TIM

YU ISSN-0040-7712

revija za tehnično in znanstveno
dejavnost mladine

29. letnik • april 1991 • cena 20 din • poštnina plačana v gotovini

FALCON

PRILOGA

PITTSS1

NURNB

ERG91


Stojalo za kitaro

Canard v modelarstvu

reka -t:

MODELARJI

NAŠA LEPILA SO NEPOGREŠLJIVA PRI IZDELAVI VAŠIH MODELOV!

Za vas smo pripravili:

LEPKO in MEKOL 500g

Polivinilacetatni disperzijski lepili za les, papir in tekstil, primerni za delo v šoli in domači
delavnici.

CIANOKOL

Brezbarvno, prozorno lepilo, ki veže s pomočjo vlage v nekaj sekundah. Z njim lahko
zlepimo manjše, gladke površine kovin, keramike, plastičnih mas (razen polietilena, poli-
propilena in teflona), gume, kamnov in podobnega.

EPOKALA+B

Dvokomponentno epoksidno lepilo brez topil, ki zelo hitro veže. Z njim lahko lepimo
kovine, steklo, keramiko, plastične mase, les itd. Odporno je proti vodi, olju in razredče¬
nim kemikalijam.

MITOPUR A+B

Dvokomponentno poliuretansko reakcijsko lepilo brez topil. Z njim lepimo kovine, umetne
mase (razen polietilena, polipropilena in teflona), steklo, les, papir, keramiko, azbest
cement itd. Spoji so elastični, vodoodporni in obstojni do temperature +80°C. Zato je lepilo
izredno uporabno za samogradnjo, popravila čolnov, jadrnic in podobnega.

MODELKOL

Raztopinsko lepilo za lepljenje polistirola, posebej uporabno za manjša modelarska dela.

Zapomnite si!

VMES SMO VEDNO Ml

186671

REPORTAŽA

TIM

revija za tehnično
in znanstveno dejavnost
mladine

YU ISSN -0040 -7712

APRIL 1991

KAZALO _

REPORTAŽA __

NURNBERG _ 257

FIGURICE Z GLAVICAMI IZ ŽELODA 259

IGRE ___

ŠTIRICA _ 260

IZDELEK ZA DOM _

STOJALO ZA AKUSTIČNO KITARO 262

MODELARSTVO _

VODNI LETALSKI MODELI _ 264

FALCON _ 265

PRILOGA _

PITTSS1 _ 268

CANARD V MODELARSTVU _ 272

ELEKTRONIKA _

OJAČEVALNIK MARSHALL, 2. del 282

LEPILA __

ZAKAJ LEPLJENI SPOJI ODPOVEDO 287
EKOLOGIJA

OBSEDENOST S ČISTOČO _ 289

NA KRATKO __

BALONI V VESOLJU _ 293

TIMOVA FANTASTIKA  __

PET MINUT PREZGODAJ _295

TIMOVI OGLASI_296

Izdaja Tehniška založba Slovenije,

61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬
den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan
Tomšič, Miha Zorec • Odgovorni in teh¬
nični urednik: Božidar Grabnar • TIM
izhaja desetkrat letno • Naročnina za
drugo polletje je 100 din, posamezen izvod
stane 20 din • Revijo naročajte na na¬
slov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/
X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-
603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice • Revijo sofinancirata Republi¬
ški sekretariat za raziskovanje in Repu¬
bliški sekretariat za izobraževanje.
Oproščeni plačila temeljnega davka od
prometa proizvodov na podlagi mnenja
Republiškega sekretariata za prosveto
in kulturo SRS št. 421-1/7 z dne 17.
januarja 1973.

Bogo Štempihar

NURNBERG

91

42. mednarodni nurnberški sejem igrač
s strokovnim sejmom za modelarstvo in
hobi, ki je potekal med 31. januarjem in
6. februarjem 1991, je bil največji sejem
te vrste doslej. Na razstavnem prostoru,
velikem prek 92000 m 2 , je 2077 razstav-
Ijalcev iz več kot 80 držav predstavilo
približno 350000 svojih izdelkov. Sejem
si je ogledalo več kot 50000 obiskoval¬
cev, predvsem proizvajalcev, poslovne¬
žev in novinarjev. Največ je bilo novosti,
ki jih izdelovalci predstavljajo za novo
sezono.

Na področju modelarstva je opaziti
precejšen razvoj elektro pogona. Tako je
Kyosho med svojimi modeli predstavil
tudi novost, in sicer elektro helikopter
Koncept EP30, ki je prvi elektro heli¬
kopter, ki ima električni pogon in lahko
prosto leti, saj akumulatorje nosi s seboj.
Z njim je mogoče izvajati vse akrobacije,
tudi avtorotacijo. Za atrakcijo sta poskr¬
bela tovarniška pilota, ki sta na razstav¬
nem prostoru, ki je meril 3 x 3m, obisko¬
valcem predstavila lete z elektro helikop¬
terji.

Graupner je pri razvoju svojih modelov
za pogon uporabil sončno energijo in na
sejmu predstavil starejšo verzijo Elektro
UHU-ja v izvedenki Solar UHU. Prav
tako so prikazali več novih modelov
z elektro pogonom. Pri Robbeju so
glavne novosti posvetili modelom, pri ka¬
terih prevladuje elektro pogon, saj ga
uporabljajo tudi pri večjih modelih pol-
maket kot je Do 228.

Med helikopterji je bilo največ novosti
pri oblikah in izvedenkah trupov, saj so
makete helikopterjev vse bolj priljub¬
ljene. Srečati je bilo tudi novosti, kot so
skoraj sestavljeni zahtevnejši šolski heli¬
kopterji, med njimi Schlutterjev Junior 50
II.

Med letalskimi modeli večjih novosti in
revolucionarnih sprememb ni bilo videti,
razen tega, da sta oba največja proizva¬
jalca, Robbe in Graupner, zopet začela
izdelovati boljše modele, pri katerih je
trup izdelan iz epoksi smole, krila pa so
iz stiroporja ter prekrita z abahi furnirjem.
Tak način izdelave modelov so ti isti
proizvajalci pred leti opustili kot zastarel
in tedaj predstavili novosti, kot so plura
trupi in termo krila, ki pa danes počasi
tonejo v pozabo. Edina večja zanimivost,
ki jo je predstavi Robbe, je komplet akro¬
batskega modela F3A W. Matta Saphir,
ki je skoraj popolnoma izdelan in je po
več letih pri Robbeju zopet eden boljših
kompletov. Vendar mislim, da ga bomo
spričo cene, ki je 570 DEM, bolj malokrat
srečali med našimi modelarji. Od vrhun¬
skih modelov je bila zopet predstavljena
Supra Star, ki jo je skonstruiral večkratni
svetovni prvak Hanno Prettner. Izdeluje

TIM S • april 1991 • Z97

REPORTAŽA

jo EZ sports aviation in jo v Evropi pro¬
daja za precej zasoljeno ceno 1000
DEM. Med napravami za daljinsko vode¬
nje, razen pri Graupnerju, ki je predstavil
izbojšano verzijo Mc-18 in Mc-20 z novo
tipkovnico in večjim LCD zaslonom z več
podatki, srečamo v glavnem cenejše iz¬
vedenke boljših in dražjih naprav (Multi-
plex 2020 in 2010 ter Futaba F-15). Pri
določenih proizvajalcih je videti, da ne
zdržijo več tekme z Japonsko. Tako smo
pri Simpropu kot novost videli računal¬
niško napravo za daljinsko vodenje, ki
pa ob Futabinih in Graupnerjevih sodi
kvečjemu v muzej.

Od proizvajalcev plastičnih maket se
je z največ novostmi predstavil Revell, ki
je poleg novih barvic, ki so prirejene za
tako imenovani »air-brush« (specialna
plastična steklenička z iglo, ki preprečuje
polivanje barve), predstavil tudi novost
pri večjih modelih, in sicer MIG 29 Ful-
crum UB v merilu 1:32. Prav tako smo
prvič videli novo serijo Revellovih Hi-
tech modelov, ki pa so - ob ceni 100
DEM - izredno slabe kvalitete. Japonska
Hasegawa je predstavila serijo Fanto¬
mov F-4 v merilu 1:72, za katere so
izdelali nove kalupe tako, da imajo ma¬
kete izredno kvalitetne spoje z vgravira¬
nimi linijami ter izredno natančno izde¬
lano notranjost kabine (slika na naslov¬
nici).

Na sejmu vsako leto podelijo tudi na¬
grade za model leta. Pri letečih modelih
je nagrado v obeh kategorijah dobil Sim-
prop; za jadralno letalo Špirit, proizva¬
jalca Greatplanes (ZDA), ki se v Evropi
prodaja kot Simprop. Pri motornih mode¬
lih je prvo nagrado osvoji prav tako Sim-
propov model Schieppi, ki ga je skon¬
struiral gospod Schvvermann, ki je s kon¬
struiranjem modelov začel pred dvajse¬
timi leti pri Graupnerju.

Med plastičnimi maketami je v merilu
1:48 osvojil naslov Revellov F89 C/D
Scorpion ter Monogramov F-102 Delta
Dager v merilu 1:48. Izredno kvalitetno
izdelan je tudi Italerijev Sukhoi SU-27
»Flanker A« v merilu 1:72. Med helikop¬
terji pa je nagrado osvojil Revellov MIL-
-28 Flavoc.

ZS8 • TIM 8 • april 1981

Miloš Macarol

FIGURICE
Z GLAVICAMI
IZ ŽELODA

mmhm

Takšne figurice najlažje izdelate med leto¬
vanjem na morju ob Kvarnerskem zalivu in
v Istri, kjer poleg navadnega hrasta raste tudi
cer. Pri Cerovem želodu so čašice precej
večje in na zunanji strani bogato nakodrane,
zato z njimi lahko izvrstno oblikujemo lasišča
s kodrastimi pričeskami. Na morski obali je
tudi veliko kosov naplavljenega lesa, ki ga je
morska voda temeljito izlužila. Tak les je sko¬
raj tako lahek kot balsovina, zato ga zlahka
izrezujemo in iz njega oblikujemo razne figu¬
rice.

Iz takega lesa so izrezljane tudi figurice na
priloženi fotografiji. Pri levi figurici je glavica
izdelana iz običajnega hrastovega želoda in
tako njegova čašica izvrstno ponazarja
športno čepico - baretko. Pri desni figuri je
glavica izdelana iz Cerovega želoda, zato je
lasišče bogato nakodrano. Pri srednji figuri je
glavica lesena, a pokrita je s čašico iz Cero¬
vega želoda. Vse glavice so nasajene na trup
s pomočjo okroglega zobotrebca, ki smo mu
pred nasaditvijo v ustrezne izvrtine dodali ne¬
kaj lepila.

Za rezljanje takih figuric so najbolj primerni
deli naplavljenih vej, ki so podobni okleščkom,
kajti morska voda jim sama odstrani lubje,
zato je preostali del lesa izredno homogen. To
se najbolje vidi pri podstavku srednje figure.

Iz naplavljenega lesa, ki ga je izlužila slana
morska voda, lahko izdelate tudi razne oblike
čolnov in jadrnic, kajti ta les je izredno prime¬
ren za dolbenje in zato omogoča izdelavo
zelo tankih sten.

Najlažje ga izrezujete s sklopljivim klinastim
rezilom, pri katerem je mogoče zamenjati
izrabljene kline. Površinske dele nazadnje
zgladite še s steklenim papirjem. Če take
izdelke zunaj in znotraj prebarvate z brez¬
barvnim vodoobstojnim lakom, bodo čolni in
jadrnice lahko brezskrbno pluli na vodi, ne da
bi se z njo napojili.

Tak les je izredno primeren tudi za izdelavo
otroških vetrnic, saj se te zaradi majhne teže
vrte še enkrat hitreje.

Na koncu še dober nasvet: kadar koli boste
letovali na morju, se sprehodite po obali tik ob
vodi in si naberite čim več kosov takšnega
lesa, da boste lahko rezljali tudi doma ob
dolgih zimskih večerih.

IGRE

Matej Pavlič

ŠTIRICA

Tokratna igra je daljna različica precej
bolj znane igre s križci in krožci: ko en
tekmovalec zbere tri, štiri ali pet enakih
znakov (odvisno od pravil), zmaga. Igra
se odvija na karirastem papirju in prak¬
tično ni prostorsko omejena.

Pri štirici pa igralca spuščata ploščice
dveh barv v sedem kanalčkov, pri čemer
skušata čim prej spraviti v vrsto štiri
enake ploščice.

Orodje

Pri izdelavi potrebujemo rezljačo z mi¬
zico za rezljanje, modelarski vrtalnik
(npr. MINI-20 W, ki smo ga v naši reviji
že večkrat oglaševali), risalno orodje, in¬
digo papir in čopič, poleg tega pa še
brusni papir in rašpo. Kdor ima doma
navpično stojalo za električni vrtalnik in
kronske svedre za izžagovanje okroglih
odprtin od 025 do 062mm, naj si s tem
orodjem vsekakor pomaga, saj bodo od¬
prtine in krožci, narejeni z njim, popol¬
noma enaki in mimogrede gotovi.

Material

Glavni material je 4 mm debela vezana
plošča, iz katere je večina sestavnih de¬
lov. Izjema so le okrogle ploščice, ki so
lahko iz masivnega lesa, debelega okrog
8mm. Kdor bo za njihovo izdelavo upo¬
rabil kronsko žago, jih lahko izreže tudi iz
4 mm debele vezane plošče, nato pa po
dva koleščka zlepi skupaj. Za sestavlja¬
nje je uporabno vsako lepilo za les (Me-
kol, Jubinol, Siprokol), za barvanje pa
vzamemo temno lužilo za les in brez¬
barvni nitrolak.

1

260  • TIM S • april 1991

3

_ IGRE

tančno izžagamo. Posebno skrb je treba
posvetiti utorom, ki morajo biti zelo točni,
da nam bo šlo sestavljanje lažje od rok.

Peresa vmesnih pregrad (4), ki bodo
vlepljene med stranici (2), lahko pustimo
nekoliko večja in jih zbrusimo šele, ko so
vsi deli med seboj že zlepljeni in lepilo
suho. Takšni utori so lepši in tudi kitati jih
ni treba. Morebitna večja odstopanja od
narisanih obrisov sestavnih delov obru¬
simo z rašpo, nato pa se že lahko lotimo
sestavljanja. V stranico (2) vlepimo vseh
šest vmesnih pregrad (4), z druge strani
nataknemo še drugo stranico, s spodnje

strani dno (3), vse skupaj pa potisnemo
v utore stojala (1). Pri sestavljanju si
pomagamo z močnejšimi elastikami.
Stiki naj se sušijo dovolj dolgo in tudi
z lepilom ni treba preveč varčevati, da
nam kasneje ogrodje ne bo razpadlo.

Osušen, obrušen in po potrebi preki-
tan izdelek pobarvamo z nitro barvo, za¬
dostujeta pa tudi dva sloja prozornega
nitrolaka.

Sledi izdelava okroglih ploščic. Potre¬
bujemo jih kar 42. Rezljanje tolikšnega
števila enakih delov skorajda ne pride
v poštev, saj je preveč duhamorno. Zato

si pomagamo s kronsko žago 032mm, ki
jo vpnemo v električni vrtalnik, tega pa
v navpično stojalo, kakršne izdelujejo
tudi v tovarni električnega ročnega oro¬
dja Black & Decker v Grosupljem. Vo¬
dilni trn moramo odstraniti, sicer bodo
v ploščicah luknje.

Kdor kronske žage nima, naj si po¬
maga z izstruženo okroglo palico s pre¬
merom okrog 30mm. Ribničani jih pro¬
dajajo na trgu kot držala za metle in
vrtno orodje. S stabilno krožno žago ali
»lisičjim repom« iz tanke palice naža-
gamo 42 kolobarjev, ki naj ne bodo de-

TIM 8 ♦ april 1991 • Ml

belejši od 8 mm. Obrusimo jim robove,
nato pa jih pol pustimo v naravni barvi
lesa, drugo polovico pa prebarvamo
s temnim lužilom. Kdor je prebarval sto¬
jalo z nitro barvami, naj tudi kolobarčke
pobarva z belo (21 kosov) in črno (21
kosov) nitro barvo. Ploščice morajo brez
zatikanja zdrsniti v kanalčke med strani¬
cama in vmesnimi pregradami.

Pravila igre

Igralno ogrodje postavimo med dva
igralca, ki imata vsak svojo barvo ploš¬
čic. Za to lahko žrebata ali pa se dogovo¬
rita kako drugače. Igra se začne tako, da
prvi igralec spusti v poljubno pregrado
enega svojih kolobarčkov. Naslednjo po¬
tezo ima nasprotnik in tako se izmenja¬
vata, vse dokler enemu ne uspe štirih
kolobarčkov iste barve spraviti skupaj
v vrsto, stolpec ali diagonalo. Seveda
mu to nasprotnik kolikor se le da prepre¬
čuje.

Igra je zelo zanimiva in zahteva precej
iznajdljivosti ter razmišljanja, saj po-
pravKi že narejenih nepremišljenih potez
niso mogoči.

Po končani igri je treba stojalo izpraz¬
niti, igralca vzameta vsak svoje ploščice
- ob vsaki novi partiji zamenjata barvo,
vedno pa začne beli - in igra se lahko
znova začne.

IZDELEK ZA DOM

Na spodnjih skicah sta primera dveh
partij, ki nazorno prikazujeta potek igre
in pasti, ki se jih mora igralec ogibati, če
hoče zmagati.

V prvem primeru teče igra brez večjih
težav, a le do desete poteze črnega, ki je
sicer ustavil belega in mu preprečil
zmago (2-6-7-11), vendar ima ta še
vedno prednost.

