Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee. Iz hrratekega Harko Krajnc tPaJM . Tako krifti in preklinja nad pjim LoliG ter poMiJSe svojo ženo, ki je stala s Tahom nedaleft proC, pa ii preda konja. Kakor najspretnejSi dragonec zajaSe žena konja in ga zapodi po cesti. ^upnik se komaj vzdigne s tal. S solzami v ofteh gleda divjo ženo ter jo s sklenjenimi rokami prosi, naj ne mufii dalje ubogega konja in naj mu ga da nazaj. Hudobno se režaje se postavi kastelanka pred župnika, rekoč: Konj mi zelo ugaja! ter požene žiˇal ge beaneje. Zdaj so obrne župnik k Tahu, ki ga je s p#roflljivlin nasmehom gledal in ga proai, naj ne dopustl, da grajski ljudje pred njegovimi o&ni kakor razbojniki siloma jemljejo tuje blagol Tah se Še hudobnejo zareži pa pravi: Kje stoji v svetem pismu, da moraS imefti ti konja? Namaži si parklje s svetim oliem, pa dobiš pernlnice! V tem prižene Loliftka konja nazaj, ftefi, d» ii ni treba konja, ker jih je na gradu že itak prav mnogo, pafi pa ji je treba denarja za velikonočni kmh. Koliko mi daste za konja?, ga( vpraŁ&, t** gfti* 99. Kneži5 je ostrmel! Kako naj on kupi konja, ki jq vendar po vsej božji in ftloveški pravici njegov? Ko pa mu Tah reče, da ni drugače, kakor da izvjefce moSnjo, seže starček globoko v suknjin žep, • potegne iz njega mošnjiifiek s petimi ubogimi dolarji, ki jih ponudi blazni ženi: Evo, vzemite, to je vse, kar sem si z velikim trudom prihranil za Velikonoč! Žena skoči s konja, zgrabi pohlepno za denar, oropan starCek pa potrt zajaše zopet konja in krene proii Zagrebu. Tah, kastelan in kasteJanka pa so §e dolgo klicali za njim: Ali te nismo dobro osknbli, 6rnec fargki? V tem pride Peter BoSnjak, in naznani Tahti, da StubiCani nočejo dati iz rok kljuftev od svojih kleti. GrajSčak visoko vzdigne glavo rekoi: Bomo videli, ali mi bodo pokorni ali ne! EetoSnjo Velikonoč praznujemo v Stubici! XII. «Prl priCI ml predajt« kletne kliu«et" Napočila je Velikanofl, praznik spravnt daritv«. "Daleft po bregovih se je razlegal glas zvonov gornjestubiSke cerkve, ki stoji sred trpta. Ali danes s« zdi, kakor da ne vabijo k veselemu slavlju, ttm.pak k narvefiji žalosti. Ljudje gredo v c«rkev, afi Zalostni in potrti. Tah je zapovedal, naj s» po maši zbere5o pr«d terkvijo vsi gospodarji in naj mu oddajo kljuft« od Bvojih vinskih kleti. Susjed in Brdoveo j« '^« oropal ta. p«B.i«uasld srajgfiak, zdaj pride vrsia na Stubiot. Grdak je svetoval kmetom, naj ne dajo klju6ev, Tah pa pravi, kdor se protivi, izgubi svojo gravo.  Sila ljudstva se je zbralo v cerkvi. Vsakdo moli tiho svojo molitvico, med njimi tudi Matija Gubec. Pred cerkvijo stoji četa štajerjskih mušketirjev, pred njimi na konju Tah. Maša je končana, a ljudstvo ne gre iz cerkve« Tah zapove mušketirjem, naj iztirajo Ijudstvo s silo iz cerirve. Mušketirji pridrve v cerkev ter zaftnejo goniti ljudstvo s pestmi, puškinimi kqpiti in grobimi kletvami — kakor zabito živino — iz bpžjega hrama. Župnik kleči pred oltarjem, dviga roke k ReSniku sveta, šepeče vroCo molitev za svoje ovčice in gorke njegove solze močijo mrzli oltarni kamen. Visoko dvigne Tah glavo in zaupije: Psi kmečki, ali ste slišali mojo zapoved? Pri prifti mi predajte kletne kljufie! Tedaj stopi pred grajšCaka visok, belolas stareo in rede: Kralju smo dali, kar je kraljevega, gospoda, kar Je gospodovega, a to je naše, tega ne damo! Ne damo, tako nam Boga!, zakliOe Gnbeo in vKdigne roko. Ne damo, ne damo!, zagnni vsa množica z obnpaiai glasom. Tah zažene svojega konja takoj za četo ia i*r p»T»: Str«ljajtef Udarite! Pobijte ps6 tlačansk«! MuSketirji namerijo puške, mnozica strahn esv trepete. T hipu zagrmi straSen strel, dim zakri}* za trenotek cerkveni dvor — in grozna slika se pojavi iz meglel Tu leži čvrst fant, tam se valja v krvi žena, zopet na drugem m,estu se bori s snirtjo nedolžno dete, poleg