SLOVENSKI SUM. v-*?55
Leposloven t e d 11 i k.
cisio :io. V četvertek 22. julija 1852. III. (Ccaj.
T o
Pa livadah sim hodila V kile pletla, vence vila Spomladanske rožice; Sim nabrala cvetja zala Snegobele iskrice. Pri potoku sim sedela; Cez kremene tje šumela Bistra mi je vodica, In igraje radovaje, Val med cvetjem se zibljä. Tam u logu pohajala Sim, in sladko prepevala Mi je tičev množica; Vetrič lije melodije, Mir pihljaje do sercä. Ze tihota svet pokriva ; Lune blede žar razliva Čarobno cez jezer se; Zvezd pokojni kor nebrojni Cez višave plamt'jasné. Vender za — me ni pokoja. — Tam kjer tankoverhna hoja V samšem gojzdiču stoji ; Tje v pustolo, tmin samoto, Tjekej sercé hrepeni.
ž b a.
Tu od ljudskih šeg hrupenja Od sveta divja šumenja Dalječ preč odločena,! Tu žalujem, premišljujem Slave stanja žalnega. Ah da mora" poginuli,
V	pervem kali že vsahnuti Cvetka uzajemnosli ! Klije, žene, in ovene
Up zlaté prihodnosti. Torej za ine ni veselja — Ena samo klije želja
V	serca mojga tajnosti, Da v bodoče vreme vroče Rodu Slava ne vsahni!
Naj nas brani moč Triglava, Snežne kupe, bistra Sava K boju nas navdajajo, Duh kreposti živi prosti, Vnema kri oživljeno. Slave zmagi vence vile Rožce vam na pót trosile, Hvale znak, vam bodeino. Naj le raja, strel razsaja;— Me vas v sercu varjemo.
Maščevanje.
(Poleg polskega.)
Pod visocimi gorami na Polskem je stalo v trinajstem sloletju malo, s slamo pokrito pohištvo. Zverina, ki jo je po gojzdu lovil, in pičlo zernje, kar ga mu je zemlja rodila, je bilo vse premoženje Zigvulta, gospodarja tega pohištva. Njegov oče je bil poprej v velikej cesti in je veliko graj-sin imel. Pa zavolj hudodelstva, ktero je dopernesel, je moral svojo dp-
movino zapustili in je v prognanstvu v največjem siromaštvu zameri Svojemu sinu je le spomin svoje nekdajšne slave in svojega poprejšnega slavnega imena zapustil.
Mlad Zigvult je svojemu kralju zvesto služil in se povsod pogumno in - hrabro obnašal. Za svojo zvestobo in serčnost je dobil od kralja lo malo posestvo, Svobodo imenovano, kjer je sadaj prebival. Vender grad Libušo, zibko Zigvullovcov, je od kralja obderžal Sestremi!, zakladnik Sandomerski.
Bilo je leta 12 . . , jesen in temna noe.
V mali cerni jizbi je počivala Rozalia, Zigvullova žena. Blizo njene postelje je spalo v zibki dele in na tleh sle dvè složne na slami ležale. Komej je petelin pervokrat zapel, se je Rozalia prebudila. Nje mož je bil že nekoljko nedel od doma oddaljen. Začela je o njem premišlevati in slrah in skerb za moža se njenega čutlivega sercä polastite.
Vse je bilo tiho ko v grobu, kar zasliši Rozalia v dvoru človeške glasove. Priskoči bližej k oknu in spozna glas Zavile, nadvornika gospodovega, in drugi ljubeznivejši glas — svojega moža.
»Zigvult, moj'Zigvult je tu!" zaupije veselo mlada žena in hiti možu duri odpreti.—Tiho, počasno stopi Zigvult v jizbo.
»O da se vendar enkrat spet na dom verneš ! Kje se lako dolgo mudiš'/ Veliko sem zavolj lebe terpela. — Ah povej, kaj ti je — zakaj te toljko nemirnega vidim!? Groza me je — ah povej, kaj je?"
„BocJi le dobre misli ■— polerpi do jutra; jutre imaš vsega zvedeti. Z vzhajajočim solncem bo tudi tebi sreča prievetela, za ktero je meni po noči skerbeti. Vse bi rad skrito ohranil, predenj svojega predvzetja ne izpeljem; rad bi molčal, da bom mogel potem reči:" Bodi pozdravljena, moja sopruga! ti si sadaj bogata gospa — si gospa gradu! —
Rozalia s« je teh besed močno preslrasiia: »K najnej sreči nama, mož ljubi! ni treba gradii — sreča meni le na tvojej -strani evèli lukej, v tej našej nizkej hišici. Ostaniva le, kar sva, vboga — pa srečna."
„Babje besède! — Tvoja slaba misel se trese kakor listje, kedar ga vetrič omaja. Pa mene še nobena burja — še nobena bilka ni videla se tresli; za tega del spi — spi ljuba, ne prašaj, ne premišluj, kaj dnes po noči storiti mislim. Sicer bo to viharna noč, pa prihodni den bo mi ves trud stoterno poplačan. Sladko bom potlej počival in veselo bom gospodaril v hramovih Sestremila, tega ne pravega gospoda Libuše, léga lata gradii mojih dèdov !"
»Veliki Bog!" je zaupila Rozalia, poznam tvojo namero — li hočeš. —
„Hočem in bom tudi storil. Se dnes po noči bom grad napadel — in ga moram al j dobili ali zemlji enakega storili."
»O Zigvult! moj ljubi! kakšna nesrečna misel se ti je v glavo vlepla? Ti boš zginil in boš svojo liozalio in svoje dete — siroto zapustil! Oj, pusli take misli, pusti te grešne namere! Za božji dèi te prosim — ne slavi svojega živlenja in svojega imena v nevarnost!"—
„Tvoje besède so zastonj" je Zigvult mirno odgovoril, ti me dobro poznaš Rozalia, — kar sklenem, tudi storim. Jaz hočem maščevati krivice in preden da mi en las iz glave spade, mora grad Libn.sa »Ij v mojo oblast priti, ulj se iz hriba sosuti in se u reki Ropi potopiti. Ne skerbi za me — Sestremila ni doma, je šel s vso svojo družino k Radislavu. Tudi jaz sit» tam bil, pa preklinjam osodo, klera me je tj« zapeljala. —
Grozno sramoto so mi tam nakopali. — Jaz se moram maščevati ! Le poslušaj; v kratkem ti povèm vse, preden da Zavila s ljudstvom pride, po ktero siin ga poslal. — Jaz sim popotoval skoz Mordorevko, posestvo Radislavovo Tu pride k meni od Radislava posel, ter me na gostijo povabi. Sim šel tedaj v grad. Sila je tam bilo žlahluikov in vitezov; tudi mnogo dobrih mojih pvijateljov. Bilo je poldne in mi se vsedemo k mizi. Pa komej začnemo sklede prazniti, se duri odprò in v sobo stopi Sestremil s svojo soprugo Za Seslremilovo so pripravili kraj zraven hčeri Radislavove, — Seslremila pa so hotli na konc mize posaditi. Pa on se brani tega kraja in začne Radislava krivice tožiti, kako tla zamore Sestremila, gospoda gradii Libuše na nižejšini kraju per mizi sedeli nali, ko vbogega Zigvulla. Jamemo se prepirali; jedili so bili z menoj, drugi proti meni, tu ine popade Sestremil za suknjo, me izza stola potegne — sam na moj kraj sede in se s obema rokama mize der/,i. Ves razkačen potegnem meč, in — njegova glava bi se bila pod mizo zvalila, ki bi me ne bi!a njegova družina ustavila ter mi meč iz roke izderla. Ves razkačen sini zapustil sobo. Za menò so šli nekteri iz vilezov. V kerčmi smo se pogovarjali, kaj je storili. Jaz sim zaprisegel, se strašno maščevati in moji prijatli so mi svojo pomoč obljubili iu čakajo pod Ropo s svojim ljudstom na me, — S njih pripoinočjo bom svojo namero srečno izpeljal. Kakor ini je živlenje, — kakor mi je žena in dète drago in ljubo, -r- jaz se moram maščevati, in moram grad, selo mojih dedov, mojo zibko dobiti. S Bogom Rosalia! Dnes le v tej hišici še vbogo zapiislim — pa jutri le bom že v gradu ko bogato gospó pozdravil!" -
To dogovorivši je hitel v dvor, kjer je že Zavila s ljudstvom na njega čakal. Čez nekoljko minut je spet vse okoli in okoli tiho poslalo, pa v sercu Rozalie ni htelo ne liho ne mirno bili. — —
Zasvilèìo je jutro. Rozalia je sedela na pragu, dète na persili objemaje. Tu pridere Zavila s nekoliko jezdei. Skoči z konja in hiti k svojej gospej, ktera se sili kej pregovoriti. »Zigvult, kje je mój Zigvult?"
»Je živ« progovori sluga, »pa Bog je priča, — tako vas stari Zavila ljubi, da bi rajši želil, ga na mertvaškem odru videti; rajši bi sam vlegel v grob, ko da je tega trenutka, te sramote doživel." „Za božji del, kaj pa se je zgodilo? — Govori." - „ Zavila si je s rokavom pot iz čela obrisal, in reče: „Zal mi je vas, draga gospà, in tega nesrečnega detca, — Ne pozabite besed starega Zavila — hudo bo zalo moral plačali; — božjej kazni ušel ne bo . . . Pa sedaj se je že zgodilo" — kar je sklenil, je tudi storil. — Gospod vam da po meni povedali, tla naj brez odlaganja na konja sedele in tje v grad s menoj hitite Zigvult ga je dobil in je vso Seslremilovo družino pokončal. — Ve dekle, pa imate za vašo gospoj peš iti. Vendar pazite , na polu, da v roke Sestremila ne padete, kteri bi tudi s vami tako, kakor Zigvult š njegovo družino, ravnal.«
Rozalija jo htela še več prašati, pa namesti odgovora j e jo Zavila za roko vzél in na konja posadil. Otroka je sam v svoje nàwéfe vzél in — jo zapekelajo naprej,
Čez eoo uro so jahali skoz gost gojzd; kar so pra* lepo krajino okolj grada zagledali. Jutro je bil jasno, rèka Ropa se je točila pod gradom, ki je na lepem hribu stal. Preplavajo rèko — in že so bili pri
31 *
vratah. Zigvult hiti Rozalii naproti in njo po kamnatih stopinjah v lèpe široke sobe peljà, v kterih se je vse zlatà in srebra lesketalo.
»Glej, Rozalka! —.kar sim ti včeraj obljubil; dans «i že bogata gospà tega gradii. Kakor pa vidim — si'trudna; pocij malo, vlezi se v mehko Sestremilovo posteljo in to najno dètce zaziblji tam v naj lepšej zibki, iz ktere sim dete mojega sovražnika pahnuli. — Dète ni ne za-vèkalo, ko so ga iz grada nesli, alj stara pestovna je jokala in tarnja-la:« Borna jaz žena je djala, kaj hočem sedaj početi, — kam ponesem to revno detice?« — In jaz sim jej odgovoril: Idi v gojzd — na Svobodo, tamo je dovolj gnjile slame, — ta je za tebe, in prazna zibka za otroka.« — Potem sim jo dal iz gradu pahnuti. — Pa zakaj se s menò ne veseliš, Rozalka? zakaj se jokaš'? — In k Zavilu oberrijen spet jame: »In ti starec, pobesuješ glavo? Glej, hrami so odperti, in v hramih dosti medovine! — Pa pazi na družino, je trèba, da smo pripravljeni, — zakaj Sestremil ne bo zaspal in bo vse poskusil, grad sopet v svoje roke dobiti — pa bogme, kar Zigvult enkrat v pesti derži, tega ne pusti, da bi mu roko odsekali.«
»Ja bo že Bog roko poslal,* je Zavila progovoril, »ktera bo vašo odsekala, — spomnite se besed starega Zavila. Odsekali vam bodó roko in padel bo grad, kakor opadava listje od odsečene veje. Hudo böte morali za to plačati. Stari Zavila je že veliko preživel —je že mnogo videl in skusil. Za ljudskim grehom gre kazen božja, prišla je tudi za grehom vašega očeta — o ne pozabite téh besed starega Zavila.«
To rekoč je sobo zapustil. Ves tužen je šel tudi Zigvult za njim v dolnje sobe, kjer so bili dobre volje njegovi prijatli sbrani.
