TIM YU ISSN-0040-7712 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine 29. letnik • april 1991 • cena 20 din • poštnina plačana v gotovini FALCON PRILOGA PITTSS1 NURNB ERG91 Stojalo za kitaro Canard v modelarstvu reka -t: MODELARJI NAŠA LEPILA SO NEPOGREŠLJIVA PRI IZDELAVI VAŠIH MODELOV! Za vas smo pripravili: LEPKO in MEKOL 500g Polivinilacetatni disperzijski lepili za les, papir in tekstil, primerni za delo v šoli in domači delavnici. CIANOKOL Brezbarvno, prozorno lepilo, ki veže s pomočjo vlage v nekaj sekundah. Z njim lahko zlepimo manjše, gladke površine kovin, keramike, plastičnih mas (razen polietilena, poli- propilena in teflona), gume, kamnov in podobnega. EPOKALA+B Dvokomponentno epoksidno lepilo brez topil, ki zelo hitro veže. Z njim lahko lepimo kovine, steklo, keramiko, plastične mase, les itd. Odporno je proti vodi, olju in razredče¬ nim kemikalijam. MITOPUR A+B Dvokomponentno poliuretansko reakcijsko lepilo brez topil. Z njim lepimo kovine, umetne mase (razen polietilena, polipropilena in teflona), steklo, les, papir, keramiko, azbest cement itd. Spoji so elastični, vodoodporni in obstojni do temperature +80°C. Zato je lepilo izredno uporabno za samogradnjo, popravila čolnov, jadrnic in podobnega. MODELKOL Raztopinsko lepilo za lepljenje polistirola, posebej uporabno za manjša modelarska dela. Zapomnite si! VMES SMO VEDNO Ml 186671 REPORTAŽA TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine YU ISSN -0040 -7712 APRIL 1991 KAZALO _ REPORTAŽA __ NURNBERG _ 257 FIGURICE Z GLAVICAMI IZ ŽELODA 259 IGRE ___ ŠTIRICA _ 260 IZDELEK ZA DOM _ STOJALO ZA AKUSTIČNO KITARO 262 MODELARSTVO _ VODNI LETALSKI MODELI _ 264 FALCON _ 265 PRILOGA _ PITTSS1 _ 268 CANARD V MODELARSTVU _ 272 ELEKTRONIKA _ OJAČEVALNIK MARSHALL, 2. del 282 LEPILA __ ZAKAJ LEPLJENI SPOJI ODPOVEDO 287 EKOLOGIJA OBSEDENOST S ČISTOČO _ 289 NA KRATKO __ BALONI V VESOLJU _ 293 TIMOVA FANTASTIKA __ PET MINUT PREZGODAJ _295 TIMOVI OGLASI_296 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬ den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Miha Zorec • Odgovorni in teh¬ nični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za drugo polletje je 100 din, posamezen izvod stane 20 din • Revijo naročajte na na¬ slov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/ X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101- 603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirata Republi¬ ški sekretariat za raziskovanje in Repu¬ bliški sekretariat za izobraževanje. Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS št. 421-1/7 z dne 17. januarja 1973. Bogo Štempihar NURNBERG 91 42. mednarodni nurnberški sejem igrač s strokovnim sejmom za modelarstvo in hobi, ki je potekal med 31. januarjem in 6. februarjem 1991, je bil največji sejem te vrste doslej. Na razstavnem prostoru, velikem prek 92000 m 2 , je 2077 razstav- Ijalcev iz več kot 80 držav predstavilo približno 350000 svojih izdelkov. Sejem si je ogledalo več kot 50000 obiskoval¬ cev, predvsem proizvajalcev, poslovne¬ žev in novinarjev. Največ je bilo novosti, ki jih izdelovalci predstavljajo za novo sezono. Na področju modelarstva je opaziti precejšen razvoj elektro pogona. Tako je Kyosho med svojimi modeli predstavil tudi novost, in sicer elektro helikopter Koncept EP30, ki je prvi elektro heli¬ kopter, ki ima električni pogon in lahko prosto leti, saj akumulatorje nosi s seboj. Z njim je mogoče izvajati vse akrobacije, tudi avtorotacijo. Za atrakcijo sta poskr¬ bela tovarniška pilota, ki sta na razstav¬ nem prostoru, ki je meril 3 x 3m, obisko¬ valcem predstavila lete z elektro helikop¬ terji. Graupner je pri razvoju svojih modelov za pogon uporabil sončno energijo in na sejmu predstavil starejšo verzijo Elektro UHU-ja v izvedenki Solar UHU. Prav tako so prikazali več novih modelov z elektro pogonom. Pri Robbeju so glavne novosti posvetili modelom, pri ka¬ terih prevladuje elektro pogon, saj ga uporabljajo tudi pri večjih modelih pol- maket kot je Do 228. Med helikopterji je bilo največ novosti pri oblikah in izvedenkah trupov, saj so makete helikopterjev vse bolj priljub¬ ljene. Srečati je bilo tudi novosti, kot so skoraj sestavljeni zahtevnejši šolski heli¬ kopterji, med njimi Schlutterjev Junior 50 II. Med letalskimi modeli večjih novosti in revolucionarnih sprememb ni bilo videti, razen tega, da sta oba največja proizva¬ jalca, Robbe in Graupner, zopet začela izdelovati boljše modele, pri katerih je trup izdelan iz epoksi smole, krila pa so iz stiroporja ter prekrita z abahi furnirjem. Tak način izdelave modelov so ti isti proizvajalci pred leti opustili kot zastarel in tedaj predstavili novosti, kot so plura trupi in termo krila, ki pa danes počasi tonejo v pozabo. Edina večja zanimivost, ki jo je predstavi Robbe, je komplet akro¬ batskega modela F3A W. Matta Saphir, ki je skoraj popolnoma izdelan in je po več letih pri Robbeju zopet eden boljših kompletov. Vendar mislim, da ga bomo spričo cene, ki je 570 DEM, bolj malokrat srečali med našimi modelarji. Od vrhun¬ skih modelov je bila zopet predstavljena Supra Star, ki jo je skonstruiral večkratni svetovni prvak Hanno Prettner. Izdeluje TIM S • april 1991 • Z97 REPORTAŽA jo EZ sports aviation in jo v Evropi pro¬ daja za precej zasoljeno ceno 1000 DEM. Med napravami za daljinsko vode¬ nje, razen pri Graupnerju, ki je predstavil izbojšano verzijo Mc-18 in Mc-20 z novo tipkovnico in večjim LCD zaslonom z več podatki, srečamo v glavnem cenejše iz¬ vedenke boljših in dražjih naprav (Multi- plex 2020 in 2010 ter Futaba F-15). Pri določenih proizvajalcih je videti, da ne zdržijo več tekme z Japonsko. Tako smo pri Simpropu kot novost