole toraj imamo?
Amerikanska legija ima morda marsikaj dobrega za javnost vobče. Dvomim pa, da bi ti bivši vojaki prišli do kaj globokejšega. Večinoma soj vojsko le od daleč videli, vsega je bilo na razpolago, in ko so fantje prišli v zapeček, jih je skoroda čakal masten — bonus. Zdaj banketirajo na raznih konvencijah.
Baje je bilo posebno luštno zadnjič v New Yorku. Naj imajo svojo zabavo, ampak hudo so prikladali, da bi zagorela svetovna grmada, ko so zahtevali, da mora Amerika povečati vojaško silo in pred vsem postaviti mornamico na prvo mesto na svetu. Ali se fantje zavedajo, da je oboroževanje prvi korak do spopada. Ali utegne prihodnjič biti tudi tako — luštno?? -o-
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod-)ira katoliške Slovence v Ameriki.
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
f849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Naročila za stenski
koledar za 1. 1938
bomo sprejemali do 1. novembra 1937.
Veliko veselje
naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938.
Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej.
Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937.
Koledar stane s poštnino vred ^V/v^ kar pošljite v znamkah ali v gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.