Rozalija je ostala samotna. Besed Zavilovih ni mogla pozabili. Plašno se ogleduje po stenah bogate sobe, svoje drago detice na krilu hečkaje kakor bi se bila bala, ga v vkradeno zibko položiti.
iKonec sledi.)
Oda spominu
Franca Plemclna,
verliga zdraviloslovca in Slovenca.
(V Sapphiškiui merilu.)
K-dor še ima kaplico tuge v okah, Naj po svojih licah jo zlije, ker spet Edin sinov matere Slave šel je
V smertno kraljestvo! Cuj slovenska žalostna duša tužno Iz visokih stolpov zvonenje ; milo Naj ti v serce segajo glasi, v grob zdaj Nesejo bralca!
V okah roso, blediga lica spremlja Ga Higjeja tud, s trumo bolnih, Kterim bil bi rajniga um dodelil
Zdravja sladkoto. Ali bo na vekomaj spaval dragi?— Ali bode kdaj učenost in blaga Do èlovesk'ga roda ljubezin najdla Njemu enac' ga ? —
Toraj. kdor še kaplico tuge v okah Ima, jo zdaj zlije po licah ; nar bolj Pa žaluje Slava z Higjejo; njima Zguba je grozna! —
P. S.
Nekaj iz žival s t v a.
(Konec.)
JEma naj umelniših žival je d aber. Velik je kakor pes in na zadnjih nogah ima persie s plavno kožo zvezane, da lahko plava. V severne j Ameriki jih je včasi celo selo vkup. So kej umetni zidarji. S sprednjimi zobmi drevesa steržejo, obdelajo in do zidališca privlečejo ali pa po vodoločih, pred nalašč skopanih, splavijo. Iz njih delajo hiše včasi po tri nadstropja visoke terdo na kraju voda ali jezer. 6 kolov zabijejo v vodo; stene po 2 čevlja debele spletó z véj, in jih z mahom in ilom zamaše, da vodó derže. Vsaka hiša je 4 do 10 čevljev dolga, in spodnja hiša je pod^ vodo. Tukaj sedi po 20 dabrov vkup, in repe v vodo mole. Tacih hiš je včasi po 25 za poredorna, ki jih je po več 100 dabrov vkup z združeno močjo narejalo. Delajo po noči ; zobje so jim sekire in žage, prednje tace roke in zadnje vesla, in repi kéle in lopate pri zidanju. Njih živež je mehek les, listje, popki, ribe in raki, in po zimi imajo gomazine v spodnjih izbah. Jesen in zimo prebijejo v kočah, pomlad in leto v gojzdih. Julja in augusta popravljajo koče ali pa nove zidajo. V Kanadi se jih vsako leto okoli 16.000 pobije, ker imajo drago kožo, kterih ena po 9 do 12 tolarjev velja. Dlako, ktere funt 15 do 18 tolarjev velja, rabijo klobukarji za dabrovine klobuke ali kastórje.