(Skica 1)

To se pokaže z enajsto, dvanajsto in
trinajsto potezo belega, pri kateri se
mora črni ves čas braniti in reševati iz¬
gubljeni položaj. S štirinajsto potezo be¬
lega, ki zmaga, je agonije konec
(8-7-10-14).

(Skica 2)

Drugi primer kaže partijo, pri kateri je
bil boj obeh igralcev skoraj do zadnjega
izenačen, zmagal pa je črni (1-5-9-20).

(Skica 3)

Matej Pavlič

STOJALO

ZA

AKUSTIČNO

KITARO

Kdor ima pri hiši kitaro, ve, da zna biti ta
inštrument skrajno nerodna stvar, po¬
sebno v majhnem stanovanju. Kjer koli
je, povsod mu grozi nevarnost: če je
prislonjen ob steno, lahko pade; če je
položen na tla, ga lahko kdo pohodi; če
ga pustite na kavču, bo kdo nehote sedel
nanj. Tudi na omari inštrument ni ravno
na varnem.

Najboljša rešitev je nakup trdnega
kovčka, v katerem se kitari res ne more
nič zgoditi. Žal pa so ti kovčki pregrešno
dragi in pri nas jih je tako težko dobiti, da
se večina mladih kitaristov raje odloči za
nakup etuija iz nepremočljivega platna
ali umetnega skaja. Kitara prenašanje
v njem sicer laže .preživlja’, doma pa
nanjo še vedno prežijo zgoraj naštete
nevarnosti.

Težavam se izognemo tako, da v sta¬
novanju izberemo primerno mesto za in¬
štrument, kjer nikogar ne bo oviral. Kje

bo to mesto, je odvisno od vas, vsekakor
pa se je treba izogibati vlažnim prosto¬
rom in neposredni bližini virov toplote.
Ko ste - tudi po mnenju drugih družin¬
skih članov - izbrali pravo mesto, se
lotite izdelave zložljivega stojala za aku¬
stično kitaro, katerega načrt tokrat objav¬
ljamo v rubriki Izdelki za dom. Stojala ni
težko narediti, zato se ga lahko lotijo tudi
tisti, ki se delu z električnim ročnim oro¬
dje šele privajajo.

Orodje

Najvažnejše orodje pri izdelavi stojala je
zopet žaga. Priporočljivo je imeti dve
- krožno in vbodno. Potrebovali boste še
oblič in tračni ali vibracijski brusilnik (od¬
visno od kakovosti desk za stojalo, ki
morda ne bodo niti poskobljene), sicer
pa še čopič, risalno orodje, daljše rav¬
nilo, šilo, kladivo, žago za železo, vrtal¬
nik s svedri za les in izvijač.

Taje lahko navaden, hitreje pa se dela
z električnim vijačnikom, ki smo ga na
kratko predstavili v lanski novembrski
številki revije TIM. Medtem je dala To¬
varna električnega ročnega orodja Black
& Decker iz Grosupljega na trg nov elek¬
tronski akumulatorski vrtalnik z oznako
9032. Gre za izredno uporabno orodje,
ki je po obliki podobno navadnemu vrtal¬
niku, v ročaju pa ima menljiv akumulator-

262  • TIM 8  • april 1981

IZDELEK ZA DOM

ski komplet z napetostjo 7,2 V. S poseb¬
nimi nastavki lahko privijamo ali odvi¬
jamo različno dolge in različno obliko¬
vane vijake, z vpetim svedrom pa je
mogoče vrtati les, kovine in celo beton.

Material

Tokrat izdelek ne bo narejen iz ostankov
lesa, pač pa se boste morali potruditi in
najti lepo, 33cm široko desko iz čim bolj
plemenitega lesa. V skrajni sili je sicer
uporabna tudi iverna ali panelna plošča,
vendar jo morate po žaganju furnirati
oziroma prebarvati in ji oblepiti robove.
Deska naj ima čim lepšo strukturo, saj je
stojalo namenjeno tudi okrasu in ne le
držanju kitare. Izdelek je sestavljen s po¬
močjo klavirskega šarnirja. Prodajajočih
v trgovinah z železnino, na potrebno dol¬
žino pa ga skrajšamo kar z žago za
kovine. V železarni imajo tudi medeni¬
naste verižice. Stojalu bo le-ta prepreče¬
vala, da bi se preveč razprlo. Trak rdeče,
modre ali zelene klobučevine poiščite
v vrvarni ali trgovini s tekstilom, nekaj
manjših lesenih vijakov, lepilo Neostik,
lazuro za les (Sadolin, Beltop, Bondex)
in brezbarvni nitrolak pa imate gotovo že
doma.

Izdelava

Načrt je narejen tako, da bi moralo biti
stojalo primerno za vsako kitaro. Če bi
se vseeno zgodilo, da ima vaša kitara

drugačne mere, boste morali načrt
malce spremeniti, kar pa vam ne bi
smelo povzročati težav.

Mere iz načrta prenesemo na poskob-
Ijano in dobro obrušeno desko. Če ta ni
veliko debelejša od 20 oziroma 22 mm,
lahko žagamo oba elementa naenkrat;
delo bo hitreje opravljeno, pa še ele¬
menta bosta popolnoma enaka. Žagamo
tik ob narisani črti. Ravne dele režemo
s krožno, zavoje pa z vbodno žago. Ro¬
bove na koncu še obrusimo, nato pa
elementa prebarvamo z lazuro za les.
Ko se ta osuši, plošči še dvakrat prelaki-
ramo, da dobimo popolnoma gladko po¬
vršino. Med prvim in drugim lakiranjem
lahko plošči narahlo zbrusimo z zelo fi¬
nim in že nekoliko izrabljenim brusnim
papirjem.

Ko je to opravljeno, na vse tiste ro¬
bove, kamor bo naslonjena kitara, nale¬
pimo trak iz klobučevine. Oblepimo tudi
spodnja robova podstavka, da ne bi po¬
škodovala parketa, če bo stojalo stalo na
njem. Sledi še montaža šarnirja: nasta¬
vimo ga na zadnja robova skupaj zlože¬
nih plošč in s šilom označimo luknje. Ker
je nosilnost majhna, pri privijanju šarnirja
ne pretiravajmo. Popolnoma zadostuje
že pet vijakov na vsaki strani, druge
luknje pa pustimo prazne. Skozi izvrtani
luknjici v stranicah potegnemo še okrog
25cm dolgo medeninasto verižico in iz¬
delek je narejen.

Kot smo zapisali že na začetku, je ta
podstavek tudi lep okras in ne samo
praktičen pripomoček. Naši napotki naj
vam bodo ie v pomoč, sami pa lahko
spremenite obliko in barvo ali na zunanji
strani narišete kak španski vzorec ali
znak.

Black & Deckerjev akumulatorski vrtalnik
9032 s polnilnim podstavkom omogoča
največjo možno izrabo električne energije.
Šest v ročaj vgrajenih Ni-Cd akumulator¬
jev, s skupno napetostjo 7,2 V, omogoča
preprosto vijačenje in vrtanje v gradbene
materiale, kovino in les tudi na najtežje
dostopnih mestih. Dvostopenjski predna-
stavitvi števila vrtljajev (0-300 in 0:600/
min) in hitrosti udarjanja je dodana elek¬
tronska brezstopenjska nastavitev na
vklopnem stikalu in preklopnik za izbiro
smeri vrtenja. Orodje, ki tehta le 1,6 kg, ima
vrtilni moment 11 Nm in vpenjalno glavo 0
10 mm. Kot dodatni pribor je mogoče ku¬
piti še hitri polnilnik A 98014 in akumula¬
torski komplet A 98046.

KUHINJSKA DESKA

Jelka Šenk

1. Material:

20-milimetrska deska, dimenzij 170 x 270 mm
ali 4-milimetrska vezana plošča enakih dimenzij

2. Orodje in stroji:

- vrtalni stroj Iskra s KLIP-KLAP povratno žago

- smirkov papir

3. Delovni postopki:

- izdelava šablone

- žaganje

- vrtanje

- smirkanje

4. Navodila za delo:

Iz kartona izdelajte šablono in obrišite lik prašička na
desko. S povratno žago izrežite robove. Izvrtajte luknji
za oko in rep s svedrom 0 10 mm. Na koncu popravite
morebitne napake s smirkovim papirjem.

Če ne rabite kuhinjske deske, lahko prašička iz¬
rezljate tudi z rezljačo iz 4-milimetrske vezane plošče.
Izdelek lahko prelakirate z nitrolakom in na sredino
prilepite blok - koledarček. Tako imate prikupno darilo.
Namesto koledarčka lahko prilepite tudi urnik ali be¬
ležko. Izdelek lahko obesite nad delovno mizo.

TIM 8 • april 1991 • >83

MODELARSTVO

dr. Jan i. Lokovšek

VODNI LETALSKI
MODELI on)

Povejmo nekaj besed o HOPPER-ju.
Morda ga bo kdo izdelal, so pa ti prak¬
tični napotki koristni tudi drugje. Za ilu¬
stracijo naj povem, da sem imel dolgo
.vrsto neuspelih poskusov, predno sem
z njim uspešno vzletel z vode. Pri tem
moram poudariti, da sem do takrat že
obvladal »navadno« letenje s HOPPER-
jem, »vodne« izkušnje pa sem si bil pri¬
moran nabrati sam.

Najprej mi je nagajala prečka pri plov¬
kah. Ta je rila vodo in nisem mogel na¬
brati dovolj hitrosti, tako da plovke niso
niti zlezle iz vode. Nato sem naredil nove
nosilce plovk brez prečk. Model je res
dosegel večjo hitrost, vendar je voda, ki
je brizgala izpod plovk, vsakič ko je mo¬
del pridobil malo večjo hitrost motila mo¬
tor. Naredil sem posebne ščitnike, ki pa
se niso obnesli. Problem je rešila šele
trikotna letvica na notranji strani vsake
plovke, ki pa seveda ni v načrtu. Zdaj
sem že prišel do glisiranja, pa še vedno
ne do dobrega vzleta. Model je navadno
naredil nekaj žabjih skokov, se postavil
počez in prekopicnil. Pa zopet znova:
vodo iz motorja, poravnati plovke, pre¬
verjanje in ponoven vžig...

Ugotovil sem tole: če je bilo popolno
brezvetrje, sem lahko še nekako vozil po
reki. Ko pa je prišel šibak sunek vetra, mi
je le-ta takoj zasukal model proti vetru,
saj vodnega krmila takrat še nisem imel.
Če je model takrat imel že določeno

hitrost, se je seveda prekopicnil čez
krilo.

Problem žabjih skokov sem rešil tako,
da sem najprej zares dobro uravnal
plovke. Nato sem ugotovil, da moram
ves čas vožnje po tleh (vodi) tiščati višin¬
sko krmilo navzgor (palico nase), vendar
s pametjo. Model je res pridobil hitrost,
plovke so zlezle iz vode in hip za tem se
je tudi že odlepil. TO JE ODLOČILNI
TRENUTEK, KI GA NE SMEMO ZA¬
MUDITI. Takrat je potrebno vrniti višin¬
sko krmilo v nevtralni položaj, sicer se
model prehitro vzpne, izgubi hitrost in
omahne čez krilo - v vodo, kajpak.
SKRBNO poravnamo višino in pustimo
modelu, da nabere nekaj hitrosti, nato
pridobimo potrebno višino (vsaj nekaj
metrov), preden se lotimo zavoja.

Prvi zavoj nas bo nedvomno presene¬
til; model v zavojih izgublja zares več
višine, kot smo vajeni. Rekli smo že, da
plovke močno znižajo težišče in pove¬
čajo zračni upor. Zaradi tega ne zavi¬
jajmo preostro tik nad vodo, dokler po¬
polnoma ne obvladamo zavojev z vod¬
nim modelom. Lahko pa si predstavljate,
kako naporen je hrbtni let. Ta postane
kar zahtevna figura.

Pristanek s HOPPER-jem je lažji. Mo¬
del »izcedimo« do konca tako, da mehko
sede v vodo. Če imamo preveliko hitrost,
bo naredil še žabji skok ali dva in se
umiril. Priporočam skrben pristanek že
zaradi tega, da nam kapljice vode izpod
plovk ne zadušijo motorja; model mo¬
ramo seveda pripeljati še do brega. Če
se motor ustavi, je potrebno poseči po
drugih pripomočkih. Sam uporabljam
v ta namen ribiško palico, na katero sem
namesto trnka obesil teniško žogico. Le¬
to lahko zalučam dokaj daleč (preko mo¬
dela) in potem navijam vrvico tako, da se
žogica zatakne ob model. Na tak način
ga potem spravim na obalo. Če pa je
model le predaleč, pride v poštev le čoln.

Hitri modeli, kot so COBRA ali
NORTH STAR (delta), so mi začuda de¬
lali manj težav kot HOPPER. Najbrž
tudi za to, ker sem medtem nabral že
obilico izkušenj. Priznati moram, da sem
takrat že imel tudi dobro knjigo o vod¬
nem letalskem modelarstvu. To je RC-
VVASSERFLUG Ericha Daublerja

(Nem.), kjer sem našel zares veliko ko¬
ristnih napotkov. Ta knjiga je tako na¬
zorna, da jo priporočam celo tistim mo¬
delarjem, ki znajo nemško bolj slabo.
V modelarskih revijah (Modeli, RCM,
Aviomodeller, FMT) se sicer kdaj pa kdaj
tudi znajde dober članek o vodnem letal¬
skem modelu.

Pri COBRI in NORTH STARU le do¬
dam plin in vozim naravnost, ne da bi
tiščal palico do kraja nase. Model kmalu
zdrsi, vendar se ne odlepi tako hitro kot
HOPPER. Pri dvokrilniku je bil prehod od

drsenja do odlepljenja hiter, tu pa kar
traja. Toda nenadoma je model sam
v zraku. Nežno dodam višino in poča¬
kam, da je hitrost malo večja. Ko dose¬
žem nekaj metrov višine, grem v zavoj.
Tu je tudi manj razlike pri vožnji s plovko
pri COBRI, delta pa je v zraku sploh
enkratna, saj sem z modela le snel ko¬
lesa, trup sam pa že ima obliko čolna.

Pristanek na. jezeru, kjer je veliko pro¬
stora, ni problematičen. Če sem le malo
prehiter, naredim kak žabji skok, sicer pa
brez težav pripeljem model še do brega.
NORTH STAR ima to lepo lastnost, da je
motor popolnoma zaščiten pred vodo,
saj je na zgornji strani krila.

Največji problem pri teh modelih je
prevelika hitrost, ko nisem mogel mo¬
dela »izcediti«, kot radi pravimo v žar¬
gonu. Zračne zavore so v takem primeru
neprecenljive. Pomagamo si z zakrilci ali
»flaperoni«, če ne gre drugače. Današ¬
nje RC naprave omogočajo to brez te¬
žav, le vsako krilce mora imeti svoj ser-
vomehanizem. Moje izkušnje pravijo, da
je dobro zavirati po zadnjem zavoju, da
izgubimo dovolj hitrosti in višine, tik pre¬
den sede model v vodo, pa jih izključimo.
Ne delajte zadnjega zavoja s polno izvle¬
čenimi zavorami, ker je model takrat
slabše vodljiv. Prav tako preveč pljuskne
v vodo, če so zavore še zunaj in takrat

M4 * TIM 8 • april 1991

motor rad ugasne. Ko je model približno
pol metra do metra nad gladino, zavore
izključim in se osredotočim na ravnanje.
Model mora lepo sesti in ne »cmokniti«.
Šele ko sede, ko se plovke pogreznejo,
se drznem dotakniti smernega krmila,
s katerim potem seveda pripeljem do
brega.

Nezgode

Najhujša mora letalskega modelarja je
nedvomno strmoglavljenje v vodo. Tudi
iz lastnih izkušenj vem, da je bolje z mo¬
delom zasilno pristati ali treščiti kamor
koli na suhem kot v vodo! Voda je pri
večji hitrosti še kako trda in poškodbe
modela so neprimerno hujše, kot če
uspemo zadeti kak grm ali travnato povr-
šind. Poleg tega so tudi specifične. Krilo
je lahko na videz celo, če je npr. krito
s svilo, notranjost (balsa) pa je popol¬
noma zdrobljena. Velika je tudi verjet¬
nost izgube (potopitve) dragih sestavnih
delov: motorja, RC naprave itd. V glav¬
nem ločimo dve vrsti nezgod.

Najmanj škode povzročijo ponesre¬
čeni vzleti in pristanki, kjer se model le
prekopicne enkrat ali večkrat po vodi,
sicer pa ostane bolj ali manj nepoškodo¬
van. Najhujšo škodo v tem primeru na¬
redi voda, če zmoči dele naprave ali
modela. Kaj nam je storiti, če se zmoči
RC naprava? Čim prej jo moramo izklo¬
piti. Nato napravo dobro speremo s čisto
(!) vodo in posušimo s sušilnikom za
lase. Spiranje mora biti posebno teme¬
ljito, če je model padel v morsko vodo.

Pri tem opravilu moramo vse dele na¬
prave seveda razstaviti, da pridemo res
do vseh skritih kotičkov; sprejemnik,
servomehanizme (ne vodotesnih), bate¬
rije in po potrebi tudi stikalo za vklop. Ko
so suhi, jim privoščimo malo WD-40,
KONTAKT ali kako drugo primerno zaš¬
čito pred korozijo. V večini primerov bo
RC naprava spet delovala, vendar ob¬
vezno preverimo doseg, preden jo po¬
novno uporabimo v letalskem modelu.

Pri vsakem ponesrečenem vzletu, t.j.
prekopicevanju, preverimo, ali se je (so
se) plovke premaknile in ali se naprava
ni zmočila. Obvezno preverimo doseg
naprave. Z zloženo anteno oddajnika
mora naprava delovati vsaj na 10 me¬
trov!