njega pa omalmje krvaveč starec. Zcmljo napaja nedolžna kri, a besni vojaki še bolj udrihajo in mlatijo po zbegani množici. Ljudstvo beži, Tali se zopet prikaže na konju ter z peklenskira veseljem in zadovoljnostjo gloda to raesarien|e. Naenkrat se zažene z golo sabljo proti cerkvenim vratom, kamor so je hotel Matija Gubec ranjen skriti, in že zavihti nad njim sabl.jo, ko se prikaže med vratoii . župnik z razpelom v roki ter zavpije: Na tej skali sezidara svojo cerkev in peklenska vrata :o ne bodo premagala! Krvolok otrpne, roka mu omahne in ves divji odjaha na grad. V tem trenutlcu prijezdi iz Zagreba podžupan Juro Raškaj, ki ga je bil Grdak takoj obvestil o groznetn počen.janju TahovPm, 1n zapove v imenu banovem, da sg kmetom niti las ne sme skriviti. Prišel je žalibog propozno! V cerkvi kteči župnik in moli za duše nodolžnih žrtev, po gori pa se razlega glasen jok ydqv in plač zapuščenih otrok . . . Tretji dan po Velikinoči blagoslavlja župnik brdovski tri kmete, ki se odpravljajo k samemu kraIju s pismom, v katerem jirn je žu^pnik uapisal vse rano tlačenoga kmečkega ljudstva. ^Vsi štirje molijo k pravKnemu Bogn, da bi razsvetlil vladarja, da jim pomorevsaj on, ki jim J8 ie tdino opanj«!  XIII.  ,,Proklet Tbodi, pi^ešestnik!"  Lep poletrii dan. Nič več ni videti kme&ke kr- vi pred stubiško cerkvijo. Kraetje so se vrnili v dobrem upanju od kralja, ki jim je bil obljubil, da bo ukrenil vso, kar se bo dalo, da jim zboljša stanje. In vsa okolica se je urairila in trdno upala na kraljevo poraoč. Gospo Jfileno je težka bolezen prikovala na posteljo; smrt jo vleče v grob, a ljubosumnost jo zadržuje pri življenju. Vse je zvedela, čisto vse . . . Zvija se po postelji, moli, preklinja, joka, . a njen mož Tah se kakor navadno zabava pri mladi pretšestnici Lolički. Mesečina lepq qbseva pokrajino, Tah pogleda skozi okno, srce dto, zaigra in radostno zakttče Lolički. Glej, dušica, kako se ta kmečki pes zdaj zibIj9 na drevesu! Nečistnica ti je rekel, a zdaj ga kljuvajo črni krokarji! In oba se zlobno-veselo nasmejeta. Ravno v tem času pa je prišel na grad tuj človek, ki io zahtoval, naj ga takoj, peljejo pred Taha, ker prihaja v kraljevera imenu. Peter Bošnjak užge svečo, pelje tujca v stanovanjo kastelanovo ter potrka na vrata. Tah naglo odpre vrata in srdito zakriči, kdo je tako predrzen, da si ga upa vznemirjati, in to tako pozno po nofii. Tujeo mu odgovori, da je kraljev filovek, odda mu pismo pod v-elikim pečatom kraljevskega odretnika, pa»odide. Tah razmota pismo. zaftne brati, vztrepedl \n •blodi ter vč» srdit« Loli4ki: Naš kralj me kliio pred sodnijo, kjer se sodi kri  za kri.  Hitrih korakov hiti Tah v gornje stanovaiije. Na pragu ga že čaka sluga ves bled pa reče: "¦-.  Milostivi gospod, gospa — — — Tah saino mahne z roko, n& pusti slugi, da izgovori ter gre v spalnico svoje žene. Ustavi se pred njeno posteljo. Jielenai izbuli svojo grozae oči na Taha, plane kvišku, potegne svoj poročnr prstan z roke in zakriči z zadnjimi mofimi: Proklet bodi prešestnik!1 S terai besedami vrže svqjemu možu*-' prstau pqd nqge, zagrabi se za prsi, zahropo in pade nartva na vznak. Taha zazebe kakor led. In v ušesih mn nefcaj šepeče: Kri za kri! XIV, Vsi so kričali togotno, da ie Tah krvolok. Dno 2. julija so začeli kraljevi ljudje hoditi od kraja do kvaja ter, zbirati črne grehe Tahovo m muke nesrečnega ljudstva, Kanoniki zagrebSki, vsi župniki po okolioi i» oba podžupana zagrebška,, Raškaj in Mrnjavftič, bo polagali roke na razpetega Boga, vsi so kriftali togotno, da je Tah krvolok in divja zver. In vzdigne se ves okraj, ve8 stotin kmetcrr pride pred kraljeve ljudi prosit praVice; saj so oni tudi ljudje, a ubija jih gosposka zver. Ko se ljndslvo v Stubici zbero na sod pred kraljevimi ljudmi, dvigr.e ponosno svojo glavo krn^ Matija Gubeo, položi roko na srce in re5«: