GLASBENA MATICA v Ljubljani
Petek, dne 5. marca 1QZÖ
ob 2.0. uri v Unionski dvorani
SIMFONIČNI
KONCERT
Spored izvaja orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice, pomnožen s člani muzike dravske divizije In s člani - orkestra Narodnega gledališča
LJUBLJANA, GRADIŠČE ST. lO.
TELEFON ŠT. 2.68.	-	-	-	-	USTANOVLJENO	1006.
RAZMNOŽEVALNI APARATI ZA NOTE,
*\	Pio^če	In
N/	\	Igralni	aparati
so svelovnoznani.
Glavna zaloga pri
H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg '17.
Nobenega dvoma ni več, da se oblačila “	obutev
najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2
FRAN DERENDA & CIE, LJUBLJANA.
Nenadkriljivi v dobrem blagu in nizkih cenah I
DIRIGENT: EMIL ADAMIČ
MIHEVC JURIJ: Predigra k operi „Planeti" ŠANTEL SASA: Mala svila za veliki
Orkester (Posvečena orkestralnemu društvu Glasbene Matice)
a) Božična
b) Kralj Matjaž
c) Narodna č) Veseli ples
d) Veli Jože
ADAMIČ EMIL: Ljubljanski akvareli. Svita za godalni orkester
(Posvečena orkestralnemu društvu Glasbene Matice)
a) Jutro na Rožniku
b) Na Tivolskem ribniku (Barkarola)
c) V Sentflorijanski cerkvi (Preludij in
fugeta)
č) Na Gradu (Marcia in modo antico)
d) Pri Sv. Križu (Largo triste)
e) V Zvezdi — Nunski samostan
(Scherzo)
Odmor ČAJKOVSKI P. J.: Karakteristični plesi Iz baleta „Ščeljkunčlk" op. 71-a
a) Koračnica
b) Ples vile Bonbonček
c) Arabski ples č) Kitajski ples
d) Ples piščalk
e) Trepak
BORODIN S. P.: Polovskl plesi št. 8 In 17 Iz opere „Knez Igor"
Jurij Mihovc; Predigra k operi »Planeti«.
Mihevc je nas rojak, ki je večino svojega življenja in delovanja prebil v tujini. Bil je sodobnik klasične glasbene smeri, glasbeno visoko nadarjen ter je imel veliko instrumentalno spretnost.
Predigra »Planeti« je tako v svoji formi glasbenih misli, kakor v orkestralni tehniki absoluten izraz tedanje dobe. Po kratkem Andante v uvodu, prestopi v alabrevni Allegro s karakterističnim, ostrim vstopom dveh rogov. Prinese pregledno tematični materijal, ki ga spretno stopnjuje in menjava v raznih instrumentalnih grupah. Predigra konča s krepko stopnjevajočo se kodo.
Saša šantel: Mala svita za veliki orkester.
Suša šantel. prol. na Srednji tehnični šoli, slikar, je tudi velik ljubitelj glasbe; Napisal je precejšnje število skladb najrazličnejšega značaja, ki so zrcalo njegove ljubeznive, k romantiki nagnjene duše. Svita ima sledeče dele:
Prva slika: »Božična« nam kaže pastirsko idilo v božični noči. Pastirčki piskajo svojo pobožno melodijo, godalni orkester pa prinese v pianissimu drugo, popolno nasprotno melodijo, katero pojo angelci. Takoj nato se združijo pastirci in angelci vsak s svojo pesmijo v skupen zbor.
»Kralj Matjaž« je naslov drugemu stavku svite. Skladatelj ga karakterizira s kratkim enotaktnim motivom v pet-četrtinskem taktu. Orkster nam slika, kako se prebuja kralj Matjaž, motiv rase dinamično in harmonično do izrazitega forti-sima, ki naj pove, da se je kralj Matjaž prebudil. Zaveda se, da še ni prišel njegov čas, se začuden ozre okrog sebe, skloni zopet glavo in zaspi.