videli računal¬ niško napravo za daljinsko vodenje, ki pa ob Futabinih in Graupnerjevih sodi kvečjemu v muzej. Od proizvajalcev plastičnih maket se je z največ novostmi predstavil Revell, ki je poleg novih barvic, ki so prirejene za tako imenovani »air-brush« (specialna plastična steklenička z iglo, ki preprečuje polivanje barve), predstavil tudi novost pri večjih modelih, in sicer MIG 29 Ful- crum UB v merilu 1:32. Prav tako smo prvič videli novo serijo Revellovih Hi- tech modelov, ki pa so - ob ceni 100 DEM - izredno slabe kvalitete. Japonska Hasegawa je predstavila serijo Fanto¬ mov F-4 v merilu 1:72, za katere so izdelali nove kalupe tako, da imajo ma¬ kete izredno kvalitetne spoje z vgravira¬ nimi linijami ter izredno natančno izde¬ lano notranjost kabine (slika na naslov¬ nici). Na sejmu vsako leto podelijo tudi na¬ grade za model leta. Pri letečih modelih je nagrado v obeh kategorijah dobil Sim- prop; za jadralno letalo Špirit, proizva¬ jalca Greatplanes (ZDA), ki se v Evropi prodaja kot Simprop. Pri motornih mode¬ lih je prvo nagrado osvoji prav tako Sim- propov model Schieppi, ki ga je skon¬ struiral gospod Schvvermann, ki je s kon¬ struiranjem modelov začel pred dvajse¬ timi leti pri Graupnerju. Med plastičnimi maketami je v merilu 1:48 osvojil naslov Revellov F89 C/D Scorpion ter Monogramov F-102 Delta Dager v merilu 1:48. Izredno kvalitetno izdelan je tudi Italerijev Sukhoi SU-27 »Flanker A« v merilu 1:72. Med helikop¬ terji pa je nagrado osvojil Revellov MIL- -28 Flavoc. ZS8 • TIM 8 • april 1981 Miloš Macarol FIGURICE Z GLAVICAMI IZ ŽELODA mmhm Takšne figurice najlažje izdelate med leto¬ vanjem na morju ob Kvarnerskem zalivu in v Istri, kjer poleg navadnega hrasta raste tudi cer. Pri Cerovem želodu so čašice precej večje in na zunanji strani bogato nakodrane, zato z njimi lahko izvrstno oblikujemo lasišča s kodrastimi pričeskami. Na morski obali je tudi veliko kosov naplavljenega lesa, ki ga je morska voda temeljito izlužila. Tak les je sko¬ raj tako lahek kot balsovina, zato ga zlahka izrezujemo in iz njega oblikujemo razne figu¬ rice. Iz takega lesa so izrezljane tudi figurice na priloženi fotografiji. Pri levi figurici je glavica izdelana iz običajnega hrastovega želoda in tako njegova čašica izvrstno ponazarja športno čepico - baretko. Pri desni figuri je glavica izdelana iz Cerovega želoda, zato je lasišče bogato nakodrano. Pri srednji figuri je glavica lesena, a pokrita je s čašico iz Cero¬ vega želoda. Vse glavice so nasajene na trup s pomočjo okroglega zobotrebca, ki smo mu pred nasaditvijo v ustrezne izvrtine dodali ne¬ kaj lepila. Za rezljanje takih figuric so najbolj primerni deli naplavljenih vej, ki so podobni okleščkom, kajti morska voda jim sama odstrani lubje, zato je preostali del lesa izredno homogen. To se najbolje vidi pri podstavku srednje figure. Iz naplavljenega lesa, ki ga je izlužila slana morska voda, lahko izdelate tudi razne oblike čolnov in jadrnic, kajti ta les je izredno prime¬ ren za dolbenje in zato omogoča izdelavo zelo tankih sten. Najlažje ga izrezujete s sklopljivim klinastim rezilom, pri katerem je mogoče zamenjati izrabljene kline. Površinske dele nazadnje zgladite še s steklenim papirjem. Če take izdelke zunaj in znotraj prebarvate z brez¬ barvnim vodoobstojnim lakom, bodo čolni in jadrnice lahko brezskrbno pluli na vodi, ne da bi se z njo napojili. Tak les je izredno primeren tudi za izdelavo otroških vetrnic, saj se te zaradi majhne teže vrte še enkrat hitreje. Na koncu še dober nasvet: kadar koli boste letovali na morju, se sprehodite po obali tik ob vodi in si naberite čim več kosov takšnega lesa, da boste lahko rezljali tudi doma ob dolgih zimskih večerih. IGRE Matej Pavlič ŠTIRICA Tokratna igra je daljna različica precej bolj znane igre s križci in krožci: ko en tekmovalec zbere tri, štiri ali pet enakih znakov (odvisno od pravil), zmaga. Igra se odvija na karirastem papirju in prak¬ tično ni prostorsko omejena. Pri štirici pa igralca spuščata ploščice dveh barv v sedem kanalčkov, pri čemer skušata čim prej spraviti v vrsto štiri enake ploščice. Orodje Pri izdelavi potrebujemo rezljačo z mi¬ zico za rezljanje, modelarski vrtalnik (npr. MINI-20 W, ki smo ga v naši reviji že večkrat oglaševali), risalno orodje, in¬ digo papir in čopič, poleg tega pa še brusni papir in rašpo. Kdor ima doma navpično stojalo za električni vrtalnik in kronske svedre za izžagovanje okroglih odprtin od 025 do 062mm, naj si s tem orodjem vsekakor pomaga, saj bodo od¬ prtine in krožci, narejeni z njim, popol¬ noma enaki in mimogrede gotovi. Material Glavni material je 4 mm debela vezana plošča, iz katere je večina sestavnih de¬ lov. Izjema so le okrogle ploščice, ki so lahko iz masivnega lesa, debelega okrog 8mm. Kdor bo za njihovo izdelavo upo¬ rabil kronsko žago, jih lahko izreže tudi iz 4 mm debele vezane plošče, nato pa po dva koleščka zlepi skupaj. Za sestavlja¬ nje je uporabno vsako lepilo za les (Me- kol, Jubinol, Siprokol), za barvanje pa vzamemo temno lužilo za les in brez¬ barvni nitrolak. 