Motor je po tunkanju seveda poln
vode. Najlaže spravimo vodo iz motorja,
če odvijemo svečko, ga s starterjem
nekajkrat zavrtimo in ga pri tem obra¬
čamo, da pride voda tudi iz izpušnega
lonca. Motor zaženemo in na srednjem
plinu model obračamo na vse strani, da
se znebimo vode iz vseh kotičkov.

Hujše katastrofe so tiste, ko model
strmoglavi v vodo s polno hitrostjo.
Voda, ki vdere v notranjost polomljenega
modela, naredi veliko škode, če ga ni-

MODELARSTVO

smo preventivno lakirali tudi z notranje
strani. Ne glede na to so vodi izpostav¬
ljeni prelomi, ki se napijejo. Naprava se
seveda zmoči in jo moramo negovati, kot
smo že prej opisali.

Vsekakor moramo priti do strmoglav¬
ljenega modela čim prej. Pomembno je,
da takoj izklopimo sprejemnik. Vse dele
poberemo iz vode in znosimo na obalo.
Zložimo jih na razprostrto krpo ali bri¬
sačo in preverimo, ali kaj manjka. Red¬
kokdaj se zgodi, da se izgubijo drago¬
ceni deli RC naprave. Letalski motor je
drag, pa tudi vodotesni servomehanizmi
opravičujejo potapljanje tudi v ne najbolj
toplem vremenu, če le okoliščine to do¬
puščajo. V takem primeru je dragocen
tudi pomočnik, ki z obale »navigira«
iskalca (potapljača). Ko imamo vse
zbrano, vsaj za prvo silo očistimo vse
dele in potem nadaljujemo doma.

Uporabnost RC naprave po taki kata¬
strofi je seveda vprašljiva. Lahko se
zgodi, da ste jo uspeli obuditi in menite,
da še deluje. Vendar pa jo je bolje »upo¬
kojiti« ali pa ji zaupati manj odgovorno
delo, npr. v modelu avtomobila ali ladje.
Zanesljivost delovanja se po taki nez¬
godi drastično zmanjša in bolje je kupiti
nov RC sprejemnik, kot pa tvegati ne
samo nov lom modela, temveč tudi kaj
hujšega, če vam model uide iz oblasti.
Tudi če odmislimo slednje, je praviloma
nov model dražji od novega sprejem¬
nika.

Na vodi nisi sam

Žal vse prevečkrat opažam pomanjkanje
bontona pri modelarjih, tako letalskih
kakor ladijskih. Ne gre samo za to, da
npr. vozi ladijski model na kanalu, ki je
rezerviran izključno za letalske modele
ali pa da vključi svojo napravo, ne da bi
se pozanimal, na katerem kanalu vozi
modelar, ki ima model že v zraku!

Gre za to, da si vodo delimo vsi in pri
tem modelarji prav gotovo nismo najbolj
pomembni. Tu so vendar še ribiči, čol¬
narji, kopalci in morda še kdo.

Eden od glavnih vzrokov, da ponekod
modelarjev ne marajo, je hrup. Rjovenje
letalskih motorčkov gotovo ni prijetno za
nikogar, ki želi uživati v naravi in ob vodi.
Vsak model mora OBVEZNO imeti gluš-
nik na motorju! Kljub temu so nekateri še
preglasni. Pomaga dodati glušnik, ali pa
konstrukcija modela, ki omogoča, da na¬
vadni ali pa resonančni izpušni lonec
skrijemo v trup modela.

Skrbite tudi za čistočo. Ne puščajte za
seboj raznih odpadkov. S seboj imejte
vedno vrečko in pri odhodu poberite vse
odpadke. Vsekakor se skušajte držati
nekega reda. Člani Društva modelarjev
Ljubljane imamo ob sredah in četrtkih na
Koseškem bajerju rezerviran čas od 16.
do 19. ure.

Jože Čuden

FALCON

FALCON (AlM-4A/C/D/H)

Proizvodnja - Hughes Aircraft Company

Motor na trdo gorivo - Thiokol M58-E4

Vodenje z infrardečo napravo

Usmerjanje z repnimi površinami

Dolžina - 2,02m

Premer trupa - 0,16m

Maks. razpon stabilizatorjev - 0,51 m

Startna teža - 61 kg

Maks. hitrost - Mach 4

Maks. domet - 9km

Bojna glava s klasičnim razstrelivom

Začetki proizvodnje Falconov segajo
v leto 1947, ko so v tovarni Hughes A.
Co pričeli z delom na prvem modelu
z oznako GAR-1. Prvi iz serije 4000 ra¬
darsko vodenih Falconov se je pojavil
leta 1954, sledilo pa je še več kot 12000
izboljšanih modelov GAR-1 D (poznejša
oznaka AIM-4A). Istočasno so izdelali
16000 izvedenk GAR-2 in 9500 GAR-2A
z lastnim infrardečim vodenjem (pozneje
AIM-4C). Prednost teh je bila v tem, da
letalo ni bilo več vezano na že izstreljen
projekt. Končna verzija prvih Falconov je
bil AIM-4D. Ta model je bil kombinacija
osnovne oblike (C) in izboljšanega si¬
stema infrardečega vodenja (glava Su¬
per Falcona AIM-4G). Več tisoč starejših
izvedenk so predelali v »D«, s katerim so
oborožili lovce F-4, F-101 in F-102.

1969. je začel Hughes razvijati model
AIM-4H z novo bojno glavo. Posebnost
te je bil optični bližinski vžigalnik (AOPF
- active opticae proximity fuse). Laser¬
ska naprava v AOPF je aktivirala bojno
glavo, ne da bi bil za to potreben direk¬
ten zadetek. Zaradi te prednosti se je
»H« bolje obnesel v boju na bližini.
Spričo ekonomskih problemov te vari¬
ante niso dalje razvijali in so jo izključili iz
proizvodnje.

Falcon (AIM-47A)

Proizvodnja - Hughes A. Co

Motor na tekoče gorivo - Lockheed Pro-

pulsion Co

Vodenje infrardeče in radarsko
Usmerjanje z repnimi površinami
Bojna glava - klasično ali nuklearno raz¬
strelivo

Dolžina - 3,66m
Premer trupa - 0,33m
Startna teža - 363 kg
Maks. hitrost - Mach 6
Domet - 160 km

Ta izstrelek zrak-zrak je bil razvit pod
nazivom GAR-9 za oborožitev lovca pre¬
streznika F-108, ki pa je bil ukinjen. Iz¬
strelek so pozneje namenili za oboroži¬
tev lovca YF-12A, ki je lahko nosil osem
takih projektov.

TIM 8 • april 1981 • >85

2457

MODELARSTVO

266  • TIM 8 • april 1991

MODELARSTVO

Falcon (HM-55/HM-58)

Proizvodnja - Hughes A. Co/Saab
- Scania Aktiebolag
Motor na trdo gorivo
Vodenje - HM-55 - radarsko
HM-58 - infrardeče
Eksplozivna bojna glava z AOPF
HM-55/Dolžina - 2,16m
Premer trupa - 0,28 m
Razpon stabilizatorjev - 0,61 m
Startna teža - HM-55 - 119 kg
HM-58 - 61 kg
Maks. hitrost - Mach 3
Domet - 10 km

HM-55 in HM-58 sta verziji Falcona, ki
sta bili zgrajeni po licenci v švedski to¬
varni Saab/Scania s švedskimi ozna¬
kami RB 27 in RB 28. V splošnem po¬
gledu je bil HM-55 podoben AIM-26A
Nuclear Falconu, le da je imel bojno
glavo s klasičnim razstrelivom. Njegov
sistem vodenja (All-weather) je omogo¬
čal napad iz vseh smeri, hitrost pa je bila
prikladna za uporabo na lovcih s hitrostjo
do 2 maha. Švedske zračne sile so
z njim oborožile svoj prestreznik 35F
Draken v kombinaciji s HM-58. To je bil
projektil z infrardečim vodenjem, precej
podoben AIM-4C. Švicarsko letalstvo je
sprejelo HM-58 kot standardno oboroži¬
tev za Mirage lll-S.

Nuclear Falcon (AIM-26)

Podatki za AIM-26A

Proizvodnja - Hughes A. Co
Motor na trdo gorivo - Thiokol M60
Vodenje - radarsko

Emblem »Falcon« je v merilu 1:2,5

BARVA: ORANŽNA

zadnje vodilo

prednje vodilo

TIM 8 • april 1981 • 887

Usmerjanje z repnimi površinami
Nuklearna bojna glava z AOPF
Dolžina - 2,13m
Premer trupa - 0,28 m
Razpon stabilizatorjev - 0,51 m
Startna teža - 92 kg
Max. hitrost - Mach 2
Domet - 8 km

AIM-26A (XGAR-11) se je pojavil leta
1960. V tej izvedenki je bil združen si¬
stem vodenja in usmerjanja kot pri AIM-
4A in bojne konice z nukearnim razstreli¬
vom. Radarsko vodenje so izbrali zaradi
boljših sposobnosti manevriranja v vsa¬
kem vremenu, večjega dometa in mož¬
nosti napada iz vseh smeri. Zaradi »na¬
breklega« trupa spominja po zunanjosti
na HM-55. Ko so AIM-26A vključili v obo¬
rožitev lovca F-102, je bil to prvi vodeni
izstrelek zrak-zrak z nuklearno bojno
glavo, kot je bil AIM-4A prvi vodeni iz¬
strelek zrak-zrak nasploh. 1963 leta je
sledil AIM-26B (prvotno GAR-11 A), ki pa
je imel spet bojno glavo s klasičnim raz¬
strelivom.

Super Falcon (AIM-4F/G)

Proizvodnja - Hughes A. Co

Motor na trdo gorivo - dvostopenjski Thi-

okol M60

Vodenje - AIM-4F - radarsko
AIM-4G - infrardeče
Usmerjanje z repnimi površinami
Bojna glava - 18 kg klasičnega rastreliva
Dolžina - AIM-4F-2,18m
AIM-4G - 2,06m
Premer trupa - 0,17 m
Razpon stabilizatorjev - 0,61 m
Startna teža - AIM-4F - 68kg
AIM-4G - 65,7kg
Maks. hitrost - Mach 2,5
Domet - 11 km

Super Falconi so razvojno nekakšna
vmesna stopnja med AIM-4A/C in Falco-
nom AIM-26. Prva verzija je bila izpe¬
ljana že 1958 leta. To je bil radarsko
voden AIM-4E (GAR-3), ki pa mu je že
1960. leta sledil izboljšani AIM-4F (GAR¬
BA), ko so izdelali komaj 300 »E«. Isto¬
časno je Hughes začel s proizvodnjo
AIM-4A (GAR-4A) z infrardečim vode¬
njem.

Štirje AIM-4F/G so tvorili standardno
oborožitev lovca-prestreznika F-106.
Tako kot so imeli Super Falconi boljše
lastnosti od prejšnjih izvedenk, so bili
tudi manj občutljivi na nasprotnikovo mo¬
tenje.

Falcon AIM-4E (GAR-3)

Proizvodnja - Hughes A. Co
Motor na trdo gorivo - Thiokol
Vodenje - radarsko
Usmerjanje z repnimi površinami
Dolžina - 2,19m
Premer trupa - 0,16 m
Razpon stabilizatorjev - 0,61 m

PRILOGA

Tomaž Perša

PITTS

S1

1. del

Zgornje krilo

Najprej na šablonsko desko pritrdimo
smrekovo letvico št. 1.1, debelo
2x5 mm. Nato pritrdimo še letvico št.
1.2, ki je prav tako iz smrekovega lesa,
debela 3x5 mm. Najbolje je, da delamo
obe polovici krila hkrati. V sredini mo¬
ramo letvice primerno odrezati, da se
prilegajo ena na drugo, da ne bodo de¬
lale težav pri lepljenju. V sredino krila
prilepimo rebro št. 1.3, ki je iz vezanega
lesa, debelega 2 mm. Nato na mesta, ki
so označena na načrtu, zalepimo rebra.
Odrežemo jih iz balse, debele 1,5 mm.
Rebra morajo biti pravokotna na šablon¬
sko desko. Vzamemo balso, debelo
10x8  mm, in jo na enem koncu obru¬
simo v kapljo. Ta letvica je osnova za
zakrilca (1.15). Nanjo prilepimo rebra, ki
so v zakrilcih. Nato vzamemo letvico iz
smrekovega lesa, debelo 2x5 mm, in jo
prilepimo na zgornjo stran reber (1.7.).
V sredino krila moramo prilepiti še debe¬
lejšo balso in jo vstaviti med srednji dve
rebri na zadnjem delu krila. Ko smo se
prepričali, da smo jo dobro zalepili, jo
primerno obrusimo, tako da se prilega
profilu krila. Nato vzamemo balso, de¬
belo 1,5 mm (2.7), in prekrijemo prednji
del kril.

Ko smo se prepričali, da je vse lepo na
svojem mestu, moramo na prednji del
rebra v sredini prilepiti še ojačitveni tri¬
kotnik. Ta je iz vezane plošče, debele
2 mm. Potem vzamemo liste balse, de¬
bele 1,5 x 5 mm, in iz njih zlepimo letvico,
ki zaključuje konec krila (1.16). Ko se
lepilo posuši, odvečne konce odrežemo,
tako kot je to narisano na načrtu. Na
zadnji konec krila prilepimo letvico, ki jo
izrežemo iz balse, debele 2 mm, in tri¬
kotno obrusimo proti zadnjemu delu.

Na prednji del kril prilepimo še letvico,
debelo 10 x 10 mm, prav tako iz balse.
Ko se lepilo posuši, jo moramo še obru¬
siti v kapljo. Nazadnje celo krilo obru¬
simo tako, da dobimo končno obliko. Ne
smemo pozabiti prilepiti (na spodnji
strani kril v sredini) nosilce, v katere pri
pritrjevanju kril vstavimo okroglo letvico,
debelo 0,8 mm. Prav tako ne pozabimo
na nosilna rebra, ki so narejena iz
1,5 mm debele avionske vezane plošče
in prilepljena na vsaki strani med 7. in 8.
rebro. Prav taka rebra prilepimo na
spodnje krilo, le da so obrnjena navzgor.
Krilo nazadnje prekrijemo s folijo za pre¬
krivanje kril, ki je lahko poljubne barve.

Višinski stabilizator

Najprej na šablonsko desko pritrdimo
sredinski letvici iz balse, debele
5x10  mm (6.2 in 6.5). Iz 5 mm debele
balse izrežemo ostale dele višinskega
krila in jih prilepimo na njihova mesta,
tako kot je to narisano na načrtu. Ko smo
vse natančno zlepili, izrežemo iz balse,
debele 1,5 mm, 5 mm široke liste. Iz teh
bomo zlepili prednjo letvico. Zlepljena
mora biti iz 6 plasti. Ko smo se prepričali,
da je vse dobro zlepljeno, jo moramo
obrusiti v profil (sprednji in zadnji del).
Tako je višinsko krilo končano. Za pove¬
zavo med obema premičnima deloma
nam služi jeklena žica 02 mm, ki jo zvi¬
jemo v obliki črke U.

Ta del je označen na načrtu s številko
6.15. Zdaj moramo višinski stabilizator
prilepiti na določeno mesto na trup. Zale¬
pimo samo prednji nepremični del krila.
Pazimo, da krilo stoji povsem pravo¬
kotno na ravnino trupa. Potem ta del
prekrijemo s folijo za prekrivanje kril, ki je
lahko poljubne barve. Ko je ta del prekrit,
vstavimo na rhestih, ki so označena na
načrtu, še šarnirje, ki jih moramo dobro
zalepiti, da nam slučajno premični del ne
bi odpadel med letom. Nato pritrdimo še
drugi del panta v zarezo na premičnem
delu stabilizatorja, ki smo ga pred tem
prekrili s folijo. Tako je tudi višinski stabi¬
lizator končan.

Smerno krilo

Najprej zalepimo na trup nosilno letvico
(9.3), ki jo izrežemo iz balse, debele
5 x 10mm. Iz balse, debele 6mm, izre¬
žemo dela 9.4 in 9.5 ter ju prilepimo na
mesto, ki je označeno na načrtu. Ko smo
se prepričali, da so vsi omenjeni deli
trdno prilepljeni, odrežemo iz balse, de¬
bele 2 mm, obe rebri (9.8 in 9.9). Nato vza¬
memo letvico iz balse, debele 5x10  mm,
in jo pritrdimo na šablonsko desko. Iz
balse, debele 2 mm, odrežemo rebra, ki
jih prilepimo na mesta, ki so označena
na načrtu (13.5). Na spodnji del smer¬
nega krila vstavimo še ojačitveni trikotnik
iz balse, debele 3 mm, ter ga dobro zale¬
pimo. Nato iz balse (1 mm) narežemo
5 mm široke liste in iz njih zlepimo le¬
tvico, ki zaključuje smerno krilo. Letvico
prilepimo na ustrezno mesto. Ko se le¬
pilo posuši, jo zbrusimo v profil, ki ga
kaže presek smernega krila. Na pre¬
mični spodnji del pritrdimo še kolo, ki naj
bo tako veliko, da nas ne bo oviralo pri
spuščanju modela. Nosilec za kolo obli¬
kujemo iz jeklene žice, debele 2 mm.
Smerno krilo prekrijemo s folijo za prekri¬
vanje. Med premični del in med del, ki je
prilepljen na trup, vstavimo še pante, ki
jih zalepimo z acetonskim lepilom.