Tretja slika nosi naslov: »Narodna«. Je ljubeznjiva pesmica, povsem ljudskega značaja.
Tej sledi četrti stavek'»Veseli ples« v izredno živahnem tempu poln slovanskega ritma. Posebno prisrčen je njegov skakajoči trio v klasičnem stilu.
Kratko, skoro bi rekli otroško svito zaključuje bajni istrski junak »Veli Jože«. Njegova svečana pesem zraste iz nizkega piana v širok, mogočen pseante, a nato zopet konča v pomirjenem ritardandu.
»Ljubljanski akvareli«.
, »Ljubljanski akvareli« so tretja Adamičeva orkestralna svita in so napisani za močan godalni orkester.
»Jutro na Rožniku«. Začenja v pp triolah srednjih godal, ki naznanjajo zgodnje jutro. V kanonskem petju soločela in solovijoline slišimo prebujanje ptic, ki si ljubko odgovarjajo s trilčki. Solnce se polagoma dviga izza gora, vsa narava se giblje v svojem razkošju. Naenkrat začujemo pobožen spev orgel iz cerkve. Ljudje, družine s svojimi otroci prihajajo: vesela govorica, igre, živa radost vsenaokrog. Solnce je stopilo že visoko v trepetajoči zrak in spev se izgublja v sinjih višavah.
»Tivolski ribnik«. Prvi in zadnji del barkarole sta pisana v 2/» -f 1/s taktu in arhajičnem tonovskem načinu, srednji pa v •triosminskem taktu s karakterističnimi vspoTeduinii septitni in kontrastujocim spevom v violah. Skladatelj nam slika zibajočo vožnjo v čolnu na ribniku poznega poletnega večera. Lahek veter vznemirja sicer mirno vodno gladino, luna pa radovedno pogleda'na molčeči par v čolnu.
»V šentflorijanski cerkvi«. Skrivnostni mrak in s kadilom prepojeno tišino starodavne cerkvice slika preludij. Samostojni postopi godal povzročajo neobičajna sozvočja, ki zvene, kot bi bila skladba atonalna. Preludij preide iz kvartnih akordov v temo fugete in odtod v fugeto 5/» taktovega ritma. Po kratki streti konča z dvema močnima adagio- taktoma.
»Na Uradu«. Skladatelj ima pred seboj grad preteklih stoletij. — Rožljanje orožja v menjajočem se tripolovičnem in “U ritmu, za tem sladka mandolinata zaljubljenega trubadurja v srednjem stavku. Oblika skladbe je marcia in modo antico, ki spominja na klasične vzore minulega stoletja.
»Pri Sv. Krištofu«. Vsepovsodi tiha žalost. Sordinirana godala se prelivajo v enlnarmoničniti Sozvočjih, rastejo v postopih, ki so za priprosta glasbena ušesa nekoliko nenavadna, j Začuje se spev duhovnikov ob pogrebu in pesti zemlje padajo na krsto. Mir je na grobeh.	-	>
»V Zvezdi«. Živ, vesel kontrast k prejšnjemu stavku. Promenada, vsepovsodi glasna govorica in smeh. Nasproti Zvezde pa stoji Nunski samostan (trio). Protiutež k svetskim brezskrbnostim. Pestri scherzo zahteva kaj spretnih izvajalcev.
Čajkovski: Karakteristični plesi iz baleta »Ščeljkunčik«.
Koračnica: Skladba sloni na dveh, živo kontrastu jočih temah. Prvi polovici prve teme dado fanfami značaj trobila, drugi pa punktirani postopi godal. Drugo tema (srednji stavek) prineso v stakatiranih šestnajstinkah najprej pihala, nato godala, dočim fagoti in rogovi stopajo komodno navzdol in navzgor. Zanimivo je to stopicanje, rekli bi, otrok in žensk ter pomišljevalni koraki izkušenih mož. Prvi del, obogaten s pihali in bliskovitimi pasažami godal ter flavt se nato zopet ponovi.