1 260 • TIM S • april 1991 3 _ IGRE tančno izžagamo. Posebno skrb je treba posvetiti utorom, ki morajo biti zelo točni, da nam bo šlo sestavljanje lažje od rok. Peresa vmesnih pregrad (4), ki bodo vlepljene med stranici (2), lahko pustimo nekoliko večja in jih zbrusimo šele, ko so vsi deli med seboj že zlepljeni in lepilo suho. Takšni utori so lepši in tudi kitati jih ni treba. Morebitna večja odstopanja od narisanih obrisov sestavnih delov obru¬ simo z rašpo, nato pa se že lahko lotimo sestavljanja. V stranico (2) vlepimo vseh šest vmesnih pregrad (4), z druge strani nataknemo še drugo stranico, s spodnje strani dno (3), vse skupaj pa potisnemo v utore stojala (1). Pri sestavljanju si pomagamo z močnejšimi elastikami. Stiki naj se sušijo dovolj dolgo in tudi z lepilom ni treba preveč varčevati, da nam kasneje ogrodje ne bo razpadlo. Osušen, obrušen in po potrebi preki- tan izdelek pobarvamo z nitro barvo, za¬ dostujeta pa tudi dva sloja prozornega nitrolaka. Sledi izdelava okroglih ploščic. Potre¬ bujemo jih kar 42. Rezljanje tolikšnega števila enakih delov skorajda ne pride v poštev, saj je preveč duhamorno. Zato si pomagamo s kronsko žago 032mm, ki jo vpnemo v električni vrtalnik, tega pa v navpično stojalo, kakršne izdelujejo tudi v tovarni električnega ročnega oro¬ dja Black & Decker v Grosupljem. Vo¬ dilni trn moramo odstraniti, sicer bodo v ploščicah luknje. Kdor kronske žage nima, naj si po¬ maga z izstruženo okroglo palico s pre¬ merom okrog 30mm. Ribničani jih pro¬ dajajo na trgu kot držala za metle in vrtno orodje. S stabilno krožno žago ali »lisičjim repom« iz tanke palice naža- gamo 42 kolobarjev, ki naj ne bodo de- TIM 8 ♦ april 1991 • Ml belejši od 8 mm. Obrusimo jim robove, nato pa jih pol pustimo v naravni barvi lesa, drugo polovico pa prebarvamo s temnim lužilom. Kdor je prebarval sto¬ jalo z nitro barvami, naj tudi kolobarčke pobarva z belo (21 kosov) in črno (21 kosov) nitro barvo. Ploščice morajo brez zatikanja zdrsniti v kanalčke med strani¬ cama in vmesnimi pregradami. Pravila igre Igralno ogrodje postavimo med dva igralca, ki imata vsak svojo barvo ploš¬ čic. Za to lahko žrebata ali pa se dogovo¬ rita kako drugače. Igra se začne tako, da prvi igralec spusti v poljubno pregrado enega svojih kolobarčkov. Naslednjo po¬ tezo ima nasprotnik in tako se izmenja¬ vata, vse dokler enemu ne uspe štirih kolobarčkov iste barve spraviti skupaj v vrsto, stolpec ali diagonalo. Seveda mu to nasprotnik kolikor se le da prepre¬ čuje. Igra je zelo zanimiva in zahteva precej iznajdljivosti ter razmišljanja, saj po- pravKi že narejenih nepremišljenih potez niso mogoči. Po končani igri je treba stojalo izpraz¬ niti, igralca vzameta vsak svoje ploščice - ob vsaki novi partiji zamenjata barvo, vedno pa začne beli - in igra se lahko znova začne. IZDELEK ZA DOM Na spodnjih skicah sta primera dveh partij, ki nazorno prikazujeta potek igre in pasti, ki se jih mora igralec ogibati, če hoče zmagati. V prvem primeru teče igra brez večjih težav, a le do desete poteze črnega, ki je sicer ustavil belega in mu preprečil zmago (2-6-7-11), vendar ima ta še vedno prednost. (Skica 1) To se pokaže z enajsto, dvanajsto in trinajsto potezo belega, pri kateri se mora črni ves čas braniti in reševati iz¬ gubljeni položaj. S štirinajsto potezo be¬ lega, ki zmaga, je agonije konec (8-7-10-14). (Skica 2) Drugi primer kaže partijo, pri kateri je bil boj obeh igralcev skoraj do zadnjega izenačen, zmagal pa je črni (1-5-9-20). (Skica 3) Matej Pavlič STOJALO ZA AKUSTIČNO KITARO Kdor ima pri hiši kitaro, ve, da zna biti ta inštrument skrajno nerodna stvar, po¬ sebno v majhnem stanovanju. Kjer koli je, povsod mu grozi nevarnost: če je prislonjen ob steno, lahko pade; če je položen na tla, ga lahko kdo pohodi; če ga pustite na kavču, bo kdo nehote sedel nanj. Tudi na omari inštrument ni ravno na varnem. Najboljša rešitev je nakup trdnega kovčka, v katerem se kitari res ne more nič zgoditi. Žal pa so ti kovčki pregrešno dragi in pri nas jih je tako težko dobiti, da se večina mladih kitaristov raje odloči za nakup etuija iz nepremočljivega platna ali umetnega skaja. Kitara prenašanje v njem sicer laže .preživlja’, doma pa nanjo še vedno prežijo zgoraj naštete nevarnosti. Težavam se izognemo tako, da v sta¬ novanju izberemo primerno mesto za in¬ štrument, kjer nikogar ne bo oviral. Kje bo to mesto, je odvisno od vas, vsekakor pa se je treba izogibati vlažnim prosto¬ rom in neposredni bližini virov toplote. Ko ste - tudi po mnenju drugih družin¬ skih članov - izbrali pravo mesto, se lotite izdelave zložljivega stojala za aku¬ stično kitaro, katerega načrt tokrat objav¬ ljamo v rubriki Izdelki za dom. Stojala ni težko narediti, zato se ga lahko lotijo tudi tisti, ki se delu z električnim ročnim oro¬ dje šele privajajo. Orodje Najvažnejše orodje pri izdelavi stojala je zopet žaga. Priporočljivo je imeti dve - krožno in vbodno. Potrebovali boste še oblič in tračni ali vibracijski brusilnik (od¬ visno od kakovosti desk za stojalo, ki morda ne bodo niti poskobljene), sicer pa še čopič, risalno orodje, daljše rav¬ nilo, šilo, kladivo, žago za železo, vrtal¬ nik s svedri za les in izvijač. Taje lahko navaden, hitreje pa se dela z električnim vijačnikom, ki smo ga na kratko predstavili v lanski novembrski številki revije TIM. Medtem je dala To¬ varna električnega ročnega orodja Black & Decker iz Grosupljega na trg nov elek¬ tronski akumulatorski vrtalnik z oznako 9032. Gre za izredno uporabno orodje, ki je po obliki podobno navadnemu vrtal¬ niku, v ročaju pa ima menljiv akumulator- 262 • TIM 8 • april 1981 IZDELEK ZA DOM ski komplet z napetostjo 7,2 V. S poseb¬ nimi nastavki lahko privijamo ali odvi¬ jamo različno dolge in različno obliko¬ vane vijake, z vpetim svedrom pa je mogoče vrtati les, kovine in celo beton. Material Tokrat izdelek ne bo narejen iz ostankov lesa, pač pa se boste morali potruditi in najti lepo, 33cm široko desko iz čim bolj plemenitega lesa. V skrajni sili je sicer uporabna tudi iverna ali panelna plošča, vendar jo morate po žaganju furnirati oziroma prebarvati in ji oblepiti robove. Deska naj ima čim lepšo strukturo, saj je stojalo namenjeno tudi okrasu in ne le držanju kitare. Izdelek je sestavljen s po¬ močjo klavirskega šarnirja. Prodajajočih v trgovinah z