Tako je model v osnovi končan.
Manjka le še okrasni del na spodnjem
delu pod krilom, ki nam zapolnjuje del, ki
ga krilo ne zapolni. Sestavljen je iz delov
11.5 do 11.9. Na to osnovo prilepimo
balso, debelo 1,5 mm, ter jo primerno
obrusimo. Spodnje krilo moramo na trup
pritrditi s plastičnimi vijaki. Za oporo
zgornjega krila nam služita dva nosilca,

268 • TIM 8 • april 1991

PRILOGA

69166 )

U6/V.9

TIM B • april 1991  •  MB

PRILOGA

»70 • TIM 8 • april 1991

PRILOGA

8 12

TIM 8 • april 1991 • W

ki sta zlepljena iz dveh slojev balse, de¬
bele 1,5 mm, v sredini pa je vezana
plošča, debeline 2 mm, ki je na vrhu in
spodaj zarezana. V te zareze pridejo
čepi, ki so prilepljeni na nosilna rebra
v krilih. Med krilo in trup napnemo še
najlonsko vrvico, ki naj bo le toliko de¬
bela, da ne bo kvarila videza modela.
Tako ojačamo krila.

Na nosilce koles pritrdimo kolesa
s premerom 60 mm. Prek njih pridejo
tako imenovani copatki, ki pa se na ža¬
lost dobijo samo prek meje. Copatki mo-

MODELARSTVO

rajo biti ustrezne velikosti, in natančno
taki, kot so narisani na načrtu. Nato
v model namestimo napravo in rezer¬
voar (če gradimo model s pogonom na
eksplozijski motor) ter namestimo motor,
ki mora biti dobro pritrjen. Zaradi lep¬
šega videza boste morali kupiti podalj¬
šek za resonančno cev, (govorim se¬
veda za model, ki naj bi ga poganjal
eksplozijski motor). Za ta model potrebu¬
jemo motor s prostornino »do« 6,5 ccm.
Ko smo se prepričali, da je vse na svo¬
jem mestu, model natančno uravnote¬

žimo. Ne pozabimo na pokrov motorja
spredaj in spodaj in pokrov za nosilce
koles v sredini. Dobite jih v Trstu (v
trgovini TOM HOBBY. Težišče mora biti
točno tam, kjer je označeno na načrtu,
niti centimeter bolj spredaj ali zadaj.
Tako je model končan.

Pri spuščanju in izdelavi vam želim
obilo uspeha. Za kakršne koli informacije
glede izdelave in regiaže modela se
lahko obrnete na naslov: Tomaž Perša,
Celovška 159, 61000 Ljubljana (samo
pisno).

dr. Jan I. Lokovšek

CANARD V
MODELARSTVU

Uvod

Canard (izg. kanard) je angleško ime
za posebno krilo letala, ki je navadno
pred glavnim krilom. Na modernejših le¬
talskih konstrukcijah je dokaj pogosto,
posebno še pri delta obliki glavnega
krila. Canard je seveda v tesnem »so¬
rodstvu« s tako imenovano »racman«
konstrukcijo, kjer imamo višinsko krmilo
pred glavnim krilom; nasprotno od kla¬
sične konstrukcije, kjer je le-to v repu
letala. Canard lahko močno poveča ma¬
nevrske sposobnosti,^ t.j. vodljivost le¬
tala, predvsem pri nizkih hitrostih. Poleg
vzleta in pristanka so to še figure in
manevri vojaških letal v zračnem boju.

»Lahko« je namenoma poudarjen.
Canard mora biti dobro konstruiran in
tudi dobro krmiljen, sicer več škodi kot
koristi.

Tudi modelarji se takim konstrukcijam
ne izogibamo, čeprav niso najbolj pogo¬
ste in predstavljajo predvsem »posla¬
dek« ali pa poseben izziv ljubiteljem.

Tudi sam sem se lotil take konstruk¬
cije; pravzaprav sem hotel izboljšati ma¬
nevrske sposobnosti mojega modela
NORTH STAR, ki je delta konstrukcija,
vendar s posebnim smernim in višinskim
krmilom.

Problem, ki sem ga moral rešiti, je bil
naslednji; najprej sem moral izbrati polo¬
žaj za canarde in velikost le teh, nato pa
še način krmiljenja. Dodatna težava se
je pojavila z mojo napravo za daljinsko
vodenje (SAM-PCM 20), ki v svojem pro¬
gramu ne predvideva možnosti krmilje¬
nja canardov. Poglejmo, kako sem se
lotil tega problema.

Canardi in modelar

To pot začnimo tako, da za zgled
spoznamo model, ki uporablja canard.

Nedvomno je eden od najuspešnejših te
vrste CRUSADER II konstruktorja Ste-
vena Ellzeyja, ki je bil objavljen v ameri¬
ški modelarski reviji RCM. Kopija načrta
(slika 1) je povzeta po RCM katalogu
lllustrated Plans Guide Supplement 1 iz
leta 1981 (na voljo so seveda tudi načrti
v merilu 1:1).

Model je delta konstrukcija z LEX-em
(angl. Leading Edge extension) in ca¬
nardi, konstruiran za motor 6,5ccm
s tlačnim vijakom. Avtor je tudi po po¬
klicu letalski konstruktor, se pravi, da
ima tudi teorijo postavljeno na pravo me¬
sto in zna svoje znanje zares dobro
izkoristiti. Poleg vsega ima CRUSADER
II še uvlačljivo podvozje in imenitno skrit
resonančni izpušni lonec. Tak model res
samo rahlo gode, ko damo poln plin, ne
proizvaja takega »rjovenja«, kot smo ga
vajeni z modelarskih poligonov.

Krmiljenje canardov je Števen Ellzey
izvedel z mehanskim mešalnikom, pove¬
zanim s »flaperoni«, t.j. krilci, ki jih obe¬
nem uporablja tudi za krmiljenje višine.
Tako krmiljenje je zelo učinkovito, saj
CRUSADER vzleti s steze brez težav in
je dobro vodljiv pri vseh hitrostih.

Za ilustracijo naj poudarim, da neka¬
tere konstrukcije vrste delta ne morejo
poleteti s steze, se pravi, poletijo le
z roke. Kaj pa pravi teorija? Najboljši
prispevek o tem - z gledišča modelarja
- je prav gotovo napisal A. G. Lennon
v ameriški modelarski reviji RCM.
»Andy« je sicer avtor več knjig s tega
področja.

Morda vam gre nemški jezik bolje od
angleškega? V nemški reivji Modeli (1/
86) najdete prav prijeten članek D.
Schalla.

Letalo (model) nosi glavno (zadnje)

krilo in canard (prednje krilo), kot je skici¬
rano na sliki 2.

Na sliki 2 sem s Fv označil vzgon glav¬
nega krila, s Fr repa, s Fc canard in s Fg
silo teže modela, ki prijemlje seveda
v težišču, označenem s krogcem (s šti¬
rimi polji).

Zelo važno je, koliko vsako krilo nosi
in kako se taka konstrukcija obnaša pri
večjih vpadnih kotih oziroma pri izgubi
vzgona. Bodite pozorni na težišče! Pri
klasični konstrukciji je le to zelo blizu 1/4
L od prednjega roba profila, sedaj pa je
nekje na sredini. L je dolžina tetive pro¬
fila glavnega krila!

Kot, kjer krilo začne izgubljati vzgon
(angl. »stali«), imenujemo kritični vpadni
kot.

Teorija pravi, da mora pri povečevanju
vpadnega kota letala prej izgubiti vzgon
canard, kot pa glavno krilo. Ta prehod
mora biti mehak, na nenaden. Tako na¬
mreč model sam spusti nos in popravi
napako. Če bi vzgon zgubilo glavno
krilo, canard pa še nosil, bi se model
postavil na rep, kar pomeni seveda neiz¬
bežno strmoglavljenje.

Manj znan, pa vendar tudi pomemben,
je kot glavnega krila, t.j. ko model zaradi
izgube vzgona na canardu (sam) zmanj¬
šuje vpadni kot, mora glavno krilo prej
doseči ničelni vzgon kot pa canard. Z ni¬
čelnim vzgonom mislim na točko vpad¬
nega kota, ko je vrednost vzgona nič.
Preprosto povedano: ko se model že
postavlja na nos, mora najprej »popri¬
jeti« canard in ne glavno krilo. V nasprot¬
nem primeru bi zopet imeli nekontroli¬
rano strmoglavljenje. Slika 3 prikazuje
vse naštete možnosti, in sicer:

Sl. 2 Konstrukcija s canardom v primerjavi
s klasično

171  • TIM a • april 1991

MODELARSTVO

veda odvisno od mnogih stvari, pred¬
vsem pa od profila krila. Izbira profila
torej ni tako nedolžna, kot bi si mislili. Na
sliki 4 sem narisal odvisnost vzgona od
vpadnega kota za tri različne profile in
sicer zelo upognjenega (E-214), zmerno
upognjenega ali skoraj simetričnega (E-
197) in simetričnega (E-168). Take po¬
datke najdete v knjigah profilov, ki jih je
kar nekaj.

nim krilom, učinkuje na glavno krilo
v glavnem na dva načina. Najprej je tu
usmerjeni zračni tok (angl. »down-
wash«). Krilo, ki nosi, t.j. ima vzgon, tudi
usmerja zračni tok, ki ima tako za krilom
smer rahlo navzdol. Obenem so za ca-
nardom tudi vrtinci. Vsega tega je de¬
ležno bolj ali manj tudi glavno krilo, ker
mu canard na tak način pač zmanjšuje
učinek,

Ta dejstva narekujejo montažo ca-
narda nad linijo glavnega krila, kakor je
narisano na sliki 5.

A - vzgon izgubi glavno krilo, nos se
dvigne,

B - vzgon izgubi najprej canard, nos
se spusti,

C - canard še ne nosi, glavno krilo ima
vzgon, strmoglavljenje.

Ne bi verjeli, kako slabo se odreže
simetrični profil! Izguba vzgona je ne¬
nadna, poleg tega pa ima tudi manjše
uporabno območje, t.j. od točke ničnega
vzgona do kritičnega vpadnega kota. Si¬
metrični profil je kot tak za modelarja
manj primeren, saj zaradi manjšega
vzgona zahteva večje pristajalne hitrosti.


Sl. 5 Položaj canarda in glavnega krila

Na sliki 5 je nakazano vrtinčenje
zraka, kakor tudi usmerjeni zračni tok.
Če je canard dovolj visoko, so ti učinki
manjši. Ta usmerjeni zračni tok zmanj¬
šuje tok zraka na zgornji polovici glav¬
nega krila in mu tako umetno zmanjša
vzgon; govorimo o reduciranem (zmanj¬
šanem) vpadnem kotu. Z drugimi bese¬
dami: če hočemo, da bo glavno krilo
nosilo toliko, kot če ne bi imeli canarda,
mu moramo povečati vpadni kot!

(Nadaljevanje prihodnjč)

TIM 8 • april 1991 • S81

ELEKTRONIKA

Miha Zorec

OJAČEVALNIK

MARSHALL

2. del

V prejšnji številki Tima smo opisali elek¬
tronsko vezje ojačevalnika, za to številko
pa smo pripravili načrt dodatnega predo-
jačevalnika in načrt za zvočno omarico,
v katero vgradimo ojačevalnik s pripada¬
jočimi zvočniki.

Dodatni predojačevalnik nam pride
prav, če želimo na ojačevalnik priključiti
npr. dve kitari. To pride v poštev, če na
mešalni mizi centralnega ozvočenja ni
več razpoložljivih vhodnih kanalov. Naš
ojačevalnik ima namreč svoje mešalno
vezje, s katerim nastavimo nivoje aku¬
stičnega signala, vsoto vseh signalov pa
nato vodimo na izhod za centralno ozvo¬
čenje. Tako porabimo necentralni me¬
šalni mizi en vzhod za dva inštrumenta.

V praksi srečamo vrsto podobnih oja¬
čevalnikov različnih proizvajalcev. Ve¬
čina teh naprav ima dva ločena predoja-

čevalnika, pri čemer ima prvi kanal poleg
kontrole tona še: interno vezje za FUZZ
efekt, vezje, ki omogoča priklop RE-
VERB oziroma EHO efekta in še kako
drugo vezje. Drugi predojačevalnik pa
vsebuje le kontrolo tona. Taka razpore¬
ditev vhodnih kanalov povsem zadošča
za praktično uporabo. Slika 1 prikazuje
blok shemo takega ojačevalnika. Na¬
prava ima dva vhodna predojačevalnika
s kontrolo tona, eno FUZZ vezje (predo¬
jačevalnik A), prilagoditveno vezje za
priklop REVERB efekta, končno stopnjo
ter usmerniško enoto. Na ta ojačevalnik
lahko priklopimo npr. dve kitari, napravo
za REVERB ali EHO EFEKT in še
kakšno dodatno napravo (vhod AUX).
Elektroakustični signali iz teh inštrumen¬
tov in naprav se nato mešajo v mešal¬
nem vezju pred končno stopnjo. Na

izhodu mešalne stopnje imamo poseben
izhod za centralno ozvočenje, preko ka¬
terega vsoto signalov našega ojačeval¬
nika pripeljemo na centralno mešalno
mizo.

Na sliki 2 je shema predojačevalnika
B. Shema je popolnoma enaka shemi
predojačevalnika A iz prejšne številke
Tima, odvzeto ji je le vezje za FUZZ
efekt, ki ga lahko po želji tudi dodamo.

Ploščica tiskanega vezja in montažni
načrt sta na slikah 3 in 4. Ravno tako kot
pri prejšnem predojačevalniku, je tudi pri
tem vezje za kontrolo tona izven ploš¬
čice. Priklopimo ga na točki 1 in 2 na
ploščici tiskanega vezja. Kondenzatorja
in upor vezja za kontrolo tona prispaj-
kamo kar na priključne sponke potenci¬
ometrov.

Ohišje

Ohišje ojačevalnika je sestavljeno iz
dveh delov: ohišja za ojačevalnik in
zvočne omarice. Ta razporeditev je zelo
praktična, saj imamo v enem kosu vse,
kar potrebujemo, na napravo priključimo
le še inštrument in koncert se lahko
začne. Take ojačevalnike izdelujejo vse
firme, ki se ukvarjajo s tovrstno opremo,
ker je zaradi univerazlnosti teh ojačeval¬
nikov povpraševanje zelo veliko. Ojače¬
valnik lahko uporabljamo samostojno
(za vajo) in kot monitor na koncertih,
seveda v povezavi s centralnim ozvoče¬
njem.

Slika 5 prikazuje ohišje ojačevalnika.
Ohišje naredimo iz iverice, debele okoli
20mm, ki jo ojačimo z lesenimi letvami
(25 x 25mm). Za izdelavo ohišja lahko
uporabimo tudi 16mm (ali več) debelo
vezano ploščo ali po domače rečeno
»bosanko«. Ta je trdnejša in zato bolje
prenaša mehanske obremenitve. Tudi
akustične lastnosti vezane plošče so ve¬
liko boljše.

Ohišje ima prednjo steno za 40 mm
pomaknjeno v notranjost. S tem obenem
zaščitimo potenciometre in membrane
zvočnikov. Slednje še dodadtno zašči¬
timo s posebnim okvirjem iz lesenih le¬
tev, prekritih s kovinsko mrežo. Okvir
pritrdimo na ohišje z vijaki, tako da ga
lahko po potrebi snamemo. Mreža na
okvirju naj ne bo pregosta, ker bi sicer
ovirala potovanje zvoka.

Stene ohišja moramo pazljivo izrezati,
pri čemer upoštevamo debelino iverice
(bosanke). Na slikah so le zunanje mere
posameznih sestavnih delov ohišja. Na
sliki 6 je tehniška risba ohišja. Prikazane
so zunanje mere vidnih sten ohišja. Tu je
predvsem pomembna razporeditev od¬
prtin za zvočnike in razporeditev basre-
fleks odprtin. Premeri teh odprtin so od¬
visni od dimenzij membran zvočnikov.
Zaželjeno je, da zvočnike montiramo na

282  • TIM 8 • april 1991

ELEKTRONIKA

zunanjo stran ohišja, saj jih tako po po¬
trebi lažje zamenjamo, obenem pa nare¬
dimo ohišje bolj kompaktno. Če zvočnike
montiramo na zunanjo stran ohišja,
lahko ohišje popolnoma zlepimo, ker ne
potrebujemo dodatne odprtine za dostop
do zvočnikov. V nasprotnem primeru
moramo zadnjo steno pritrditi z vijaki
tako, da jo lahko snamemo in na ta način
pridemo do zvočnikov.

Premeri odprtin za zvočnike so poleg
premorov membram zvočnikov odvisni
tudi od načina montaže zvočnikov. Če
zvočnik montiramo na zunanjo stran
ohišja, moramo narediti odprtino pri¬
merne oblike in velikosti tako, da se čim
bolj prilega zvočniku. Odprtina ne sme
biti prevelika, kaj šele, da bi bile ob robu
zvočnika špranje. Rob zvočnika se mora
namreč tako tesno prilegati steni ohišja,

da zvočni valovi, ki se ustvarijo za zvoč¬
nikom ne morejo prodirati na prostost
drugje, kot skozi basrefleks odpritni.

V primeru, da zvočnike montiramo na
notranjo stran stene ohišja, je izrezova¬
nje odprtin nekoliko lažje, saj naredimo
odprtino v obliki membrane. Odprtina
mora biti enakega premera kot je notra¬
nji premer kovinskega obroča, na kate¬
rega je pritrjena membrana zvočnika. Le
tako lahko membrana nemoteno niha.

Na sliki 6 vidimo razporeditev in polo¬
žaj odprtin. Zgornji dve odprtini (odprtini
A) sta namenjeni visokotonskim zvočni¬
kom. Tu montiramo kar dve PIEZZO vi-
sokotonski troblji, saj ti zvočniki ne potre¬

bujejo kretnic in jih enostavno paralelno
vežemo k bas zvočniku. Bas zvočnik
montiramo na odprtino B, pri čemer rob
zvočnika zatesnimo z gumo ali kar s sili¬
konskim kitom ter ga močno privijemo na
steno ohišja. Pod bas zvočnikom sta še
dve basrefleks odprtini (odprtini C), kate¬
rih premer znaša 80 mm. Ti dve odprtini
pomagata zvočniku pri nizkih frekvencah
in prideta v poštev predvsem pri zvočni¬
kih s trdo vpeto membrano, medtem ko
sta pri mehko vpetih membranah skoraj
nepotrebni. No, za našo uporabo je na
vsak način bolj primeren zvočnik z trdo
vpeto membrano, tako da je razmišljanje
o uporabi basrefleks odprtine odveč.