Ljudem naj bolj podobne so merke v ce ali opice. Te so jezne, latinske in oponašljive živali. Da rade oponašajo, se porabi v njih lovljenje. Gre se postavim v gojzd, kjer so opice, se vmije lice in postavi posodo limaste vode kam v gojzdu. Merkevca pride, se začne umivali, si oči zalima, da ne vidi in se lahko vjame. Ali pa se pod drevesom škorne obilje in spod par druzih s smolo od znolrej namazanih poslavi. Komaj se skriješ, merkevca pride, škorne otmje, pa jih izzuti več ne more. V več krajih ne izhodnej Indii opice po božje časte in po več mestih imajo lepe tempeljne in celò bolnišnice, kamor stare in bolne devljejo in jih ondi oskerbljujejo. — Naj veči je orangutan g, to je divji ali h ost ni mož; ker menijo divjaki, da je človek in le govoriti noče, da mu ni treba delati. Je človeku naj bolj podoben, kakih 4 ali 5 čevljev visok, veči del po koncu hodi, in nosi vedno palico, in če ga kdo vjeti hoče, maha s palico, da celò slona nažene. Včasi zamorcom tudi otroke pokradejo in jih po svoje rede. Sploh so pa še merkevce pazne, tihe in krotke. Imajo svoje mlade neizrečeno rade, in jih lako z ljubezni k sebi stiskajo, da jih včasi umore. V Sierileoni imajo naučene orangutange za posle in strežaje.—V Parizu so imeli orangutanga, ki je vedno po koncu hodil, in tudi takrat, kadar je kej težkega nesel. Bil je žalostnega obraza, dobrega serca, in je vse storil, kar mu je gospodar zavkazal Kdor je v hišo prišel, mu je roko podal. Jedel je pri mizi z gospodom vred, si je pertič opasoval, je zajemal z žlico in vilicami, si vino nalijal, z gostmi zdravice uapijal. Jedel je skor vse, naj raje pa sadje, pečenine in sladke pijače, kar mu je pa gotovo živlenje prikrajšalo, ker je le eno zimo živel v Parizu in poletje v Londinu. Na Javi so dobili v divjavi orangutanga, ki je ogenj delal, ga z usimi podpihoval in si ribe pekel, kar se je od ljudi naučil.
— 2*6 — Književni pregled.
Blago in ir puščavnik. Podučivna in luatkočasna povest za mlade in odraščene ljudi. Založilo družlvo sv. Mohora.
Ta poleg nemškega poslovenjena povest je taj perva knjižica, s ktero je dražtvo sv. Mohora svojo delavnost pričelo. Če ravno ni zlo obširna, (šteje 156 strani v malej osmerki), jo moremo vendar s velikim veseljem pozdraviti, ker toliko lepih navkov in izgledov obseže. More se z vsako doslej izdano slov. povestjo merili. Mlad in slar jo bo s velikim pridom prebiral. Ker se ravno konec šolskega leta bliža, jo živo vsim g.g. učiteljem, kalehetom in vsim šolskim prijateljem priporočimo, ker bi se za šolske darila prav prilegla.
Zvunajna oprava je dosti lična, natis čist in brez kakih posebnih tiskarskih pogreškov. Dobiti je za neude po vsih slov. mestili za 30 kr. sr.
Od druge knjižice, ki j<> je družtvo izdalo, namreč: po ves t niča goriške nadškofije, le toliko opomnimo, da je od g. Fr. Blažiča dokaj izverstno sostavljena. — Po bukvarnicah se ne bo prodajala. V nekej 5 verslic dolgej opombi na strani 56 se je precej pogreškov vpletlo, ktere so g.g. bravci sami popraviti naprošeni; le toliko opomnimo, da se mora meslo: „sv etelare", kar je clo nerazumljivo, brali: »svete Klare."
*	Pri bukvarju Giontini-tu v Ljubljani je ravno na svillo prišla knjižica pod nadpisom: »grof oče Radecky« od g. Fr. Malavašiča, v kterej je živlenje prestavnega vojskovodja dokaj zvesto popisano. Gotovo jo bode naše Ijudslvo pogosto prebiralo, od imenitnega inožti, ki se je povsod tako stavno obnašal, kaj več zvedeti. Okinčana je knjižica s prav lepim jeklorezom slavnega maršala. Dobiti je po vsih slov. mestih za 20 kr. sr.
*	Vseslovanske slovnice g. prof. Miklošiča je ravno pervi del na svitlo prišel, ki obseže „zvukoslovje" (Lautlehre) slovanskih jezikov. Poleg »slov. novin« se bode po 7 gld. prodajal. Drugi del bode obsegel etymologijo, tretji pregibljenje in šterti skladanje.
*	Drugi razdel 2. knjige: „Arkiva za j ugosla v en sko po^ v es Ini co" je že izšel. Prodal se bo udom za 1 gld. in neudoni za I gld. 30 kr. sr.
*	Mesto ustavljene: „Južne pčele" izhaja v Novosadu: „Serb-ski dnevnik s leposlovno prilogo: se d mica. Velja na leto 8 gld.
*	Pravdonoša« bo vendar sopet izhajal! Hvala Bogü.
*	Novice pišejo: S pravim veseljem zamoreino danes naznaniti, da smemo do konca tega leta nekih novih bukev v slovenskim jeziku pričakovati, ki so nam tako potrebne, kakor ribi voda. Te bukve so popoln nauk kmetijstva. Na povabilo kmetijske družbe jih bojo spisali slavnoznani slovenski pisatelj in v kmetijstvu dobro izvedeni gosp. fajinošler Janez Z a lok ar v Št. Kocianu na Dolenskim, ki so te dni družbi naznanili, da se hočejo v prid kmetijstva in domovine tega zlo teškiga dela lotiti,, ktero mora biti kratko in dobro izdelano, da bo spolnih» svoj namen. Častiti gosp. fajinošler so ves mož za to; Bog jim daj ljubo zdravje, da kmalo doveršijo delo, ktero nam je sila potrebno, ker razun posameznih oddelkov v „Novicah" in 1. deta v Celji 1821 natis-
njenih knjig pod naslovam „Bukve za pomoč inu prid k me tarn ukup siožene za Slovence od J. P. Ješ ena k a" nimamo nobenih bukev tega obsežka.
Zmes.
O posvečenju Prešernoviga spominka (Konec). Ko pevci pesem končajo in gosp. dekan poslednjič blagoslovijo gomilo, se gosp. dr. Blehveis, kleriga trud je važno delo vodil in izverslno izpeljal, v iménu odbora, kterimu je bilo izročeno spominek postaviti, zahvali gosp. tehantu Kos-u in njihovim gosp. pomočnikam, ki so obhajali današnjo slovesnost, — gosp. mestnima županu, ki je prijazno pripomogel, doveršiti slavo spominka, — gosp. pevcam in obilo zbranim častiteljem rajniga, ki so se vdeležili slovesnosti današnjiga dneva. Pomenljive so bile poslednje besede gosp. govornika, vzete iz rajniga poezij,
De ni nesrečin, kdor v grobu leži, če, kakor Prešerin, neumerljiv živi v svojih delih na vedno večne čase!—
Rano, zares, si doveršil lek svojiga življenja, pesnik mili, kterimu je osoda kozarc britkost do verha napolnila! Žalibog, le prerano je pla-ineneči zubeljc tvojiga dulia nam ugasnil, — prezgodaj je potihnil sladki glas tvojih strun, klere zdajci zapuščene žalujejo po svojim mojstru. Nemila smert zasadi strupeno pušico v serce tvoje, — glas umolkne — truplo obleži !
Ko ti si, pesnik mili, prepevati začel, se je še černa lihotna noč razprostirala po domačih livadah, po nebu so se valile sive oblačne gore, luno je gosta megla zakrivala, in zvezdja bliščoba ni primigljala do nas. Pa močniga teka prijadra skoz tamoto snežnobel labud iz neznanih krajev; veličastno se vsede na volhko planjavo, ktero veslaje premerja na vse strani, ponosno dviguje svoj vrat, ter pošilja rajske glasove po daljnim krogu. Pa vihar zabuči po valovih, silno ga jame semtertje metati, — ali pevcu glasa ne umori. Se krepkeji prihaja iz njegovih tužnih pers žalujoča pesem. — Neugodni sroči so mu ogrenili življenje; tarejo ga mnoge britkosti, ali neusušljivo je tekel sladki vir, in pritekel je memo počivajočih domačincov v daljne pluje kraje, kjer so ga z občudenjem okušali in berzno prihrumeli, v bližavi sladkoto vživat; zbudili so domače, ter jih opazne storili čuda nedopovedljivega, — pa urnokrilati čas ločitve je dospel, utrujeni pevec že zapoje svojo mertvašnico, glasovi poslednje pesmi razdonč, — labuda objame groba tamna noč.
Zgodila se je Večniga volja!
Počivaj torej v miru; saj je osoda, čeravno v življenji nemila, tvo-jimu truplu nar lepši kraj odločila v počivališče. V obziru siviga sloven-skiga orjaka Triglava, — na brega bistre Save, ktera hvaležna memo tebe dani, ki si njeno mater Savico v pesmi večnimuspominu posvečil,-v okrožji slarodavniga slovenskiga mesta naznanuje spominek : tukaj počiva Prešerin, neumerli pesnik slovenski!
u — a — i.
* C. k. uradniki na Hrovaškem bodo narodno uradno obleko nosili. Glavni del laiste bo slovanska surka.
*	G. Čelakovski, od kterega smo unokrat povedali, da je nevarno zbolel, se že na boljše obrača.
*	Serčno je nas Gorolanske Slovence razveselilo slišali, da je naš visokoučeni in velikozasluženi zgodovinar G. baron Ankershofen od druživa za jugoslavensko povestnico za caslnega uda izvoljen. Leto je že skorej preteklo, vendar naš gosp. baron še doslej častne listine (diploma) v rokah nima. Ne moremo drugači, kakor slavno družtvo ponižno opomniti in poprositi, to zamudo skorej popraviti, zraven pa tudi slovenskih udov popolnoma ne pozabili.
*	Nekteri serbski rodoljubi mislijo v Novosadu serbsko narodno igral išče osnovati.
*	Družtvo sv. Mohora. Celovški odbor je 14. julja t. 1. sledeče reči sklenil:
1.	Poslano povest »Bogo dar" pregledati, in če jo primerno najde, na družtvene stroške izdati.
2.	Se na čast. g. Dr. J. Bleiweissa, vrednika »Novic" oberniti, ali bi ne hotel od rajnega g. M. Vertovca izdelani del »splošne zgodovine" družtvu prepustiti, zraven pa tudi pogoje naznaniti, pod kte-rimi jo je dali volje. — Ravno tako imä družtvo tudi g. J. Terdina za njegovo: Slovensko zgodovino poprosili.
3.	Se naznani, da je doslej 495 udov.
Zvun tega se s tim sploh razglasi, da so bile perve družtvene knjige (Blagomir in Povestnica gor. nadškofije) vsim čast. odborom, namreč v Gorico v 140, v Terst v 20, v Ljubljano v 90, v Celje v 90 in v Maribor v 80 iztisih razposlane. Od tod naj si jih za to leto vsi udi na svoje slroške priskerbé; in scer iz Ljubljane vsi, ki v Ljubljanskej, iz Gorice, ki v Goriškej škofii prebivajo itd. priskerbč. Samo listi udi iz lavantinske škofije, ki na Koroškem prebivajo, bodo bukve iz Celovca, ne pa iz Celja dobivljali. — Šolske pesine s napevi se niso mogle prid-jali, ker napevi še niso dogolovljeni. Vsi čast. odbori so še enkrat ponižno naprošeni, iz ljubezni do svojega naroda za letaš to težavno reč dragovoljno prevzeli. (Kar se je tu odborom preveč iztisov poslalo, jih morejo novopristopivšim udom izročiti. Imenik družtvenikov gl. v Bčeli.
Poziv.
Dragi domorodci in posebno Ti, slovenska mladina! Bliža se nam sopet konec šolskega leta, ko se bo vsakteri zmed Vas po dokončanih navkih kmalo v svojo domovino k svojim žlahtnikom in prijateljem po-vernul. Eden bo priderdral iz Zlate Prage, drugi iz slavnega Beča, tretji iz Gradca ali bele Ljubljane itd. Ne morem drugači, kakor Vas pri tej priložnosti priserčno opomniti in poprositi, vse kar je narodnega kot: pripovedke, pesmice, pregovore in izreke, zastavice kakor ludi posamezne menj znane slov. besede skerbno nabirali, da jih pozabljivosti rešimo, ter jih si. vredništvu »slov. Bčele« *) ali »Novic" blagovoljno pošiljati, da jih po svojih listih naznanijo. Združimo se v tem žlahtnem delu, zakaj kakor star pregovor pravi: Vsak človek kaj vé, vsi pa vse.	V. Kur ni k.
*) Vreduištvo Bčele jih bode s radostjo natiskovati dalo.
Odgovorni iidatel in tiskar: l'er d. Žl Kleinmajrv Celovcu.