železnino, na potrebno dol¬ žino pa ga skrajšamo kar z žago za kovine. V železarni imajo tudi medeni¬ naste verižice. Stojalu bo le-ta prepreče¬ vala, da bi se preveč razprlo. Trak rdeče, modre ali zelene klobučevine poiščite v vrvarni ali trgovini s tekstilom, nekaj manjših lesenih vijakov, lepilo Neostik, lazuro za les (Sadolin, Beltop, Bondex) in brezbarvni nitrolak pa imate gotovo že doma. Izdelava Načrt je narejen tako, da bi moralo biti stojalo primerno za vsako kitaro. Če bi se vseeno zgodilo, da ima vaša kitara drugačne mere, boste morali načrt malce spremeniti, kar pa vam ne bi smelo povzročati težav. Mere iz načrta prenesemo na poskob- Ijano in dobro obrušeno desko. Če ta ni veliko debelejša od 20 oziroma 22 mm, lahko žagamo oba elementa naenkrat; delo bo hitreje opravljeno, pa še ele¬ menta bosta popolnoma enaka. Žagamo tik ob narisani črti. Ravne dele režemo s krožno, zavoje pa z vbodno žago. Ro¬ bove na koncu še obrusimo, nato pa elementa prebarvamo z lazuro za les. Ko se ta osuši, plošči še dvakrat prelaki- ramo, da dobimo popolnoma gladko po¬ vršino. Med prvim in drugim lakiranjem lahko plošči narahlo zbrusimo z zelo fi¬ nim in že nekoliko izrabljenim brusnim papirjem. Ko je to opravljeno, na vse tiste ro¬ bove, kamor bo naslonjena kitara, nale¬ pimo trak iz klobučevine. Oblepimo tudi spodnja robova podstavka, da ne bi po¬ škodovala parketa, če bo stojalo stalo na njem. Sledi še montaža šarnirja: nasta¬ vimo ga na zadnja robova skupaj zlože¬ nih plošč in s šilom označimo luknje. Ker je nosilnost majhna, pri privijanju šarnirja ne pretiravajmo. Popolnoma zadostuje že pet vijakov na vsaki strani, druge luknje pa pustimo prazne. Skozi izvrtani luknjici v stranicah potegnemo še okrog 25cm dolgo medeninasto verižico in iz¬ delek je narejen. Kot smo zapisali že na začetku, je ta podstavek tudi lep okras in ne samo praktičen pripomoček. Naši napotki naj vam bodo ie v pomoč, sami pa lahko spremenite obliko in barvo ali na zunanji strani narišete kak španski vzorec ali znak. Black & Deckerjev akumulatorski vrtalnik 9032 s polnilnim podstavkom omogoča največjo možno izrabo električne energije. Šest v ročaj vgrajenih Ni-Cd akumulator¬ jev, s skupno napetostjo 7,2 V, omogoča preprosto vijačenje in vrtanje v gradbene materiale, kovino in les tudi na najtežje dostopnih mestih. Dvostopenjski predna- stavitvi števila vrtljajev (0-300 in 0:600/ min) in hitrosti udarjanja je dodana elek¬ tronska brezstopenjska nastavitev na vklopnem stikalu in preklopnik za izbiro smeri vrtenja. Orodje, ki tehta le 1,6 kg, ima vrtilni moment 11 Nm in vpenjalno glavo 0 10 mm. Kot dodatni pribor je mogoče ku¬ piti še hitri polnilnik A 98014 in akumula¬ torski komplet A 98046. KUHINJSKA DESKA Jelka Šenk 1. Material: 20-milimetrska deska, dimenzij 170 x 270 mm ali 4-milimetrska vezana plošča enakih dimenzij 2. Orodje in stroji: - vrtalni stroj Iskra s KLIP-KLAP povratno žago - smirkov papir 3. Delovni postopki: - izdelava šablone - žaganje - vrtanje - smirkanje 4. Navodila za delo: Iz kartona izdelajte šablono in obrišite lik prašička na desko. S povratno žago izrežite robove. Izvrtajte luknji za oko in rep s svedrom 0 10 mm. Na koncu popravite morebitne napake s smirkovim papirjem. Če ne rabite kuhinjske deske, lahko prašička iz¬ rezljate tudi z rezljačo iz 4-milimetrske vezane plošče. Izdelek lahko prelakirate z nitrolakom in na sredino prilepite blok - koledarček. Tako imate prikupno darilo. Namesto koledarčka lahko prilepite tudi urnik ali be¬ ležko. Izdelek lahko obesite nad delovno mizo. TIM 8 • april 1991 • >83 MODELARSTVO dr. Jan i. Lokovšek VODNI LETALSKI MODELI on) Povejmo nekaj besed o HOPPER-ju. Morda ga bo kdo izdelal, so pa ti prak¬ tični napotki koristni tudi drugje. Za ilu¬ stracijo naj povem, da sem imel dolgo .vrsto neuspelih poskusov, predno sem z njim uspešno vzletel z vode. Pri tem moram poudariti, da sem do takrat že obvladal »navadno« letenje s HOPPER- jem, »vodne« izkušnje pa sem si bil pri¬ moran nabrati sam. Najprej mi je nagajala prečka pri plov¬ kah. Ta je rila vodo in nisem mogel na¬ brati dovolj hitrosti, tako da plovke niso niti zlezle iz vode. Nato sem naredil nove nosilce plovk brez prečk. Model je res dosegel večjo hitrost, vendar je voda, ki je brizgala izpod plovk, vsakič ko je mo¬ del pridobil malo večjo hitrost motila mo¬ tor. Naredil sem posebne ščitnike, ki pa se niso obnesli. Problem je rešila šele trikotna letvica na notranji strani vsake plovke, ki pa seveda ni v načrtu. Zdaj sem že prišel do glisiranja, pa še vedno ne do dobrega vzleta. Model je navadno naredil nekaj žabjih skokov, se postavil počez in prekopicnil. Pa zopet znova: vodo iz motorja, poravnati plovke, pre¬ verjanje in ponoven vžig... Ugotovil sem tole: če je bilo popolno brezvetrje, sem lahko še nekako vozil po reki. Ko pa je prišel šibak sunek vetra, mi je le-ta takoj zasukal model proti vetru, saj vodnega krmila takrat še nisem imel. Če je model takrat imel že določeno hitrost, se je seveda prekopicnil čez krilo. Problem žabjih skokov sem rešil tako, da sem najprej zares dobro uravnal plovke. Nato sem ugotovil, da moram ves čas vožnje po tleh (vodi) tiščati višin¬ sko krmilo navzgor (palico nase), vendar s pametjo. Model je res pridobil hitrost, plovke so zlezle iz vode in hip za tem se je tudi že odlepil. TO JE ODLOČILNI TRENUTEK, KI GA NE SMEMO ZA¬ MUDITI. Takrat je potrebno vrniti višin¬ sko krmilo v nevtralni položaj, sicer se model prehitro vzpne, izgubi hitrost in omahne čez krilo - v vodo, kajpak. SKRBNO poravnamo višino in pustimo modelu, da nabere nekaj hitrosti, nato pridobimo potrebno višino (vsaj nekaj metrov), preden se lotimo zavoja. Prvi