POTENCIOMETRI

Slika 6

TIM 8 • april 1991 • Z 83

590

ELEKTRONIKA

Sestavljanje naprave

Pri sestavljanju ohišja si pomagamo
z načrti na slikah 5 in 7.

Sestavljanje začnemo na eni od stran¬
skih sten; nanjo najprej prilepimo steno,
ki ločuje zvočno omarico od ohišja za
ojačevalnik (1). Steno prilepimo z lesnim
lepilom (mekol) in spoj ojačamo z lese¬
nimi čepi (mozniki). Nato prilepimo oja-
čevalne letve, ki jih prav tako pritrdimo
s pomočjo moznikov. Zatem dodamo
zgornji in spodnji pokrov, ki jih prav tako
prilepimo in pričvrstimo z mozniki. Moz-
nike vstavljamo v razmaku 10-15cm in
jih prilepimo. Ko se lepilo posuši, vsta¬
vimo čelno steno, ki jo pritrdimo na oja-
čevalne letve, tako kot prejšnje stene.

Prav tako pritrdimo zadnjo steno, vendar
le, če smo se odločili montirati zvočnike
na zunanjo stran ohišja, sicer zadnje
stene ne pritrdimo, temveč jo čisto na
koncu privijemo z vijaki. Ostala nam je
še druga stena (6), ki jo položimo na
konstrukcijo, prilepimo in ojačamo
z mozniki. Zatem prednjo in zadnjo
steno še iz strani ojačimo z lesnimi čepi,
pregledamo, če so vstavljene vse ojači-
tvene letve, manjkajoče vstavimo in tako
je ohišje sestavljeno.

Čelno ploščo s potenciometri in vhodi
je najboljše narediti iz aluminija, saj je to
kovino zelo lahko obdelovati, poleg tega
pa, če jo spojimo z maso ojačevalnika,
deluje kot ščit pred motnjami iz okolice.

Čelno ploščo pritrdimo z lesnimi vijaki na
ojačitvene letve, kakor prikazuje slika 8.
Na tej sliki vidimo, kako vstavimo kovin¬
sko zaščito na zadnjo stran potenciome¬
trov in jo seveda vežemo na maso.
S tem naredimo oklop okoli vseh ele¬
mentov, ki so montirani na čelno ploščo
ojačevalnika in tako preprečimo vpliv
motenj iz okolice. Kovinsko zaščito nare¬
dimo kar iz kakega kosa pločevine ali iz
aluminija, debelega okoli 0,8mm, med¬
tem ko za izdelavo čelne plošče upora¬
bimo aluminijasto ploščo, debelo vsaj
2mm. Načrt čelne plošče z razporedi¬
tvijo vhodov in potenciometrov je na sliki
9.

Povezave čelne plošče z vezjem oja¬
čevalnika izvedemo z oklopljenimi kabli
(mikrofonski kabli). Pri tem naj opozo¬
rimo, da sme biti masa ojačevalnika le
z enim posebnim kablom, ki gre iz
skupne točke vseh mas ojačevalnika,
spojena na čelno ploščo. Sicer pride do
motenj, ki nastanejo zaradi zank, nareje¬
nih iz več vzporedno vezanih mas.

Zadnja plošča ojačevalnika je, tako
kot prednja, pomaknjena v notranjost
ohišja (glej sliko 5). Zadnjo ploščo nare¬
dimo iz aluminija enake debeline kot
prednjo. Na zadnjo ploščo montiramo
ramo hladilna rebra, kovinsko ohišje
z vezjem ojačevalnika, vtičnico za

114 * TIM 8 • april 1991

ELEKTRONIKA

omrežno napetost, stikalo za vklop na¬
prave in ohišje z varovalko. Razporedi¬
tev teh elementov vidimo na sliki 10.
Primerno je, da na zadnjo ploščo monti¬
ramo tudi izhod za centralno ozvočenje.

Vezje ojačevalnika in vezje dodatnega
predojačevalnika vgradimo v enostavno
kovinsko ohišje, ki opravlja dve glavni
nalogi: zaščito pred motnjami in mehan¬
sko pritrditev vezja. Ker je ohišje za
vezje skrito v notranjosti glavnega
ohišja, estetski videz ohišja ni pomem¬
ben. Slika 11 prikazuje načrt takega
ohišja. Ohišje naredimo iz tanke ploče-

telesi

zadnja plošča

varovalka

stikalo za vklop
vtičnica za napajanje Slikalo

zhodni tranzistor

vine, debele okoli 0,8mm, in ga seveda
spojimo z maso ojačevalnika.

Hladilna rebra enostavno z vijaki pritr¬
dimo na zadnjo ploščo, izhodne tranzi¬
storje pa moramo na hladilnike pritrditi
tako, da damo vmes vljudno podložko in
jih s tem izoliramo od hladilnih teles. Da
je izolacija popolna, izhodne tranzistorje
pokrijemo še z posebnimi plastičnimi po¬
krovčki, ki jih kupimo v trgovini z elek¬
tronskimi elementi.

Poleg ohišja z vezjem ojačevalnika, je
ravno dovolj prostora za usmerniško
enoto in transformator.

Celotno ohišje zbrusimo, da izrav¬
namo morebitna odstopanja, ter ga poki-
tamo s kitom za les. Zatem še enkrat
zgladimo površine in nato ohišje pobar¬
vamo. Lep izgled dosežemo, če celotno
ohišje oblečemo v črn skaj, robove
ohišja pa zavarujemo z aluminijastimi
L-profili.

Seznam elementov
Upori:

R3 = 220 k
4k7
330 Q
R6 = 100 Q
R7 = 22 k
R8 = 820 k
R9 = 270 k
R10 = 1 k
R11 = 47 k
R12 = 47 k
R13 = 47 k

Potenciometri
P1 = 47 k lin
P2 = 47 k lin
P3 = 2k2 lin
P4 = 100 k 10g

Kondenzatorji
C1 = 22nf
C2 = 220nF/25 V
C3 = 1 nF
C4 = 220 nF
C5 = 1 n 5
C6 = 100 nF
C7 = 47pF/ 16V
C8 = 220|.iF/25V
C9 = 33nF
Cio = 47 pF
C11 = 10[rF/16V
C12 = 100 nF

Tranzistorji
T1 = BF 245
T2 = BC 548

Slika 11

Zvočniki

Visokotonski: 2 x PIEZZO 100W /8Q (ve¬
zana vzporedno)

Nizkotonski: l00w/'4<>

TIM 8 • april 1991 • 1U

NIKOLI VAM NE BO
GORELO ZA PETAMI,

če boste uporabljali grelec zraka Iskra!

Iskrin grelec zraka GZ 111, proizvaja zračni tok s temperaturami od 100-600
stopinj C. Izbira je brezstopenjska in elektronska, v dveh stopnjah pa je
nastavljiva tudi moč zračnega toka.

GZ 111 omogoča hitro sušenje premazov, lepljenje, razkuževanje,
odmrzovanje. S pomočjo posebnega podstavka, ki vzdržuje napravo v
vertikalnem položaju, segrevamo različne mase in tekočine v posodah lažje
in varneje kot s klasičnim gorilcem.

Med bogat pribor Iskrinega grelca zraka sodijo tudi priključki, ki zagotavljajo
veliko natančnost pri odstranjevanju barv, lakov, pri mehkem lotanju,
spajkanju, varjenju plastičnih mas, krivljenju, varjenju in oblikovanju
plastičnih cevi in profilov, pleksi stekla, pri segrevanju in krivljenju kovin.
Iskrinega grelca zraka GZ 111 se bodo razveselili vsi, ki so se naveličali
oblikovanja različnih materialov z okornimi in nevarnimi toplotnimi
pripomočki. Tudi zato, ker je spravljen v ličnem in praktičnem kovinskem
kovčku.

Iskra, vodilni proizvajalec celovitega programa ročnih orodij v Jugoslaviji,
zagotavlja tudi široko servisno mrežo.

Iskra

orodje za domiselne roke

Če želite o električnem orodju Iskra več podatkov, nam pišite na naslov: Iskra Električna
orodja. Prodaja, Savska Loka 2,64000 Kranj, tel. (064) 22-221 ali na Iskrini predstavništvi:

Kotnikova 6, Ljubljana 61000, tel. (061) 312-322
Partizanska 11, Maribor 62000, tel. (062) 20-251

t®»

Z86 • TIM S • april 1941

LEPILA

Radko Osredkar

ZAKAJ

ZLEPLJENI

SPOJI

ODPOVEDO?

Če razpade zlepljen spoj, kar se pogosto
dogaja, vedno najprej posumimo v le¬
pilo. Vendar lepilo običajno ni krivo za
take nesreče. Profesor J. B. Gordon
v eni svojih knjig, ki so bogat vir tovrstnih
zgodb, poroča o pregledu ključnih zlep¬
ljenih spojev pri velikih jadralnih letalih
med drugo svetovno vojno. V teh spojih
so našli med drugim tudi:

1. škarje,

2. priročnik za prvo pomoč (žepna iz¬
daja),

3. nič lepila.

Če bi ti spoji odpovedali med letom, bi
zelo težko za to krivili lepilo, saj je pov¬
sem jasno, da so bili spoji malomarno
zlepljeni. Od tedaj pa do danes so lepila
in lepljenje močno napredovali, spreme¬
nil se ni le glavni krivec za slabe spoje.
Še več, širok izbor modernih lepil, ki
»primejo na vse«, nam nudi nove mož¬
nosti za uporabo napačnega lepila na
napačnem kraju in na neprimeren način.

Obremenjeni spoji

Vedno znova se nam dogaja, da se nek
zlepljen predmet ponovno zlomi na za¬
lepljenem mestu, ne glede na to, kako
skrbno in s kako dobrim lepilom smo ga
zlepili. Za to neprijetnost obstajajo tehtni
razlogi. Prvi je ta, da je pogosto mesto,
na katerem se predmet zlomi, ali najbolj
obremenjeno ali pa najšibkejše in zaradi
tega pod obremenitvijo pač odpove.
Lepljenje takega zloma seveda k trdnosti
predmeta ne prispeva. Celo obratno je
res; zlepljena mesta so pogosto pri obre¬
menitvi prav nevarno šibka, čeprav je
samo lepilo morda enako močno kot ma¬
terial, iz katerega je bil izdelan predmet,
ki se je med obremenitvijo zlomil. Razlog
za to šibkost pa je komajda viden.

Če z žago zažagamo v podpornik, ga
oslabimo in očitno se bo, če ga bomo
preveč obremenili, zlomil prav na zaža-
ganem mestu. Sila, ki jo opornik pre¬
naša, je bolj ali manj enakomerno poraz¬
deljena po njegovem celotnem prečnem
preseku. Na zažaganem mestu pa stvarT
niso več povsem preproste; porazdelitev
sile po preseku podpornika se ne spre¬
meni opazno, razen povsem v bližini za¬
reze, ker mora podpornik prevzeti tudi

Slika 1. V enakomerno obremenjenem no¬
silcu se trajektorije napetosti, to je smeri,
v katerih napetost prehaja od ene moleku¬
larne vezi do druge, močno stisnejo ob
vrhu razpoke. Na tem mestu so napetosti
precej večje kot drugje v nosilcu in zato
pojavu pravimo koncentracija napetosti.
Nosilec zaradi obremenitve na tem mestu
najprej odpove.

tisti del sile, ki bi jo sicer nosil zažagani
del (slika 1). Na zažaganem mestu po¬
stane sila na enoto površine preseka
(strojniki ji pravijo napetost) lahko zelo
velika, celo večja kot jo material, iz kate¬
rega je podpornik narejen, lahko pre¬
nese in podpornik se zlomi. Na podoben
način oslabijo nosilce tudi luknje, grče,
vijaki ter podobno in koncentracija nape¬
tosti - tako pojav imenujemo - je kot
zlobni duh, ki čaka neprevidnega, nič
hudega slutečega konstruktorja, da bi
mu porušil, kar je zgradil.

Tudi zlepljeni spoji lahko postanejo žr¬
tve koncentracije in napetosti. Če razbit
krožnik zlepimo z univerzalnim lepilom,
na površini zlepljenega krožnika obi¬
čajno ostane drobna raza, ki nastane
zaradi tega, ker topilo, ki je v lepilu, med
njegovim strjevanjem izhlapi. Pri nasled¬
nji obremenitvi se okoli raze napetosti
koncentrirajo, presežejo trdnost lepila in
predmet ponovno poči. Na srečo pa se
gornjemu nesrečnemu scenariju soraz¬
merno lahko ognemo, če uporabimo
dvokomponentno lepilo, ki ne vsebuje
topil. Taka lepil se med strjevanjem ne
skrčijo in zato na stikih ne puščajo raz, ki
zlepljene spoje šibijo.

Drugačna strategija, ki vodi k istemu
cilju, je uporabiti lepilo, ki vsebuje topila,
ki topijo tudi razbiti predmet. S takim
lepilom namažemo obe površini, ki ju
želimo zlepiti, počakamo, da ju topila
nekoliko zmehčajo in nato oba kosa stis¬
nemo skupaj tako, da na spoju nastane
majhen greben. Ko se zlepljen spoj po¬
suši, kar navadno traja dlje, kot si mi¬
slimo, greben obrusimo ali obrežemo.
Univerzalna lepila topijo celo vrsto pla¬
stičnih mas, običajno cenejše vrste, toda
lepil s topili, ki bi načela porcelan ali
kovine, ni. Opisano metodo se da včasih
uporabiti celo brez lepila, če le najdemo

topilo, ki topi zlomljeni predmet. Obe po¬
vršini v tem primeru nekajkrat prema-
ženo samo s topilom, da se omehčata in
ju nato stisnemo. Pred mnogimi leti smo
na tak način z acetonom lepili počene
pingpong žogice in lahko povem, da
nam je koncentracija napetosti povzro¬
čala veliko manjše težave kot pa jajčasta
žogica.

Porazdelitev napetosti v spojih

Naloga spoja je, da prenese breme z ne¬
kega elementa konstrukcije na njego¬
vega soseda. Pri tem mora napetost ne¬
kako zlesti iz enega kosa snovi v dru¬
gega in več kot verjetno je, da bo pri tem
prišlo do nevarnih koncentracij napeto¬
sti, ki bodo spoje oslabile. Le v posebnih
primerih je spoj tak, da napetost enako¬
merno preide iz enega kosa v drugega.
Eden od njih je poševni spoj (slika 2). Če
hočemo z njim spojiti dva kosa lesa,


Slika 2. Poševni spoj je najmočnejša
oblika zlepljenega spoja, ker napetosti
enakomerno prehajajo iz enega dela spoja
v drugega. Pod obemenitvijo se vsi deli
spoja enakomerno raztegnejo in ne pride
do koncentracije napetosti. Puščici kažeta
smeri napetosti.

izkušeni rokodelci priporočajo, naj bo
dolžina spoja vsaj osemkrat večja od
njegove debeline. Tako narejen spoj je
približno tako trden kot cel kos lesa,
vendar pa ga je v domači delavnici težko
dobro narediti. Z njim se je vredno spo¬
pasti le v primerih, kadar potrebujemo
res najboljše, recimo, če delamo jambor
za jadrnico.

Na videz je čelni spoj (slika 3) le
skrajno poenostavljen poševni, toda
v resnici še zdaleč ni tako močan. De¬
loma je tega kriva koncentracija nape¬
tosti v spoju, deloma pa dejstvo, da je
zlepljena površina pri takem spoju zelo
majhna v primerjavi z drugimi spoji. Če
delamo spoje sami, ni težko izbrati take
oblike, ki zagotavlja primerno trdnost,
vendar na obliko spoja često ne moremo
prav nič vplivati; razbit krožnik sicer
lahko zlepimo, vendar bo večina spojev
čelnih.

TIM 8 • april 1991 • XS7

LEPILA

Morda je najpogostejša oblika spoja
taka, pri kateri se oba dela prekrivata
(slika 4). Tak spoj je prav enostavno
narediti, gotovo enostavneje kot pošev¬
nega, vendar za ceno trdnosti. Pri pre¬
krivnem spoju pride do velikih koncen¬
tracij napetosti na njegovih robovih in
glede tega je povsem vseeno, ali je spoj
zlepljen, zbit z žeblji, zakovičen ali
morda zvarjen. V vseh primerih je trd¬
nost spoja odvisna predvsem od nje¬
gove dolžine in prav malo od tega, koliko
se oba dela prekrivata.

Zaradi neenakomernih porazdelitev
napetosti v spojih trdnosti uporabljenega
lepila ne moremo ocenjevati na podlagi
trdnosti spojev, četudi popustijo, tako da
kaže, kot da je odpovedalo lepilo. Na

primer, če s prekrivnima spojema zle¬
pimo skupaj dva jeklena in dva bakrena
trakova, bo spoj bakrenih trakov vedno
šibkejši od enakega spoja jeklenih tra¬
kov, tudi če smo obakrat uporabili isto
lepilo. Razlika ni posledica slabše adhe-
zije lepila na baker, ampak tega, da se
baker pri enaki sili precej bolj raztegne
od jekla in se zato pri povečani napetosti
prej odtrga od lepila. Prepričan sem, da
ste mnogi že poskusili zlepiti dva gumija¬
sta trakova, da bi dobili daljšega in ugo¬
tovili, da se zlepljen trak ne da raztegniti,
ker spoj vedno odpove. Razlog je podo¬
ben kot pri zlepljenih bakrenih trakovih,
vendar šibkost spoja toliko bolj izrazita,
ker je guma še veliko bolj raztegljiva od
bakra.