Ples vile Bonbonček.
Kabinetna skladba, nasičena dražljive barvitosti. Nad pp pizzicato godala se vzdigne celesta (klavir) v ritmično in harmonično pestrem skakljanju. Basovski klarinet, .kakor nejevoljen zamrmra nad prešernostjo Bonbončka. Ta pa skače in pleše s podporo p godal, ki se jim pridružijo druga pihala in le zelo previdno rogovi, do končat
r-.-	Arabski	ples — Kitajski ples.
Zlasti v teh dveh plesih se pokaže skladateljeva čudovita spretnost barvanja in nagnjenja k orijentu. V obeh plesih tvorijo temeljno podlago trmoglave enakomerne	figure instrumentov.	Dočim	v Arabskem plesu vplivajo	uspavajoče, kot
pod sugestijo zastrnjenih rdečih luči arabskih haremov, izzivajo v Kitajskem plesu s svojo grotesko spočetka začudenje, nato smeh. V prvem plesu pojo zategnjeno pesem globoka pihala v družbi s sordiniranimi godali. Nepričakovani melodični obrati so pristno eksotičnega značaja. V Kitajskem plesu se prav drastično zvirata	fagota v najnižji legi,	dočim	žvižgati v silni razdalji mala	in velika flavta;
godala	pa, kakor Kitajci s	svojimi	kitami, tej humorni glasbi	gravitetično pri-
kimavajo.
Ples piščalk.
V	tej trodelni skladbi	nosijo,	kot kaže že naslov, melodični domislek tri
flavte, ki jih diskretno podpirajo godala. Po srčkanem prvem delu, se oglase v drugem delu trobente, ki jih v ostrih ritmih spremljajo ostala trobila, kmalu se jim pa pridružijo skakajoče vijoline. Po kratkem prehodu se vrne prvi del.
Trepak.
Ta razposajen kazaški ples zaključi plesno serijo. Glavni njegov smoter je bujen in -viharen ritem, ki se mu ne more ubraniti nobena ruska natura. Telo ae samo dviga, noge odletavajo v zrak. Morda je to plesanje nekoliko barbarsko, toda ono jasno karakterizira smrt in življenje prezirajočo kazaško dušo, ki živi le trenutku, ne meneč se za jutri.
Borodin A. P.: Polorski plesi iz opere »Knez Igor«, št, 8 in 17.
Ta dva plesa se izvajata v operi z zborom tn baletom, dajeta se pa običajno tudi kot samostojni koncertni točki. Prvi ples že kaže genijalno melodično iznajdljivost Borodiua. Iz štiritaktne glasbene misli, ki je le varijacija treh osminskih sosednjih tonov, ustvari široko, vedno zanimivo skladbo, ktere težišče leži v pihalih. Ritmično bogastvo skladatelja pa dokazuje istodobno ponavljanje 6/s, /t in */» takta ali	in	*/•	itd.
Drugi ples plešejo polovski sužnji v čast svojem gospodu kanu Končaku. Iz pesmi, polni hrepenenja po svoji solnčni rodni zemlji, se razvije ostro ritmiziran ples moških sužnjev, nakar sledi silni slavospev Končaku. Takoj zatem živ ples dečkov. Vnovič še oglasi uvodna pesem, sedaj instrumentalno bogatejša in polnejša; zopet zaplešejo dečki in nato konča junaški zbor, nasičen z najrazličnejšimi melodičnimi in ritmičnimi motivi prejšnjih delov, močno in silno zanimivo skladbo.
Na dosedanjih Koncertih (v letih 1010 do	
konca 1025) orkestr. društva Glasbene	
Matice izvajana dela:	
(dirigenti gg. Jeraj,	Micini in Škerjanc)
a) Jugoslovenska	DEBUSSY: 1. Danse sa-
ADAMIČ: 1. Tatarski ples	crče et danse pro-
	fane
2. Mož z medvedom	2. Mala svita
3. Scherzo (Potrkan	dINDY: Karadec
ples) BINIČKI: Uvertura „Ekvi-	SAINT-SAENS: Potop
nokcij" IPAVIC: Serenada	d) nemška
JERAJ: Lepa Vida	BEETHOVEN: 1. simfonija
KRSTIČ: Rondo	2. 7. simfonija (Eroica)
LAJOVIC: Adagio	3. Fuga Iz kvarteta
PREMRL: 1. Božična svita	op. 59 51. 3
2. Allegro	4. Predigra: Coriolan
ŠKERJANC: 1. Groteska	HÄNDEL: Concerto gros-
2. Sinf. stavek v e»duru	so St. G (g »molj
3. Žlahtni meščan	LISZT: Les prelvdes
b) češka	e) norveška
DVORAK: Violinski kon-	GRIEG: 1. Klavirski kon-
cert	cert a-mol.
SUK: 1. Serenada	2. Pastir
2. Sv. Vaclav	3. Pred samostanskimi vrati
c) ruska	4. Preludij
BORODIN: Polovskl plesi	5. Srčne rane
ČAJKOVSKI: i; ö. simfo-	G. Zadnja pomlad
nija „Paihöllque"	7. Norveške
2. Serenada	8. Večer na gori
3. Elegija LJADOV: Balada	0. Ob zibeli
REBIKOV: 1. Jesenski listi	f) danska
2. Večerna zarja RIMSKI-KORSAKOV: Na	NIELSEN: Svita
grobu	g) finska
č) francoska	SIBELIUS: Romanca
BERLIOZ : 1. Synphonia	h.) italijanska
; Fantastique	BOCCHERINI: Menuet v
2^ Rimski karneval	a-molu
NajbolJSe In najtrpežnejše čevlje vseh vrst Iz lastnih tovarn, dobite samo pri tvrdki
PBter KOzina
X
na Aleksandrovi cesti št. 1 in na Bregu 2,0 Znižane cene!	Solidna	postrežba!
|^l!ll!lllll!lllll!!lllllll!ll!l!!ll!lllllllllll!ll!ll!ll!IIIIIIII!llllllll!ll!ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllllllllilllll!llllllll!l!lll!!l!l!!!l!lll!ll!ll!llll!l!llllllll!lll!IIE^
| Najelegantnejša oblačila |
1 vseh vrst, kakor obleke, površnike, zimnike i. t. d. g g	si nabavite najugodneje pri tvrdki	g
I	Drago Schwab	|
|	LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠT. 3
g Vedno v zalogi vsakovrstno perilo, modni predmeti i. t. d. M = Brezhibna izdelava oblek i. t. d. po zelo zmernih cenah. M
l,J
..................................
S IDA SKOF - WANEK I
{:(	NASLEDNICE	h
I V LJUBLJANI, POD TRAN ČO |
P; Priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnih h h	damskih	in	otročjih	klobukov.
»
RIBA
«
Vsak dan sveže morske in sladkovodne ribe. Zaloga vseh vrst konzerviranih rib.
J. Ogrinc, Ljubljana, Gradišče 7.
1 1
iM
P I
I
1
REKLAME
ne potrebuje konfekcijska veletrgovina
BERNATOVIC
ker se blago po svoji izredni kvaliteti, okusu in zelo nizki ceni, kakor tudi vsled olajševalnih plačil samo priporoča
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 5
Damski oddelek v I. nadstr.
I
i
M
i I
1 Y. E. R. C. LJUBLJANA!
i Kongresni trg 9 Sprejema inserate za vse časopise in = | Glavno zastopstvo tiskarne revije. — Izvršuje vsa tiskarska dela I M „Edinost“ v Trstu.	po	najnižjih	cenah.
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllS
MAKS HROVATIN, LJUBLJANA.