Slika 3. Čelni spoj je
šibkejši od poševnega.
Na zlepljenem mestu se
pod obremenitvijo pre¬
sek spoja zmanjša in
napetosti niso porazde¬
ljene enakomerno po
celem preseku.

Slika 4. Pri prekrivnem spoju pride do veli¬
kih koncentracij napetosti na njegovih robo¬
vih. Trdnost spoja je zato le malo odvisna od
tega, koliko se dela spoja prekrivata. Ce¬
lotna napetost v spoju je sestavljena iz dveh
delov; prvi del napetosti sili zgornji del
spoja, da bi zdrsnil proti spodnjemu, drugi
del napetosti pa hoče spoj na robovih raztr¬
gati.

Lesni spoji

Modelarji in domači obrtniki smo kot
lesni črvi, ki imajo najraje opraviti z le¬
som, zato je treba spregovoriti tudi o po¬
sebnostih lesa pri lepljenju. Les je rela¬
tivno šibek, konstrukcijski material in ve¬
čina modernih lepil omogoča narediti
spoje, ki so trdnejši do okoliškega lesa,
kar pomeni, da pri spoju, ki je obreme¬
njen, ne odpove lepilo, pač pa les. Za¬
radi tega so navedbe raznih proizvajal¬
cev o trdnosti njihovih lesnih lepil redko
zelo zanimive za uporabnike. Veliko bolj
pomembni so podatki o tem, kako hitro
se lepilo suši ali strjuje, njegova odpor¬
nost proti vodi, ali se ga da brusiti in
podobno. Neka raziskava v ZDA je po¬
kazala, da je praktično vseeno, katero
belo lepilo uporabljate - bela lepila
v ZDA izdeluje okoli 50 izdelovalcev

- ker so bili spoji, narejeni z različnimi
lepili, vsi enako trdni. Sumim, da je tudi
pri nas podobno. Ni pa vseeno, kakšno
zvrst lepila - belo, dvokomponentno itd.

- pri določenem spoju uporabite.

Presuh ali prevlažen les je eden izmed

najbolj pogostih razlogov za slabe spoje.
Vlažen les se pri sušenju krči in suh les
nabrekne, ko se vlaži. Vse spremembe
se dogajajo v smeri prečno na letnice; pri
deskah to pomeni, da se njihova dolžina
ne spreminja, pač pa njihova širina. Če
je bila deska dolgo časa izpostavljena
nasičeno vlažnemu zraku, bo na koncu
količina vlage v njej kar 22 odstotkov,
medtem ko les, ki je ravnokar prišel iz
sušilnice, lahko vsebuje le 5 odstotkov
vlage. Vsaka sprememba vlažnosti za
2 odstotka lahko povzroči krčenje ali raz¬
tezanje za 1 odstotek. Pri 10 cm široki
deski je sprememba širine torej lahko cel
centimeter. S tako velikim krčenjem ali
raztezanjem se ne srečamo prav pogo¬
sto, toda že veliko manjše spremembe
so dovolj nadležne.

Če se od dveh zlepljenih kosov lesa
eden vzdolž spoja skrči, drugi pa ne, to
v spoju običajno povzroči take napetosti,
da razpade. Morda se komu zdi, da sile,
ki se pojavijo pri krčenju ali nabrekanju
lesa, ne morejo biti prav velike, saj je les
»elastičen«, vendar ni tako. Stari rimljani
so te sile izkoriščali v kamnolomih; v živo
skalo so zvrtali luknje, vanje zabili suhe
lesene zagozde in jih nato polivali
z vodo. Les je nabreknil in odklal kos
skale. Ni treba iti ravno v Rim, da bi
videli, kaj naredi sušenje in nabrekanje
lesa; dovolj je že obisk v marsikateri novi
hiši; valovit ali razpokan parket sta do¬
kaza za nabrekanje in krčenje lesa, ki ni
v ravnotežju z vlago v svoji okolici.

Lepila prodrejo le v zelo tanko plast
lesa ob površini, kar pomeni, da mora
biti površina, ki je pripravljena na leplje¬
nje, gladka, brez raztrganih ali odtrganih

288 • TIM 8 • april 1991

vlaken lesa. Poskusi kažejo, da najbolj
drži spoj dveh, s klasičnim obličem po-
oblanih površin. Nato pridejo po vrsti
strojno pooblane in gladko odžagane po¬
vršine. O tem, da je lahko površina lesa
taka, da lepilo vanjo ne more prodreti,
smo že govorili. Podobno površino, ki se
je ne da zlepiti, lahko pustijo tudi topi
strojni skobeiniki. S steklenim papirjem
obrušena površina ni primerna za leplje¬
nje; vlakna, ki jih brušenje pušča za se¬
boj, se sicer napijejo lepila, pod obreme¬
nitvijo pa se odtrgajo.

Površine spoja se morajo dobro prila¬
gajati in med njimi mora biti dovolj pro¬
stora za tanko plast lepila. Brezobzirno
stiskanje spoja z mizarskimi sponami, da
bi se površine »prilagodile«, prav nič ne
pomaga, ker pri tem vedno stisnemo
praktično vse lepilo iz spoja in vanj vgra¬
dimo napetosti, ki ga bodo kasneje za¬
nesljivo razdrle. Malomarno izdelani
spoji enostavno ne držijo dobro. Ker pa
seveda nismo potrpežljivi svetniki in
mora biti včasih dovolj dobro karkoli je
že nastalo, malomarno izdelane spoje
poskusimo rešiti tako, da uporabimo
dvokomponentno lepilo. Taka lepila se
pri strjevanju ne krčijo in zato zapolnijo
vrzeli med površinami v spoju. Pri tem
moramo paziti, da lepilo ne steče iz
spoja še preden se strdi. To najenostav¬
neje preprečimo tako, da stike prelepimo
z lepilnim trakom. Malomarnosti pri delu

EKOLOGIJA

seveda ne priporočamo; najbolje ven¬
darle držijo natančno in skrbno izdelani
spoji!

Koliko lepila nanesti na površine spoja
je uganka, ki jo običajno rešimo šele
takrat, ko je prepozno. Najmočnejši je
spoj tedaj, ko je med zlepljenimi površi¬
nami tanka in neprekinjena plast lepila.
Debeli sloji lepila vsebujejo mehurčke ali
ujete delce, poleg tega pa se debeli sloji
pri sušenju bolj krčijo in v njih nastajajo
napetosti, kar vse šibi spoje. Večina le¬
pil, med njimi še posebej belo lepilo,
deluje najbolje, če z njimi namažemo
obe površini, ki ju hočemo zlepiti. Spoj
nato sestavimo in pustimo nekaj časa
(okoli 5 minut) ne da bi ga stisnili. V tem
času lepilo prodre v les in se združi
v neprekinjeno plast. Nazadnje spoj stis¬
nemo.

Pritisk, ki je potreben med strjevanjem
lepila, je sorazmerno majhen, predvsem
pa precej manjši, kot ga lahko dosežemo
z mizarskimi sponami, primeži itd. Ne¬
varnost premočnega stiskanja sveže
zlepljenega spoja je v tem, da iz njega
iztisnemo vse lepilo in s tem dosežemo
isto, kot če spoja sploh ne bi namazali
z lepilom.

Z lepilom namazani spoji drsijo in še
zdaleč jih ni tako enostavno stisiti kot
suhe. Zelo pogosto se dogaja, da spoj
razstavimo in z lepljenjem pričnemo
znova. Toda; »Ponovno namazati ali ne

namazati?« bi se vprašal mizar Hamlet.
Običajno je najbolje, da staro lepilo ostr¬
gamo, spoj na novo namažemo z lepi¬
lom in sestavimo. Brisanje lepila s krpo
pa ne gre najbolje, ker pušča na površi¬
nah, ki jih hočemo zlepiti, nitke in na
prste prilepljene krpe.

Orodje, ki ga potrebujemo, da bi stis¬
nili zlepljene spoje, so predvsem mizar¬
ske spone. Na žalost si nihče, še naj¬
manj pa nedeljski obrtnik, ne more kupiti
toliko spon, da mu pri nekoliko večjem
delu ne bi manjkala vsaj ena. Uporabni
nadomestki in dopolnila so francozi (na¬
stavljivi ključi) različnih oblik, primeži,
kljukice za perilo, lepilni trak, vrvice itd.
Pogosto pa spoj lahko stisnemo z vijaki,
posebno še, če jih lahko kasneje kar
pustimo v končanem izdelku. In končno,
pri sestavljanju zlepljenih spojev si vča¬
sih pomagamo tudi z žeblji. Z njimi se
spojev sicer ne da dobro stisniti, vendar
pa preprečujejo, da bi spoj pri stiskanju
s sponami drsel in zato je ta metoda sila
praktična pri sestavljanju poševnih spo¬
jev. Ne vijaki ne žeblji, če jih pustimo
v lesu, ne prispevajo dosti k trdnosti
spojev - večino dela pač opravi lepilo
- vlivajo pa nam zaupanje v trdnost iz¬
delka in tudi to nekaj šteje.

Prihodnjič si bomo ogledali nekaj naj¬
pogostejših vrst lepil in kako z njimi de¬
lamo.

EKOLOGIJA

Sergej Gabršček

OBSEDENOST S ČISTOČO

Čistoča je pol zdravja, pravijo, umazanija pa druga polovica.
Tudi na tem področju moramo prisluhniti naravi in kjer je le
mogoče uporabiti namesto kemičnih čistil, ki močno onesna¬
žujejo okolje, naravna sredstva.

Ko so Joseph Lister in drugi v šestdesetih letih 19. stoletja
odkrili klice, verjetno niso vedeli, da so s tem postavili temelje
za industrijo, ki na leto obrne več bilijonov dolarjev.

Lister je teorijo udejanil tako, daje rane svojih pacientov ves
čas polival s karbolno kislino. Klice, ki so bile na rani, so bile
ob življenje, prav tako pa tudi mnogi pacienti - zaradi karbolne
kisline, ne pa zaradi klic. No, odkrili so mnoge manj ostre
metode, zato so rešili mnoga življenja. Vseeno pa se je med
ljudmi razrasel strah pred bakterijami. Ta strah pa sedaj
mnogi uspešno izkoriščajo in si iz njega kujejo dobičke.

Povprečen dom je neskočno bojišče proti klicam, ki jih ni
moč uničiti. Domovi niso bili še nikoli čistejši, zato pa je svet
okoli nas vedno bolj umazan. Prepričani smo, da morajo biti
tudi naša telesa brez klic. Zato potrebujemo kemikalije, ki
onesnažujejo. Teles brez klic ni, industrija pa nas prepričuje,
da bomo ostali brez prijateljev, slave in bogastva, če ne bomo
uporabljali sredstev Anban.

V šestnajstem stoletju so smrad neumitih teles in neopranih
oblačil in odpadkov, ki so jih metali na ulice, prekrivali s potoki
parfumov. Danes gremo v drugo skrajnost. Ne gre le za
higieno, ki je zelo pomembna, ampak za čiščenje. Kjer je

včasih zadostovala krtača, potrebujemo cel arzenal kemičnih
čistil.

Kemična čistila

Ob straniščni školjki prežijo milijarde klic, ki prenašajo groz¬
ljive bolezni in ki komaj čakajo, da nas napadejo, ko položimo
na školjko svojo zadnjo plat, nas prepričujejo proizvajalci
dezinfekcijskih sredstev. Ta sredstva ne ubijajo le v straniščni
školjki, marveč v odplakah nadaljujejo svoje uničevalno po¬
slanstvo. V čistilnih napravah uničujejo koristne bakterije, ki bi
razgradile odpadke.

Poleg teh nezaželjenih učinkov pa so ta sredstva tudi
nevarna našemu zdravju. Ni priporočljivo, da jih prijemljemo
z nezaščitenimi rokami, če jih zaužijemo, povzročajo slabost,
bruhanje in driske. Nevarne so tudi mešanice z drugimi sred¬
stvi, ki jih imamo v gospodinjstvu. Če varikino zmešamo
s kakšnim kislim čistilnim sredstvom, se razvija plinast klor, ki
zna biti zelo nevaren.

Stranišče ni naše edino bojišče. Posodo in oblačila redno
peremo z velikimi količinami praškov. Ti vsebujejo velike
količine fosfatov, ki so nevarni vodnemu življenju. Zavedati se
moramo, da so priporočene količine dvakrat večje od resnično
potrebnih, kajti proizvajalci hočejo prodati svoje izdelke. Ob¬
stajajo pa tudi pralna sredstva, ki ne vsebujejo fosfatov in so
zato bolj priporočljiva.

TIM 8 • april IM! • 189

EKOLOGIJA

Čistila, pršila in zrak v prostoru

Tla, okna in pohištvo redno čistimo, večina teh čistil pa je

5 Domači pesticidi

Obsedenost z morjenjem vseh
živalskih nepovabljenih gostov,
ki vdirajo v naš dom, ne glede na
to, ali so nevarni ali ne, pospe¬
šuje proizvodnjo strupenih in po¬
tencialno rakotvornih spojin.

6

6 Pretirano pakiranje

Materiali, ki jih uporabljamo za
pakiranje čistilnih proizvodov,
predvsem plastične mase, alu¬
minij in pogonski plin v pršilih,
predstavljajo za okolje velik pro¬
blem.

Cena čistoče

Kako kemijska čistila vplivajo
na okolje

Vedno pogostejše vzdrževanje
čistoče na enem delu povzroči
onesnaženje na drugem koncu.
Skoraj vsa domača kemijska či¬
stila povzročajo onesnaževanje.
Govori se le o njihovi učinkovito¬
sti, ne pa o njihovem vplivu na
okolje.

1 Proizvodnja kemijskih či¬
stil

Veliko množino detergentov, be¬
lil in polirnih sredstev proizve¬
dejo iz strupenih kemikalij, kot so
klorovodikova kislina, žveplova
kislina in benzen. Kemijski obrati
za proizvodnjo čistil močno
onesnažujejo zrak in vodo.

2 Kozmetika in toaletne
potrebščine

Skoraj vsa kozmetika ima preveč
embalaže. Poleg tega mnoge
kozmetične preparate in proiz¬
vode, kot so šamponi, testirajo
na laboratorijskih živalih.

3 Onesnaževanje vode

Mnogi praški in tekočine, ki jih
uporabljamo za pranje perila in
posode, vsebujejo fosfate. Ti
onesnažujejo vodo, vodne rast¬
line in življenje.

2

5

4 Kemikalije iz nafte

Nafta je osnova za mnoga topila
in močna kemijska čistila.

v obliki pršil. Uporaba pršila ne skrajša bistveno časa čiščenja
v primerjavi s klasičnimi sredstvi, je pa okolju veliko bolj
nevarna. Pogonski plin iz pršila onesnažuje ozračje in pov¬
zroča razgradnjo zaščitne ozonske plasti v ozračju ali celo
povzroča rakasta obolenja. Pršila bi morali zato takoj prepo¬
vedati, lahko pa jih preprosto nehamo uporabljati.

Osvežilci zraka sicer lepo dišijo, močan vonj pa pomeni, da
je zrak onesnažen. Če že je osveževanje zraka nezdrava
stvar, je onesnaževanje s strupi prava norost. Insekticidi
v pršilih, ki uničujejo mrčes, škodujejo tudi drugim živim
bitjem. Obstajajo tudi varnejše priprave, kot je npr. tista, ki
z ultravijolično svetlobo privabi mrčes in ga uniči z električnim
tokom.

Čiščenje brez kemije

Če redno bivamo v zaprtem prostoru, moramo skrbeti za
čistočo, kajti drugače se nas lahko lotijo različni paraziti.
Zadostuje pa preprosto redno čiščenje, brez uporabe strupe¬
nih snovi. Če bomo tla, rjuhe, oblačila in preproge redno
sesali, pometali, iztresali in prali, ne bomo imeli nobenih težav
s škodljivci, posebej še, če bo hrana varno shranjena. V veliko
pomoč pri tem delu nam je tudi sesalnik.

Obstajajo mnoga preprosta in varna sredstva, ki so nado¬
mestilo za kemijske snovi. Najprej moramo zmanjšati njihovo
uporabo, zato se moramo oborožiti za boj proti reklamam, ne
pa škodljivcem.

Poglejmo si najprej stranišče. Če vas moti plast apnenca, ki
se je nabral na školjki, uporabite kis. Raztopina mora biti
močna, pustiti pa jo moramo dalj časa.

Posodo lahko pomivamo z vročo vodo in drgnjenjem, za
umazanijo, ki je ne moremo odstraniti, pa uporabimo milo.
Tako bomo odstranili vso maščobo. Če v vroči vodi raztopite
milo in sodo, boste dobili tekoče milo. Z njim lahko peremo
keramično posodo, pribor ali oblačila, je pa tudi naravno
sredstvo proti ušem na rastlinah. Tekoče milo je primerno za
ročno pranje, za strojno pa ne. Tam izberemo pralne praške
brez fosfatov. Bodimo zmerni pri njihovi uporabi.

Ne vemo, zakaj je potrebna uporaba umetnih sredstev za
poliranje pohištva. Obstajajo naravna sredstva, kot je npr.
čebelji vosek. Za čiščenje uporabljamo torej snovi, ki so čim
bolj naravne. Če je potrebno, si jih izdelajte sami, npr. z meša¬
njem snovi kot so olje ali kis ali limonin sok, ki se po delovanju
naravno razgradijo. Če otrok po pomoti popije steklenico
limoninega soka, je to veliko manj nevarno kot požirek kake

Z 90  • TIM S • april 1991

EKOLOGIJA

Naravne

alternative

kemičnim

čistilom

Proizvod Kemijsko čistilo

Čistilo za sanitarije

Kemijska čistila za sanitarije po¬
gosto vsebujejo belila, ki vsebu¬
jejo natrijev hipoklorit. To je
močno kavstično sredstvo, ki
onesnažuje vodo in uničuje bate¬
rijsko ravnotežje v odplakah.

Kemična čistila morajo imeti ta¬
kojšen učinek, zato so močno
koncentrirana in potencialno
škodljiva. Ni pa vam treba upo¬
rabljati kemijskih čistil. Tradici¬
onalni proizvodi, katerih osnova
so naravne surovine, so prav
tako učinkoviti. V tej tabeli je
zbranih pet vrst kemijskih čistil in
njihove naravne alterantive.

Pralni praški

Sredstva za pranje posode

Umetni deterganti v pralnih pra¬
ških onesnažujejo vodo in dra¬
žijo kožo. Mnoge sestavine, npr.
parfumi, nimajo nobene vredno¬
sti.

Mnoga teh sredstev vsebujejo
fosfate, ki so za vodno življenje
zelo škodljivi. Detergenti hitro
raztopijo maščobe, poleg njih pa
tudi naravna olja v koži.

Sredstva za poliranje pohištva

Osnova za mnoga polirna sred¬
stva so umetni silikoni in topila.
Pogosto vsebujejo umetne di¬
šave, ki onesnažujejo zrak v pro¬
storih.

Sredstva za poliranje kovin

V

Čistila za kovine pogosto vsebu¬
jejo amoniak, ki draži kožo, in
destilate petroleja, ki so močno
strupeni, če jih zaužijemo.

Naravna alternativa

Močna raztopina naravne ki¬
sline, npr. kisa, odstrani večino
vodnega kamna ne da bi ones¬
naževala vodo.

Za ročno pranje je učinkovito
sredstvo v vroči vodi raztopljeno
milo z majhno količino sode. Za
pralne stroje uporabljamo pralne
praške brez fosfatov, ki ne ones¬
nažujejo vode tako močno.

V predelih z mehko vodo lahko
z vročo vodo in milom učinkovito
odstranimo maščobo. Pri bolj
uporni umazaniji pomagata
v vroči vodi raztopljeno milo in
soda.

Naravno polirno sredstvo izde¬
lamo iz dveh delov olivnega ali
rastlinskega olja in enega dela
limoninega soka. Druge možno¬
sti so čebelji vosek, pivo in slad¬
kor.

Aluminjeva folija v slani razto¬
pini odstrani patino s srebra. Li¬
monin sok očisti medenino in ba¬
ker, jabolčni kis pa krom.

kemikalije. Brez tovarn, ki nas zasipajo s takimi proizvodi, bi
bila Zemlja veliko čistejša in varnejša. Tudi naši domovi bi bili
varnejši.

Čistoča in sožitje

Ves čas nas obdajajo bakterije, virusi in mikroskopske glive.
Vsi pa ne povzročajo bolezni. Milijoni bakterij živijo na naši
koži in v prebavilih. Naš imunski sistem jih nadzoruje. Če se
pravilno hranimo in se športno udejstvujemo na svežem
zraku, se nam ne bo nič zgodilo. Obstajajo pač zdrave bakte¬
rije v zdravem telesu. To je naravno sožitje vseh vrst živih bitij
na planetu Zemlja.

Zdi se, da danes mnogo ljudi ne prenese misli, da morajo
živeti s temi drobnimi organizmi. Prepričani so, da uporaba
kopalnih preparatov uničuje te drobne stvore. Krožijo zgodbe
o tem, da sta se kraljica iz Sabe in Kleopatra kopali v mleku,
škotska kraljica Mary pa v oslovskem mleku in vinu. Na vsak
način pa so bile te kopeli veliko bolj zdrave kot vsa današnja
kopalniška kemija.

Dezodoranti uničujejo vse bakterije, ki živijo na potu in
rušijo naravno ravnotežje, zato se lahko razvijajo bakterije, ki
povzročajo kožna vnetja. Te kemijske snovi so precej po¬
dobne insekticidom. Sredstva proti potenju zmanjšajo količino
potu. Ljudje z izločanjem potu urejamo telesno temperaturo,
zato je tako poseganje v ta mehanizem zelo nevarno. Najpri¬
mernejša je torej uporaba vode in mila.

Kaj je narobe z milom?

Milo je bilo precej nenevarna snov. Stoletja so ga izdelovali iz
popolnoma naravnih snovi, glavna sestavina je bila živalska
maščoba. Današnja mila so drugačna, polna takih ali drugač¬
nih kemikalij. Zaradi dodatkov diši milo prijetneje, ne poka in

se ne suši, različne barve pa nam pomagajo, da izberemo
tisto, ki kar najbolj ustreza barvi kopalnice.

No, vsi dodatki niso zdravju najbolj koristni. Heksaklorofen
je baktericid, ki ga pogosto dodajajo milom, dezodorantom
in drugim higienskim proizvodom. Leta 1972 se je pojavil
otroški puder, ki je vseboval to snov. Ko so ga uporabili
v pariški bolnici, je povzročil smrt 36 otrok, 150 pa jih ima
doživljenjske posledice. Ugotovili so, da je bila količina te
snovi desetkrat previsoka, je pa precej nevarna tudi v manjših
količinah. V Nemčiji so jo zato v otroških proizvodih prepove¬
dali. Kljub slabim izkušnjam pa dodajo milom vedno nove
snovi. Najbolje pa je, če se jim izognemo. Ni ga čez naravno
milo!

Naravna nega las

Mnogi šamponi naj bi imeli izredne lastnosti: barvali naj bi
lase, lasje naj bi hitreje rastli, se svetili ali kodrali. Seveda je
večina teh stvari le reklamni trik, ki naj bi privabil kupca.
Desetina šamponov vsebuje sredstva proti prhljaju, ki jih
sestavlja selenov sulfid, snov, ki je tudi v baterijah. Učinki so
kratkotrajni, onesnaževanje pa veliko.

Včasih so šampone izdelovali iz zmesi vode in naravnih
snovi, kot so zeli, kis, sadni sokovi, jajčni rumenjaki in celo
pivo. Bili so mili in učinkoviti. Moderni šamponi odstranjujejo
umazanijo, hkrati pa tudi štiri petine naravnih lasnih maščob.
Nekatere barve in stabilizatorji, ki so v šamponih, dražijo oči in
lasišče. Mnogokrat jih povezujejo z rakastimi obolenji: preko
lasišča prehajajo v kri in sečnino.

Popolnoma nepotrebno je torej, da uporabljate te morebiti
nevarne snovi. Mnoge tovarne izdelujejo šampone iz popol¬
noma naravnih snovi. Najbolje bi bilo, če bi vsi umetni šam¬
poni izginili.

TIM 8 • april 1991 * Z91

EKOLOGIJA

3 Kozmetika in toaletna sred¬
stva

Peneče kopeli, olja za kopanje in
šamponi so ob zmerni uporabi
nenevarni. Pri pretiravanju pa
detergenti, parfumi in druge ke¬
mikalije, ki jih vsebujejo, lahko
povzročijo nepotrebne težave
v vodnem ciklu.

4 Po stranišču navzdol

Klorirana belila in dezinfekcijska
sredstva, ki jih spuščamo v stra¬
nišča, močno spremenijo ravno¬
težje mikroorganizmov v odpla¬
kah. Tudi sanitarni osvežilci za¬
strupljajo vodo.

5 Kopalniška omarica

Poleg zdravil najdemo v njej celo
vrsto kemijskih proizvodov. Tako
vsebuje zobna pasta titanov di¬
oksid (ki ga najdemo tudi v beli
barvi), tekoči parafin in isti deter¬
gent kot v mnogih pralnih pra¬
ških.

6 Osvežilci zraka

ideja, da lahko umetne kemika¬
lije »osvežijo« zrak v prostoru, je
seveda čista bedarija. Namesto
da bi ga osvežili, ga onesnažijo
s snovmi, kot je paradiklorban-
zen.

7 Dolgotrajni insekticidi

Prostor polnijo z nevarnim bioci-
dom, ki ga vdihujemo in ki se
zlahka znajde v hrani.

Kemijsko
čist dom

1 Pralni stroj

Povprečna družina porabi letno
20 do 40 kg pralnega praška. En¬
cimi, belila in abrazivna sred¬
stva, ki jih vsebujejo, končajo
v odpadni vodi.

2 Čistila za tla

Ta ponavadi vsebujejo močne
kemikalije kot etanol, amoniak,
formaldehid in klor, ki so stru¬
pene, če jih zaužijemo.

Vsako leto porabi povprečna
družina toliko kemijskih čistil, da
bi z njimi napolnila kopalno kad.
Večina onesnažuje okolje tako
pri proizvodnji kot pri uporabi.
Mnoge onesnažujejo tudi
ozračje v stanovanju.

Kako zaradi naše ničevosti trpijo živali

S plastjo kozmetike na obrazu se v resnici ne moreš ravno
polepšati, lahko pa ustvariš občutek nekakšne lepote. Re¬
klame nas bombardirajo s tem, da smo lahko podobni tej ali
oni osebi z naslovnic. Povprečen Američan tako porabi na leto
5 do 20 kg mil, raznih dišav in kozmetičnih preparatov, da bi
dosegel ta svoj ideal. Kakšna potrata časa, denarja in ener¬
gije!

Čeprav je del kozmetike lahko popolnoma nenevaren na¬
ravi in zdravju, pa obstajajo druge nevarnosti, ki se jih ne
zavedamo. Vsako leto na tisoče zajcev izpostavijo različnim
testom, s katerimi kozmetična industrija preizkuša surovine.
Eden od testov je tudi tak, pri katerem substanco, ki jo
testirajo, vnesejo živemu zajcu v oko in opazujejo, ali pride do
vnetja in gnojenja.

Še bolj nesprejemljiv je test LD50 (okrajšava za letalna
/smrtna/ doza 50), pri kateri ugotavljajo, pri kakšnem odmerku
neke snovi pogine polovica testnih zajcev. Izkazalo se je, da
so rezultati med posameznimi laboratoriji različni celo za
faktor 8. So torej taki testi upravičeni?

Zato se je razvilo močno gibanje, ki nasprotuje pretirani
uporabi kozmetike, nekatere tovarne pa celo jamčijo, da
s svojimi proizvodi niso izpostavljale živali nikakršni vrsti
krutosti.

Življenje z manj kemije

Če naj bi na tem planetu živelo še nekaj generacij, se
moramo začeti zavedati, da smo le delček v mogočni skupno¬
sti. Živeti moramo v sožitju z ostalimi živimi bitji, tako velikimi
kot tudi malimi, celo mikroskopskimi. Sanje o tem, da lahko
nadzorujemo svoje okolje, so se izkazale kot slabe sanje in se
nikoli ne bodo uresničile. Če to želimo, se moramo preseliti na
Luno.

H kvaliteti našega življenja prav gotovo ne prispeva to, da
smo umazani ali pa da so našo hišo preplavili ščurki ali
podgane. Čeprav moramo živeti v sožitju z ostalimi oblikami
življenja, pa imamo vseeno pravico do čistoče in tega, da
živimo v domu brez golazni. Stric Toby je v knjigi Tristram
Shandy izjavil, ko je ujel muho, ki ga je motila, in jo živo nesel
k oknu: »Dovolj prostora je na svetu zate in zame.«

191 • TIM 8 * april 1991

NA KRATKO

Bojan Rambaher

BALONI
V VESOLJU

Ko je leta 1890 v Parizu izšla knjiga
Marianna Hermitta z naslovom »Ballons
sondes«, ki je opisovala aerostate brez
posadk, namenjene znanstvenemu razi¬
skovanju, si ni mogel nihče niti najmanj
zamisliti, da bodo nekega dne, .pa če¬
prav skoraj stoletje kasneje, baloni pole¬
teli vse do kozmičnih višin. In ne samo
to. Nihče takrat ne bi niti v sanjah pomi¬
slil, da bodo izpopolnjeni baloni, v bistvu
pa vendarle baloni, leteli tudi nad povr¬
šino Venere, in da bodo strokovnjaki za
vesolje načrtovali tudi polete z baloni
nad drugimi planeti našega sistema, na
primer nad Marsom.

Baloni so bili torej namenjeni tudi
astronomskemu raziskovanju. Poglejmo
si nekaj primerov. Po vzletu ameriškega
višinskega aerostata novembra 1959, so
na primer posneli površino planeta Ve¬
nere z višine 27000 metrov in odkrili, da
je ozračje tega planeta nasičeno z vodno
paro. Že pred tem so leta 1957 uporabili
balone pri poskusih z delovnim nazivom
Farside (šlo je za drugo stran meseca).
Balon je do višine 30 000 metrov pone¬
sel štiristopenjsko raketo, ki je po startu
s te neobičajne rampe dosegla za ta¬
kratne čase rekordno višino 6400 kilo¬
metrov nad zemljo. Marca 1963 so Ame¬
ričani začeli s programom Straatoscope,
v okviru katerega so v stratosfero izstre¬
ljevali balone z astronomskimi zrcalnimi
teleskopi, namenjenimi opazovanju in
snemanju planeta Marsa z višine 30 000
metrov.

Astronomi so se seveda dobro zave¬
dali, da zemeljsko ozračje in predvsem
onesnaženost atmosfere pogubno vpli¬
vata na kvaliteto slik astronomskih ob¬
jektov. Ni torej čudno, da so vsi po¬
membnejši observatoriji zgrajeni na
odročnih in visokih mestih, kjer je ta ne¬
gativen vpliv čim manjši. Ko se je upo¬
raba balonov razširila, so torej
z ustrezno izboljšano tehniko prišli do
možnosti, da bi opazovali in fotografirali
vesoljske objekte s takšne višine, kjer
kvalitete slike ne bi motilo zemeljsko
ozračje. Prav razmahnila pa se je ta
tehnika šele z razvojem vesoljske teh¬
nike in izstreljevanjem umetnih satelitov,
ki krožijo okrog zemlje na določeni krož¬
nici in na določeni višini in so zato zelo
primerni za astronomske in telekomuni¬
kacijske naprave. Najnovejša pridobitev
astronomov v tej zvezi je HST oziroma

Hubble Space Telescope, ki omogoča
snemanje zelo kvalitetnih slik.

Ko so strokovnjaki oživili misel, da bi
z baloni dvignili startne rampe raket vi¬
soko nad zemeljsko površino, ni bil več
daleč dan, ko so baloni to nalogo tudi
izgubili. Nadomestili so jih namreč
z mnogo koristnejšimi letali in težkimi
bombniki. Kljub vsemu pa so baloni našli
svoje uporabno in koristno mesto v ne¬
posrednem raziskovanju vesolja, kjer so
v nekem smislu nenadomestljivi.

Preden pa se podamo na oddaljeno
Venero in Mars, naj vam na kratko opi¬
šemo še zanimiv poskus in testno na¬
logo balonov pri komuniciranju med ra¬
zličnimi deli sveta, ki je danes prav tako
že izpopolnjeno s sateliti. Pri tem po¬
skusu so torej prav tako uporabili balon,
vendar ne balon klasičnega tipa in kon¬
strukcije. Avgusta 1960 je namreč raketa
Thor Delta ponesla v vesolje pasivni ko¬
munikacijski satelit z imenom Echo 1.
Pasivni sateliti so tisti sateliti, ki imajo za
sprejem in oddajanje valov in signalov
samo odbojno površino. Na krožnici se
je iz glave rakete ločil satelit, balon, ki
naj bi se napihnil do premera trideset
metrov. Tanka stena tega balona je bila
izdelana iz posebne folije, debele samo
0,125 mm, vendar je dobro odbijala radij¬
ske valove in sončno svetlobo. Razen
malega oddajnika ni nosil balon nobene
druge aparature.

Prenos radijskega signala je bil mogoč
med katerima koli dvema mestoma,
s katerih je bil satelit viden istočasno.
Preizkusili so tudi prenos telefonskih po¬
govorov med nekaj mesti v Združenih
državah. Pri kontaktu s Sovjetsko zvezo
se je na ameriških sprejemnikih pojavila
z azbuko napisana beseda »mir«. Je pa
eksperiment pokazal, da lahko pasivni
komunikacijski satelit prenaša le dokaj
slab signal. Zato so kasneje dobili pred¬
nost tako imenovani aktivni komunikacij¬
ski sateliti, ki so s seboj nosili aparature,
ki so radijske signale ojačile in jih šele
nato vračale na zemljo.

Balonski satelit Echo 1 je krožil okrog
zemlje 2842 dni. Za spreminjanje višine
krožnice satelita od 1524 do 1684 kilo¬
metrov so se strokovnjaki okoristili
z učinki vpliva tlaka sončnega žarčenja,
kar bi se dalo uporabiti tudi pri načrtova¬
nju bodočih orbitalnih postaj.

Na nočnem nebu je bil balon dobro

viden kot jasna žareča točka. Satelit
Echo 2 so izstrelili leta 1964. Bil je nekaj
večji od satelita Echo 1, tako da je imel
balon premer 41 metrov. Echo 2 je bil
namenjen predvsem geodetskim razi¬
skavam, torej za opazovanje zemeljske
površine in merjenje ustreznih podatkov.

Znanstveniki SSSR in Francije so se
v sedemdesetih letih sporazumeli
o skupnem projektu raziskovanja Ve¬
nere z balonskimi sondami, ki naj bi jih
sovjetske avtomatske rakete spravile
v atmosfero planeta. Projekt EOS - Ve-
nus bi moral biti po prvotnem načrtu
realiziran že leta 1981, vendar francoska
vesoljska organizacija CNES ni imela
dovolj finančnih sredstev, da bi lahko
uresničili zastavljene načrte. Znanstve¬
niki so nameravali spustiti balone s pre¬
merom osem metrov, ki bi jih nadzoro¬
vala kontrolna postaja na krožnici okrog
planeta, prav v neprijazno atmosfero
planeta. Vse podatke naj bi najprej spre¬
jela ta kontrolna postaja, ki bi jih obde¬
lala in šele nato poslala na zemljo.

Za leto 1983 so načrtovali projekt Ve-
nus 83, ki je bil v bistvu odložen projekt
EOS - Venus. SSSR je prevzela večji
del finančnih obveznosti, prispevek
Francije pa se je omejil na izdelavo ba¬
lonske sonde, dela tehnike in znanstve¬
nih aparatur.

Avtomatska raketa bi morala spraviti
1500 kg težko okroglo pristajalno kaseto
(ta se je dokazala pri poletih Venera 9 in
Venera 10), premera 2,4 metra, v atmos¬
fero Venere. V pristajalno kaseto naj bi
spravili balon z raziskovalnimi napra¬
vami. Ko bi se hitrost padanja pristajalne
kasete zmanjšala na deset metrov na
sekundo, bi se moral v višini približno 56
kilometrov nad površino Venere balon
ločiti od same pristajalne kasete. Balon
bi se napolnil s helijem do premera
8 metrov, omogočil pa naj bi dolgoročno
merjenje znanstvenih podatkov o pla¬
netu z višine 54 do 55 kilometrov. Pri
konstrukciji balonov so Francozi že imeli
bogate izkušnje iz eksperimentov z ba¬
loni v zemeljski atmosferi v višini 30 do
40 kilometrov, ki so trajali tudi po več
mesecev.

Od celotne teže 700 kg je bil balon
težak 70kg, helij 26kg, plinski rezervo¬
arji 288kg, prevleka balona 11 kg, za¬
vorno padalo skupaj s prevleko 40kg,
mehanski sistem 105 kg in znanstvene
naprave z oddajnikom 160kg.

Na žalost tudi pri projektu Venera 83
ni prišlo do uresničitve zastavljenih za¬
misli, vendar je ta zanimiv načrt našel
svojo uresničitev v projektu Vega, leta
1986, katerega glavni cilj je bilo opazo¬
vanje znanega Halleyevega kometa.
Med letom k mestu srečanja s kometom
sta sondi Vega 1 in Vega 2 leteli tudi

TIM S • april 1991 • 293

NA KRATKO

Projekt Vega

Avtomatska balonska sonda nad Mar¬
som

Spuščanje pristajalne kasete in aero-
stata pri projektu Vega:

1 - vstop v atmosfero, 2 - sprostitev
padala, 3 - ločitev zgornjega dela sonde,
4 - delitev sonde na pristajalno kaseto in
aerostat, 5 - sprostitev padala aerostata,
6 - začetek polnjenja aerostata, 7 - loči¬
tev padala in polnilnega sistema od aero¬
stata, 8 - ločitev obtežitve, 9 - niveliranje
aerostata na letalno višino, 10 - ločitev
spodnjega dela sonde od pristajalne ka¬
sete, 11 - ločitev glavnega zavornega
padala, 12 - pristanek z zaviranjem.
Spuščanje aerostata Venera 83:

1 - prilet sonde k planetu, 2 - ločitev
pristajalne kasete, vtirjanje glavnega
dela sonde v krožnico nad Venero,
3 - aerodinamično zaviranje, 4 - spušča¬
nje padala, 5 - ločitev zgornjega dela
pokrova okrogle kasete, 6 - zaviralno
padalo, 7 - ločitev spodnjega dela po¬
krova, 8 - glavni del sonde na krožnici,

9 - ločitev zaviralnega padala, 10
- glavno padalo, 11 - zaboj z balonom,
12 - gondola, 13 - sprostitev zloženega
balona na višini 56km, hitrost padanja

10 m/s, 14 - okrogli rezervoarji s helijem,

15 - začetek polnjenja balona s helijem,

16 - ločitev nosilnega padala, 17 - konec

polnjenja, 18 - ločitev rezervoarjev s he¬
lijem, 19 - vzpon do višine lebdenja (ob¬
seg aerostata 270 m 3 ), 20 - načrtovana
višina letenja in izpuščanje odvečnega
helija. <jj»

•K  7


S

m

?£v Vv ^ / ^ v /' v ''

Projekt
Venus 83

294  • TIM 8 • april 1981

Robert Sheckley

PET MINUT PREZGODAJ

Prevedel Žiga Leskovšek

mimo Venere. Pri tem sta spustili v njeno
atmosfero dve dvotonski pristajalni ka¬
seti. Po aerodinamičnem zaviranju in pri¬
bližno enournem sestopnem letu s pada¬
lom sta kaseti pristali v bližini Veneri¬
nega ekvatorja.

Med padanjem se je pristajalna kaseta
razdelila in odprla, tako da se je od nje
ločil pristajalni modul in aerostat. Nje¬
govo padalo je najprej upočasnilo hitrost
padanja, nato pa se je balon napihnil
s helijem do premera 3,4 metra. Padalo
s polnilno napravo se je ločilo od balona,
s katerega je nato odpadla še utež. Ba¬
lon z nameščeno merilno sondo je tako
prišel do višine 55 kilometrov nad povr¬
šino planeta, to je do višine, ki so jo
znanstveniki določili za najprimernejšo
za raziskovanje plasti ozračja na Veneri.

Neuspeh obeh sond Fobos je nekoliko
zapletel program nadaljnjega raziskova¬
nja Marsa. V prihodnji etapi raziskovanja
(okoli leta 1994) bi praktično morali ba¬
loni letati tudi nad tem, z mnogimi miti
opevanim planetom. Znanstveniki raču¬
najo, da bi baloni celo nekajkrat pristali
in nato znova vzleteli, tako da bi meritve
izvršili na različnih mestih planeta.

Ameriško združenje za raziskavo ve¬
solja NASA je že doseglo sporazum
o proučevanju balonov kot o možnem
komunikacijskem in prevoznem sredstvu
na površini Marsa. Za premikanje naj bi
baloni izkoriščali veter, ki še kar kon¬
stantno piha v planetovi redki atmosferi.
Pristajati bi morali na raznih mestih, ki jih
ne bo mogoče določiti vnaprej, in po
potrebi vleči za seboj po površini planeta
tudi merilno napravo, tako imenovano
kačo. To idejo, ki so jo začeli prvi razvi¬
jati v Franciji, proučujejo na podlagi
medsebojnega dogovora tudi strokov¬
njaki podjetja Titan System, ki naj bi
sodelovalo pri proizvodnji glavnine znan¬
stvenih naprav.

Nekoliko presenetljivo je morda dej¬
stvo, da so pri uporabi balonov še najdlje
prišli v Sovjetski zvezi, kjer so tudi obja¬
vili prototip novih balonov z načrtovanim
startom v letu 1994, vendar tudi tokrat
z mednarodno udeležbo. ZDA naj bi pri¬
spevale k razvoju potrebnih znanstvenih
naprav, določenih prvotno za ameriški
načrt Mars Observer 1992.

Na podlagi navedenih dejstev vidimo,
da se mednarodno sodelovanje na tem
področju poglablja. Dejstvo pa je, da pri
dolgoročnem načrtovanju vesoljskih pro¬
jektov neprestano prihaja do sprememb
zaradi spremenjenih gospodarskih, fi¬
nančnih in tehničnih zmožnosti posa¬
meznih sodelujočih držav. Gospodarska
kriza v Sovjetski zvezi in položaj v Perzij¬
skem zalivu bosta najbrž prav tako vpli-'
vala na uresničevanje vseh zastavljenih
načrtov in ciljev.

TIMOVA FANTASTIKA

John Greer se je nenadoma zavedel, da
stoji pred vrati v nebesa. Pred njim se je
razprostiral bel in modrikast sanjski svet
onostranstva in v daljavi je videl legen¬
darno mesto, ki se je v zlatu svetlikalo
pod večnim soncem.

Čeprav se je Greer znašel pred vi¬
soko, častitljivo postavo dežurnega an¬
gela, ga to, presenetljivo, ni pretreslo.
Vedno je bil prepričan, da so nebesa
namenjena vsem in ne samo pripadni¬
kom ene religije ali sekte. Kljub temu pa
so ga vse življenje mučili dvomi. Zdaj se
je ob pomanjkanju vere v božjo modrost
lahko le še nasmehnil.

»Dobrodošli v nebesih,« ga je pozdra¬
vil dežurni angel in odprl velikansko,
z medenino okovano knjigo. Angel je
mežikal skozi debele naočnike in s pr¬
stom drsel po vrstah z gosto izpisanimi
imeni. Našel je Greerovo ime, zastal in
vršički kril za trenutek zaplahutal od raz¬
burjenja.

»Ali je kaj narobe?« je vprašal Greer.

»Bojim se, da je tako,« je odvrnil de¬
žurni angel. »Videti je, kot da je angel
smrti prišel po vas prej, kot se vam je
iztekel čas. V zadnjem času je bil zelo
preobremenjen, toda kaj takega še
vedno ni opravičljivo.«

»Toda razumite vendar, da gre samo
za pet minut. Zaradi tega se vam res ni
treba vznemirjati. Pozabiva rajši na to
neskladnost, pa vas bom lahko poslal
v Večno mesto.«

Dežurni angel je imel nedvomno prav.
Le kaj, zaboga, bi mu razlika petih minut
lahko pomenila? Kljub temu pa je Greer
čutil, da bi bilo lahko pomembno, čeprav
tega ni znal pojasniti.

»Rad bi imel tistih pet minut.«

Dežurni angel ga je pomilovalno po¬
gledal.

»Do tega imate seveda vso pravico,
vendar bi vam odsvetoval. Ali se spomi¬
njate, kako ste umrli?«

Greer je pomislil in nato odkimal.
»Kako?«

»Ne smem vam povedati. Toda smrt
ni nikoli prijetna. Zdaj ste tukaj. Zakaj ne
bi ostali pri nas?«

To je bilo edino smiselno. Toda Gre-
era je mučil občutek nečesa nedokonča¬
nega.

»Če je dovoljeno, bi imel res rad tistih
nekaj minut,« je vztrajal.

»Pa, pojdi. Počakal te bom,« je odvrnil
angel.

Nenadoma se je Greer znova znašel
na Zemlji. Bil je v valjasti, kovinski so¬
bani, ki jo je osvetljevala medla, migeta¬
joča svetloba. Zrak je bil zadušljiv in
dišal je po izparinah in strojnem olju.
Jeklene stene so se škripajoče premi¬
kale in skozi razpoke je vdirala voda.

Greer se je spomnil, kje je. Bil je artile¬
rijski častnik na ameriški podmornici In-
victus. Prišlo je do sonarne okvare in
podmornica je treščila v podvodni gre¬
ben, ki bi moral biti vsaj pet milj stran.
Zdaj so nemočno tonili v temno vodo.
Invictus je že zdavnaj presegel masksi-
malno dopustno globino in bilo je samo
še vprašanje časa, kdaj bo naraščajoči
pritisk zdrobil ladijsko lupino. Greer je
vedel, da se bo to zgodilo natanko čez
pet minut.

Na ladji ni zavladat preplah. Mornarji
so se uprli na ukrivljene stene in se kljub
temu, da so bili prestrašeni, popolnoma
obvadovali. Tehniki so ostali na svojih
mestih in mirno odčitavali podatke z in¬
štrumentov, po katerih niso imeli nika¬
kršnih možnosti. Greer je vedel, da gaje
dežurni angel hotel obvarovati pred tem
trpkim koncem življenja, kratko agonijo
smrti v ledeni temi.

Kljub temu pa je bil Greer vesel, da je
bil tam, čeprav ni pričakoval, da bi de¬
žurni angel to lahko razumel. Le kako naj
bi nebeško bitje razumelo čustva člo¬
veka z Zemlje? Konec koncev večina
ljudi umre v strahu in nevednosti, v naj¬
slabšem primeru pričakujoč najhujše pe¬
klenske muke, v najboljšem pa ničnost
pozabe. Greer je vedel, kaj ga čaka.
Vedel je, da ga na nebesnem pragu
pričakuje dežurni angel. Zato mu je
uspelo, da se je v svojih poslednjih tre¬
nutkih spodobno in dostojanstveno po¬
slovil od Zemlje. Medtem, ko so okoli
njega popuščale stene podmornice, je
pomislil na sončni zahod nad Key We-
stom, na nenadno, vznemirljivo poletno
nevihto nad vršacem Chesapeak, na so¬
kola, ki je v počasnih krogih jadral nad
močvirjem Everglade. Čeprav so bila
pred njim nebesa oddaljena le nekaj se¬
kund, je Greer mislil na zemeljske lepote
in si jih poskušal zapomniti, kolikor je bilo
le mogoče, kot popotnik, ki si pripravlja
prtljago za dolgo pot v tujo deželo.

TIM 8 • april 1991 • 29S

TIMOVI OGLASI

modelarski center

CIRIL-METODOV TRG 14, LJUBLJANA

Tel.: 061/302183

Zakaj čez mejo, če lahko kupiš doma?

Nova specializirana modelarska trgovina!

Na zalogi material priznanih modelarskih firm:
ROBBE, GRAUPNER, FUTABA, WEBRA, ENYA...

KUPIM načrt modela ladje
CONSTITION.

Branko Vidmar
Trg oktobrske revolucije 1
61000 Ljubljana
tel. (061) 454-485

PRODAM model daljinsko vo¬
denega letala Robbe RC
START, primeren za začetnike,
motor za letalo MVVS 3,5 ccm
in Commodore 64 s kasetni¬
kom in dvema igralnima pali¬
cama. Cene po dogovoru.
Simon Virant
Vinterca 18
61108 Ljubljana

PRODAM tiskalnik STAR LC-
10 C (za commodore), malo
rabljen, z obnovljenim trakom,
kablom, literaturo, programi.
Tiskalnik je 9-iglič, možnost
uporabe tujih črk, možnost ti¬
skanja grafike (ekrani iz iger).
Cena 400 DEM (3600 din).
Borut Erznožnik
Pot v skale 10
64226 Žiri

tel. (064) 691-772, popoldne

TIM

hsdjs a UUnl čn o in manstvsno dsjsvnoX mladina

KVPONo

OCEAN SOFT Vam ponuja
najnovejše igre ter uporabne
programe za C 64/128 (mate¬
matika, angleščina, demo ma-
ker, Moni 64, woowriter
V 2 itd.). Vrhunska kvaliteta in
profesionalna storitev. Sne¬
mamo naravnost iz spomina.
Brezplačen katalog.

IZTOK

tel. (061) 645-080

PRODAM načrt za izdelavo
kartinga z navodili.

Tomaž Mihevc
Pot na brod 6
61433 Radeče
tel. (0601) 81-406

PRODAM motorček Webra
1,5 ccm. Zraven prodam še re¬
zervoar, 1 liter goriva, eliso in
nekaj dodatne opreme. Vse je
namenjeno za jadralno letalo
s pomožnim motorjem. Pro¬
dam še sestavljivo veslo za
kajak in nove smučarske pa¬
lice ELAN - 120 cm.

Bojan Lukač
Krog, Rožna ulica 5
69000 Murska Sobota

FILMSKO kamero Super
8 Sankyo in projektor Canon,
radio za uro ter železnico in
hiše, lahko vse po delih, siste¬
mov N, TT in H prodam.
KUPIM Marklin železnico pred¬
vojne izdelave,
tel. (061)311-920

PRODAM sintetizator MA 101
na štiri oktave, star en mesec,
z dvema adapterjema in vso
opremo. Cena po dogovoru.
Rok Cvelbar
Gorenja vas 22
68220 Šmarješke Toplice
tel. (068) 73-194

PRODAM model DV avtomo¬
bila na električni pogon
z drobnim materialom (osi,
kardani).

Tomaž Demšar
Na Rojah 7

61210 Ljubljana-Šentvid
tel.: (061) 50-398

PRODAM 3-kanalne leteče luči
(300 din), enokanalne (150
din), vse po ritmu glasbe. 3-
kanalne leteče luči (180 din), 5-
kanalne (400 din), 10-kanalne
VU-metre (150 din), 180 W oja¬
čevalce v kitu (200 din).

Mario Buzuk
Pahorjeva 32
66000 Koper
tel. (066) 32-775

PRODAM načrte in modele
modelov: čoln Tomi MC-1, MC-
2 za 80 din, avion Milan za 100
din, Mustang P-SI D, avion ma¬
keto 3,5cm 3  za 150 din, raketo
Bronasti model S SP’90 in ra¬
keto MIN-14 za 150 din, ma¬
keto raketnega čolna Froggy
za 100 din.

IZTOK

tel. (061) 645-080

UGODNO prodam novo letalo
(premer 1,90 m), DV napravo
Robbe (45 Mhz) s petimi ser-
vomotorji, sprejemnikom in
akumulatorji, motor Webra
10 cm 3 . Dodam še štiri elise,
601 metanola, 7I ricinusovega
olja. Cena je 11 000 din.

Danijel Belovič

Borisa Kraigherja 23

62325 Kidričevo

tel. (062) 796-770, popoldan od

18.-20. ure.

PRODAM napravo za daljinsko
vodenje modelov PROMARS
FMSS (35 Mhz), 8 (16) kanalov,
sprejemnik, akumulatorje,
2 servomotorja. Cena je 350
DEM.

Dušan Lanišek
Cesta treh talcev 8 B
61240 Kamnik-Mekinje

Knjižne nagrade za pravilno
rešeno slikovno križanko iz
prejšnje številke prejmejo:

TOMAŽ KOGOVŠEK
Verovškova 53
61000 Ljubljana

ZDENKO STARE
Ptujska 76
62327 Rače

SAŠO PEKLAR
Ul. Milke Šobar 2 b
68000 Novo mesto

29* • TIM S • april 1991

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA


Tovarna lepil
66210 Sežana

TIM 8 • april 1981 • 17»

TIM 8 • april 1991 • *7S

276 • TIM S • april 1991

4 6 4.7

280 • TIM 8 • april 1991 TIM 8 • april 1991 • 273