zavoj nas bo nedvomno presene¬ til; model v zavojih izgublja zares več višine, kot smo vajeni. Rekli smo že, da plovke močno znižajo težišče in pove¬ čajo zračni upor. Zaradi tega ne zavi¬ jajmo preostro tik nad vodo, dokler po¬ polnoma ne obvladamo zavojev z vod¬ nim modelom. Lahko pa si predstavljate, kako naporen je hrbtni let. Ta postane kar zahtevna figura. Pristanek s HOPPER-jem je lažji. Mo¬ del »izcedimo« do konca tako, da mehko sede v vodo. Če imamo preveliko hitrost, bo naredil še žabji skok ali dva in se umiril. Priporočam skrben pristanek že zaradi tega, da nam kapljice vode izpod plovk ne zadušijo motorja; model mo¬ ramo seveda pripeljati še do brega. Če se motor ustavi, je potrebno poseči po drugih pripomočkih. Sam uporabljam v ta namen ribiško palico, na katero sem namesto trnka obesil teniško žogico. Le¬ to lahko zalučam dokaj daleč (preko mo¬ dela) in potem navijam vrvico tako, da se žogica zatakne ob model. Na tak način ga potem spravim na obalo. Če pa je model le predaleč, pride v poštev le čoln. Hitri modeli, kot so COBRA ali NORTH STAR (delta), so mi začuda de¬ lali manj težav kot HOPPER. Najbrž tudi za to, ker sem medtem nabral že obilico izkušenj. Priznati moram, da sem takrat že imel tudi dobro knjigo o vod¬ nem letalskem modelarstvu. To je RC- VVASSERFLUG Ericha Daublerja (Nem.), kjer sem našel zares veliko ko¬ ristnih napotkov. Ta knjiga je tako na¬ zorna, da jo priporočam celo tistim mo¬ delarjem, ki znajo nemško bolj slabo. V modelarskih revijah (Modeli, RCM, Aviomodeller, FMT) se sicer kdaj pa kdaj tudi znajde dober članek o vodnem letal¬ skem modelu. Pri COBRI in NORTH STARU le do¬ dam plin in vozim naravnost, ne da bi tiščal palico do kraja nase. Model kmalu zdrsi, vendar se ne odlepi tako hitro kot HOPPER. Pri dvokrilniku je bil prehod od drsenja do odlepljenja hiter, tu pa kar traja. Toda nenadoma je model sam v zraku. Nežno dodam višino in poča¬ kam, da je hitrost malo večja. Ko dose¬ žem nekaj metrov višine, grem v zavoj. Tu je tudi manj razlike pri vožnji s plovko pri COBRI, delta pa je v zraku sploh enkratna, saj sem z modela le snel ko¬ lesa, trup sam pa že ima obliko čolna. Pristanek na. jezeru, kjer je veliko pro¬ stora, ni problematičen. Če sem le malo prehiter, naredim kak žabji skok, sicer pa brez težav pripeljem model še do brega. NORTH STAR ima to lepo lastnost, da je motor popolnoma zaščiten pred vodo, saj je na zgornji strani krila. Največji problem pri teh modelih je prevelika hitrost, ko nisem mogel mo¬ dela »izcediti«, kot radi pravimo v žar¬ gonu. Zračne zavore so v takem primeru neprecenljive. Pomagamo si z zakrilci ali »flaperoni«, če ne gre drugače. Današ¬ nje RC naprave omogočajo to brez te¬ žav, le vsako krilce mora imeti svoj ser- vomehanizem. Moje izkušnje pravijo, da je dobro zavirati po zadnjem zavoju, da izgubimo dovolj hitrosti in višine, tik pre¬ den sede model v vodo, pa jih izključimo. Ne delajte zadnjega zavoja s polno izvle¬ čenimi zavorami, ker je model takrat slabše vodljiv. Prav tako preveč pljuskne v vodo, če so zavore še zunaj in takrat M4 * TIM 8 • april 1991 motor rad ugasne. Ko je model približno pol metra do metra nad gladino, zavore izključim in se osredotočim na ravnanje. Model mora lepo sesti in ne »cmokniti«. Šele ko sede, ko se plovke pogreznejo, se drznem dotakniti smernega krmila, s katerim potem seveda pripeljem do brega. Nezgode Najhujša mora letalskega modelarja je nedvomno strmoglavljenje v vodo. Tudi iz lastnih izkušenj vem, da je bolje z mo¬ delom zasilno pristati ali treščiti kamor koli na suhem kot v vodo! Voda je pri večji hitrosti še kako trda in poškodbe modela so neprimerno hujše, kot če uspemo zadeti kak grm ali travnato povr- šind. Poleg tega so tudi specifične. Krilo je lahko na videz celo, če je npr. krito s svilo, notranjost (balsa) pa je popol¬ noma zdrobljena. Velika je tudi verjet¬ nost izgube (potopitve) dragih sestavnih delov: motorja, RC naprave itd. V glav¬ nem ločimo dve vrsti nezgod. Najmanj škode povzročijo ponesre¬ čeni vzleti in pristanki, kjer se model le prekopicne enkrat ali večkrat po vodi, sicer pa ostane bolj ali manj nepoškodo¬ van. Najhujšo škodo v tem primeru na¬ redi voda, če zmoči dele naprave ali modela. Kaj nam je storiti, če se zmoči RC naprava? Čim prej jo moramo izklo¬ piti. Nato napravo dobro speremo s čisto (!) vodo in posušimo s sušilnikom za lase. Spiranje mora biti posebno teme¬ ljito, če je model padel v morsko vodo. Pri tem opravilu moramo vse dele na¬ prave seveda razstaviti, da pridemo res do vseh skritih kotičkov; sprejemnik, servomehanizme (ne vodotesnih), bate¬ rije in po potrebi tudi stikalo za vklop. Ko so suhi, jim privoščimo malo WD-40, KONTAKT ali kako drugo primerno zaš¬ čito pred korozijo. V večini primerov bo RC naprava spet delovala, vendar ob¬ vezno preverimo doseg, preden jo po¬ novno uporabimo v letalskem modelu. Pri vsakem ponesrečenem vzletu, t.j. prekopicevanju, preverimo, ali se je (so se) plovke premaknile in ali se naprava ni zmočila. Obvezno preverimo doseg naprave. Z zloženo anteno oddajnika mora naprava delovati vsaj na 10 me¬ trov! Motor je po tunkanju seveda poln vode. Najlaže spravimo vodo iz motorja, če odvijemo svečko, ga s starterjem nekajkrat zavrtimo in ga pri tem obra¬ čamo, da pride voda tudi iz izpušnega lonca. Motor zaženemo in na srednjem plinu model obračamo na vse strani, da se znebimo vode iz vseh kotičkov. Hujše katastrofe so tiste, ko model strmoglavi v vodo s polno hitrostjo. Voda, ki vdere v notranjost polomljenega modela, naredi veliko škode, če ga ni- MODELARSTVO smo preventivno lakirali tudi z notranje strani. Ne glede na to so vodi izpostav¬ ljeni prelomi, ki se napijejo. Naprava se seveda zmoči in jo moramo negovati, kot smo že prej opisali. Vsekakor moramo priti do strmoglav¬ ljenega modela čim prej. Pomembno je, da takoj izklopimo sprejemnik. Vse dele poberemo iz vode in znosimo na obalo. Zložimo jih na razprostrto krpo ali bri¬ sačo in preverimo, ali kaj manjka. Red¬ kokdaj se zgodi, da se izgubijo drago¬ ceni deli RC naprave. Letalski motor je drag, pa tudi vodotesni servomehanizmi opravičujejo potapljanje tudi v ne najbolj toplem vremenu, če le okoliščine to do¬ puščajo. V takem primeru je dragocen tudi pomočnik, ki z obale »navigira« iskalca (potapljača). Ko imamo vse zbrano, vsaj za prvo silo očistimo vse dele in potem nadaljujemo doma. Uporabnost RC naprave po taki kata¬ strofi je seveda vprašljiva. Lahko se zgodi, da ste jo uspeli obuditi in menite, da še deluje. Vendar pa jo je bolje »upo¬ kojiti« ali pa ji zaupati manj odgovorno delo, npr. v modelu avtomobila ali ladje. Zanesljivost delovanja se po taki nez¬ godi drastično zmanjša in bolje je kupiti nov RC sprejemnik, kot pa tvegati ne samo nov lom modela, temveč tudi kaj hujšega, če vam model uide iz oblasti. Tudi če odmislimo slednje, je praviloma nov model dražji od novega sprejem¬ nika. Na vodi nisi sam Žal vse prevečkrat opažam pomanjkanje bontona pri modelarjih, tako letalskih kakor ladijskih. Ne gre samo za to, da npr. vozi ladijski model na kanalu, ki je rezerviran izključno za letalske modele ali pa da vključi svojo napravo, ne da bi se pozanimal, na katerem kanalu vozi modelar, ki ima model že v zraku! Gre za to, da si vodo delimo vsi in pri tem modelarji prav gotovo nismo najbolj pomembni. Tu so vendar še ribiči, čol¬ narji, kopalci in morda še kdo. Eden od glavnih vzrokov, da ponekod modelarjev ne marajo, je hrup. Rjovenje letalskih motorčkov gotovo ni prijetno za nikogar, ki želi uživati v naravi in ob vodi. Vsak model mora OBVEZNO imeti gluš- nik na motorju! Kljub temu so nekateri še preglasni. Pomaga dodati glušnik, ali pa konstrukcija modela, ki omogoča, da na¬ vadni ali pa resonančni izpušni lonec skrijemo v trup modela. Skrbite tudi za čistočo. Ne puščajte za seboj raznih odpadkov. S seboj imejte vedno vrečko in pri odhodu poberite vse odpadke. Vsekakor se skušajte držati nekega reda. Člani Društva modelarjev Ljubljane imamo ob sredah in četrtkih na Koseškem bajerju rezerviran čas od 16. do 19. ure. Jože Čuden FALCON FALCON (AlM-4A/C/D/H) Proizvodnja - Hughes Aircraft Company Motor na trdo gorivo - Thiokol M58-E4 Vodenje z infrardečo napravo Usmerjanje z repnimi površinami Dolžina - 2,02m Premer trupa - 0,16m Maks. razpon stabilizatorjev - 0,51 m Startna teža - 61 kg Maks. hitrost - Mach 4 Maks. domet - 9km Bojna glava s klasičnim razstrelivom Začetki proizvodnje Falconov segajo v leto 1947, ko so v tovarni Hughes A. Co pričeli z delom na prvem modelu z oznako GAR-1. Prvi iz serije 4000 ra¬ darsko vodenih Falconov se je pojavil leta 1954, sledilo pa je še več kot 12000 izboljšanih modelov GAR-1 D (poznejša oznaka AIM-4A). Istočasno so izdelali 16000 izvedenk GAR-2 in 9500 GAR-2A z lastnim infrardečim vodenjem (pozneje AIM-4C). Prednost teh je bila v tem, da letalo ni bilo več vezano na že izstreljen projekt. Končna verzija prvih Falconov je bil AIM-4D. Ta model je bil kombinacija osnovne oblike (C) in izboljšanega si¬ stema infrardečega vodenja (glava Su¬ per Falcona AIM-4G). Več tisoč starejših izvedenk so predelali v »D«, s katerim so oborožili lovce F-4, F-101 in F-102. 1969. je začel Hughes razvijati model AIM-4H z novo bojno glavo. Posebnost te je bil optični bližinski vžigalnik (AOPF - active opticae proximity fuse). Laser¬ ska naprava v AOPF je aktivirala bojno glavo, ne da bi bil za to potreben direk¬ ten zadetek. Zaradi te prednosti se je »H« bolje obnesel v boju na bližini. Spričo ekonomskih problemov te vari¬ ante niso dalje razvijali in so jo izključili iz proizvodnje. Falcon (AIM-47A) Proizvodnja - Hughes A. Co Motor na tekoče gorivo - Lockheed Pro- pulsion Co Vodenje infrardeče in radarsko Usmerjanje z repnimi površinami Bojna glava - klasično ali nuklearno raz¬ strelivo Dolžina - 3,66m Premer trupa - 0,33m Startna teža - 363 kg Maks. hitrost - Mach 6 Domet - 160 km Ta izstrelek zrak-zrak je bil razvit pod nazivom GAR-9 za oborožitev lovca pre¬ streznika F-108, ki pa je bil ukinjen. Iz¬ strelek so pozneje namenili za oboroži¬ tev lovca YF-12A, ki je lahko nosil osem takih projektov. TIM 8 • april 1981 • >85 2457 MODELARSTVO 266 • TIM 8 • april 1991 MODELARSTVO Falcon (HM-55/HM-58) Proizvodnja - Hughes A. Co/Saab - Scania Aktiebolag Motor na trdo gorivo Vodenje - HM-55 - radarsko HM-58 - infrardeče Eksplozivna bojna glava z AOPF HM-55/Dolžina - 2,16m Premer trupa - 0,28 m Razpon stabilizatorjev - 0,61 m Startna teža - HM-55 - 119 kg HM-58 - 61 kg Maks. hitrost - Mach 3 Domet - 10 km HM-55 in HM-58 sta verziji Falcona, ki sta bili zgrajeni po licenci v švedski to¬ varni Saab/Scania s švedskimi ozna¬ kami RB 27 in RB 28. V splošnem po¬ gledu je bil HM-55 podoben AIM-26A Nuclear Falconu, le da je imel bojno glavo s klasičnim razstrelivom. Njegov sistem vodenja (All-weather) je omogo¬ čal napad iz vseh smeri, hitrost pa je bila prikladna za uporabo na lovcih s hitrostjo do 2 maha. Švedske zračne sile so z njim oborožile svoj prestreznik 35F Draken v kombinaciji s HM-58. To je bil projektil z infrardečim vodenjem, precej podoben AIM-4C. Švicarsko letalstvo je sprejelo HM-58 kot standardno oboroži¬ tev za Mirage lll-S. Nuclear Falcon (AIM-26) Podatki za AIM-26A Proizvodnja - Hughes A. Co Motor na trdo gorivo - Thiokol M60 Vodenje - radarsko Emblem »Falcon« je v merilu 1:2,5 BARVA: ORANŽNA zadnje vodilo prednje vodilo TIM 8 • april 1981 • 887 Usmerjanje z repnimi površinami Nuklearna bojna glava z AOPF Dolžina - 2,13m Premer trupa - 0,28 m Razpon stabilizatorjev - 0,51 m Startna teža - 92 kg Max. hitrost - Mach 2 Domet - 8 km AIM-26A (XGAR-11) se je pojavil leta 1960. V tej izvedenki je bil združen si¬ stem vodenja in usmerjanja kot pri AIM- 4A in bojne konice z nukearnim razstreli¬ vom. Radarsko vodenje so izbrali zaradi boljših sposobnosti manevriranja v vsa¬ kem vremenu, večjega dometa in mož¬ nosti napada iz vseh smeri. Zaradi »na¬ breklega« trupa spominja po zunanjosti na HM-55. Ko so AIM-26A vključili v obo¬ rožitev lovca F-102, je bil to prvi vodeni izstrelek zrak-zrak z nuklearno bojno glavo, kot je bil AIM-4A prvi vodeni iz¬ strelek zrak-zrak nasploh. 1963 leta je sledil AIM-26B (prvotno GAR-11 A), ki pa je imel spet bojno glavo s klasičnim raz¬ strelivom. Super Falcon (AIM-4F/G) Proizvodnja - Hughes A. Co Motor na trdo gorivo - dvostopenjski Thi- okol M60 Vodenje - AIM-4F - radarsko AIM-4G - infrardeče Usmerjanje z repnimi površinami Bojna glava - 18 kg klasičnega rastreliva Dolžina - AIM-4F-2,18m AIM-4G - 2,06m Premer trupa - 0,17 m Razpon stabilizatorjev - 0,61 m Startna teža - AIM-4F - 68kg AIM-4G - 65,7kg Maks. hitrost - Mach 2,5 Domet - 11 km Super Falconi so razvojno nekakšna vmesna stopnja med AIM-4A/C in Falco- nom AIM-26. Prva verzija je bila izpe¬ ljana že 1958 leta. To je bil radarsko voden AIM-4E (GAR-3), ki pa mu je že 1960. leta sledil izboljšani AIM-4F (GAR¬ BA), ko so izdelali komaj 300 »E«. Isto¬ časno je Hughes začel s proizvodnjo AIM-4A (GAR-4A) z infrardečim vode¬ njem. Štirje AIM-4F/G so tvorili standardno oborožitev lovca-prestreznika F-106. Tako kot so imeli Super Falconi boljše lastnosti od prejšnjih izvedenk, so bili tudi manj občutljivi na nasprotnikovo mo¬ tenje. Falcon AIM-4E (GAR-3) Proizvodnja - Hughes A. Co Motor na trdo gorivo - Thiokol Vodenje - radarsko Usmerjanje z repnimi površinami Dolžina - 2,19m Premer trupa - 0,16 m Razpon stabilizatorjev - 0,61 m PRILOGA Tomaž Perša PITTS S1 1. del Zgornje krilo Najprej na šablonsko desko pritrdimo smrekovo letvico št. 1.1, debelo 2x5 mm. Nato pritrdimo še letvico št. 1.2, ki je prav tako iz smrekovega lesa, debela 3x5 mm. Najbolje je, da delamo obe polovici krila hkrati. V sredini mo¬ ramo letvice primerno odrezati, da se prilegajo ena na drugo, da ne bodo de¬ lale težav pri lepljenju. V sredino krila prilepimo rebro št. 1.3, ki je iz vezanega lesa, debelega 2 mm. Nato na mesta, ki so označena na načrtu, zalepimo rebra. Odrežemo jih iz balse, debele 1,5 mm. Rebra morajo biti pravokotna na šablon¬ sko desko. Vzamemo balso, debelo 10x8 mm, in jo na enem koncu obru¬ simo v kapljo. Ta letvica je osnova za zakrilca (1.15). Nanjo prilepimo rebra, ki so v zakrilcih. Nato vzamemo letvico iz smrekovega lesa, debelo 2x5 mm, in jo prilepimo na zgornjo stran reber (1.7.). V sredino krila moramo prilepiti še debe¬ lejšo balso in jo vstaviti med srednji dve rebri na zadnjem delu krila. Ko smo se prepričali, da smo jo dobro zalepili, jo primerno obrusimo, tako da se prilega profilu krila. Nato vzamemo balso, de¬ belo 1,5 mm (2.7), in prekrijemo prednji del kril. Ko smo se prepričali, da je vse lepo na svojem mestu, moramo na prednji del rebra v sredini prilepiti še ojačitveni tri¬ kotnik. Ta je iz vezane plošče, debele 2 mm. Potem vzamemo liste balse, de¬ bele 1,5 x 5 mm, in iz njih zlepimo letvico, ki zaključuje konec krila (1.16). Ko se lepilo posuši, odvečne konce odrežemo, tako kot je to narisano na načrtu. Na zadnji konec krila prilepimo letvico, ki jo izrežemo iz balse, debele 2 mm, in tri¬ kotno obrusimo proti zadnjemu delu. Na prednji del kril prilepimo še letvico, debelo 10 x 10 mm, prav tako iz balse. Ko se lepilo posuši, jo moramo še obru¬ siti v kapljo. Nazadnje celo krilo obru¬ simo tako, da dobimo končno obliko. Ne smemo pozabiti prilepiti (na spodnji strani kril v sredini) nosilce, v katere pri pritrjevanju kril vstavimo okroglo letvico, debelo 0,8 mm. Prav tako ne pozabimo na nosilna rebra, ki so narejena iz 1,5 mm debele avionske vezane plošče in prilepljena na vsaki strani med 7. in 8. rebro. Prav taka rebra prilepimo na spodnje krilo, le da so obrnjena navzgor. Krilo nazadnje prekrijemo s folijo za pre¬ krivanje kril, ki je lahko poljubne barve. Višinski stabilizator Najprej na šablonsko desko pritrdimo sredinski letvici iz balse, debele 5x10 mm (6.2 in 6.5). Iz 5 mm debele balse izrežemo ostale dele višinskega krila in jih prilepimo na njihova mesta, tako kot je to narisano na načrtu. Ko smo vse natančno zlepili, izrežemo iz balse, debele 1,5 mm, 5 mm široke liste. Iz teh bomo zlepili prednjo letvico. Zlepljena mora biti iz 6 plasti. Ko smo se prepričali, da je vse dobro zlepljeno, jo moramo obrusiti v profil (sprednji in zadnji del). Tako je višinsko krilo končano. Za pove¬ zavo med obema premičnima deloma nam služi jeklena žica 02 mm, ki jo zvi¬ jemo v obliki črke U. Ta del je označen na načrtu s številko 6.15. Zdaj moramo višinski stabilizator prilepiti na določeno mesto na trup. Zale¬ pimo samo prednji nepremični del krila. Pazimo, da krilo stoji povsem pravo¬ kotno na ravnino trupa. Potem ta del prekrijemo s folijo za prekrivanje kril, ki je lahko poljubne barve. Ko je ta del prekrit, vstavimo na rhestih, ki so označena na načrtu, še šarnirje, ki jih moramo dobro zalepiti, da nam slučajno premični del ne bi odpadel med letom. Nato pritrdimo še drugi del panta v zarezo na premičnem delu stabilizatorja, ki smo ga pred tem prekrili s folijo. Tako je tudi višinski stabi¬ lizator končan. Smerno krilo Najprej zalepimo na trup nosilno letvico (9.3), ki jo izrežemo iz balse, debele 5 x 10mm. Iz balse, debele 6mm, izre¬ žemo dela 9.4 in 9.5 ter ju prilepimo na mesto, ki je označeno na načrtu. Ko smo se prepričali, da so vsi omenjeni deli trdno prilepljeni, odrežemo iz balse, de¬ bele 2 mm, obe rebri (9.8 in 9.9). Nato vza¬ memo letvico iz balse, debele 5x10 mm, in jo pritrdimo na šablonsko desko. Iz balse, debele 2 mm, odrežemo rebra, ki jih prilepimo na mesta, ki so označena na načrtu (13.5). Na spodnji del smer¬ nega krila vstavimo še ojačitveni trikotnik iz balse, debele 3 mm, ter ga dobro zale¬ pimo. Nato iz balse (1 mm) narežemo 5 mm široke liste in iz njih zlepimo le¬ tvico, ki zaključuje smerno krilo. Letvico prilepimo na ustrezno mesto. Ko se le¬ pilo posuši, jo zbrusimo v profil, ki ga kaže presek smernega krila. Na pre¬ mični spodnji del pritrdimo še kolo, ki naj bo tako veliko, da nas ne bo oviralo pri spuščanju modela. Nosilec za kolo obli¬ kujemo iz jeklene žice, debele 2 mm. Smerno krilo prekrijemo s folijo za prekri¬ vanje. Med premični del in med del, ki je prilepljen na trup, vstavimo še pante, ki jih zalepimo z acetonskim lepilom. Tako je model v osnovi končan. Manjka le še okrasni del na spodnjem delu pod krilom, ki nam zapolnjuje del, ki ga krilo ne zapolni. Sestavljen je iz delov 11.5 do 11.9. Na to osnovo prilepimo balso, debelo 1,5 mm, ter jo primerno obrusimo. Spodnje krilo moramo na trup pritrditi s plastičnimi vijaki. Za oporo zgornjega krila nam služita dva nosilca, 268 • TIM 8 • april 1991 PRILOGA 69166 ) U6/V.9 TIM B • april 1991 • MB PRILOGA »70 • TIM 8 • april 1991 PRILOGA 8 12 TIM 8 • april 1991 • W ki sta zlepljena iz dveh slojev balse, de¬ bele 1,5 mm, v sredini pa je vezana plošča, debeline 2 mm, ki je na vrhu in spodaj zarezana. V te zareze pridejo čepi, ki so prilepljeni na nosilna rebra v krilih. Med krilo in trup napnemo še najlonsko vrvico, ki naj bo le toliko de¬ bela, da ne bo kvarila videza modela. Tako ojačamo krila. Na nosilce koles pritrdimo kolesa s premerom 60 mm. Prek njih pridejo tako imenovani copatki, ki pa se na ža¬ lost dobijo samo prek meje. Copatki mo- MODELARSTVO rajo biti ustrezne velikosti, in natančno taki, kot so narisani na načrtu. Nato v model namestimo napravo in rezer¬ voar (če gradimo model s pogonom na eksplozijski motor) ter namestimo motor, ki mora biti dobro pritrjen. Zaradi lep¬ šega videza boste morali kupiti podalj¬ šek za resonančno cev, (govorim se¬ veda za model, ki naj bi ga poganjal eksplozijski motor). Za ta model potrebu¬ jemo motor s prostornino »do« 6,5 ccm. Ko smo se prepričali, da je vse na svo¬ jem mestu, model natančno uravnote¬ žimo. Ne pozabimo na pokrov motorja spredaj in spodaj in pokrov za nosilce koles v sredini. Dobite jih v Trstu (v trgovini TOM HOBBY. Težišče mora biti točno tam, kjer je označeno na načrtu, niti centimeter bolj spredaj ali zadaj. Tako je model končan. Pri spuščanju in izdelavi vam želim obilo uspeha. Za kakršne koli informacije glede izdelave in regiaže modela se lahko obrnete na naslov: Tomaž Perša, Celovška 159, 61000 Ljubljana (samo pisno). dr. Jan I. Lokovšek CANARD V MODELARSTVU Uvod Canard (izg. kanard) je angleško ime za posebno krilo letala, ki je navadno pred glavnim krilom. Na modernejših le¬ talskih konstrukcijah je dokaj pogosto, posebno še pri delta obliki glavnega krila. Canard je seveda v tesnem »so¬ rodstvu« s tako imenovano »racman« konstrukcijo, kjer imamo višinsko krmilo pred glavnim krilom; nasprotno od kla¬ sične konstrukcije, kjer je le-to v repu letala. Canard lahko močno poveča ma¬ nevrske sposobnosti,^ t.j. vodljivost le¬ tala, predvsem pri nizkih hitrostih. Poleg vzleta in pristanka so to še figure in manevri vojaških letal v zračnem boju. »Lahko« je namenoma poudarjen. Canard mora biti dobro konstruiran in tudi dobro krmiljen, sicer več škodi kot koristi. Tudi modelarji se takim konstrukcijam ne izogibamo, čeprav niso najbolj pogo¬ ste in predstavljajo predvsem »posla¬ dek« ali pa poseben izziv ljubiteljem. Tudi sam sem se lotil take konstruk¬ cije; pravzaprav sem hotel izboljšati ma¬ nevrske sposobnosti mojega modela NORTH STAR, ki je delta konstrukcija, vendar s posebnim smernim in višinskim krmilom. Problem, ki sem ga moral rešiti, je bil naslednji; najprej sem moral izbrati polo¬ žaj za canarde in velikost le teh, nato pa še način krmiljenja. Dodatna težava se je pojavila z mojo napravo za daljinsko vodenje (SAM-PCM 20), ki v svojem pro¬ gramu ne predvideva možnosti krmilje¬ nja canardov. Poglejmo, kako sem se lotil tega problema. Canardi in modelar To pot začnimo tako, da za zgled spoznamo model, ki uporablja canard. Nedvomno je eden od najuspešnejših te vrste CRUSADER II konstruktorja Ste- vena Ellzeyja, ki je bil objavljen v ameri¬ ški modelarski reviji RCM. Kopija načrta (slika 1) je povzeta po RCM katalogu lllustrated Plans Guide Supplement 1 iz leta 1981 (na voljo so seveda tudi načrti v merilu 1:1). Model je delta konstrukcija z LEX-em (angl. Leading Edge extension) in ca¬ nardi, konstruiran za motor 6,5ccm s tlačnim vijakom. Avtor je tudi po po¬ klicu letalski konstruktor, se pravi, da ima tudi teorijo postavljeno na pravo me¬ sto in zna svoje znanje zares dobro izkoristiti. Poleg vsega ima CRUSADER II še uvlačljivo podvozje in imenitno skrit resonančni izpušni lonec. Tak model res samo rahlo gode, ko damo poln plin, ne proizvaja takega »rjovenja«, kot smo ga vajeni z modelarskih poligonov. Krmiljenje canardov je Števen Ellzey izvedel z mehanskim mešalnikom, pove¬ zanim s »flaperoni«, t.j. krilci, ki jih obe¬ nem uporablja tudi za krmiljenje višine. Tako krmiljenje je zelo učinkovito, saj CRUSADER vzleti s steze brez težav in je dobro vodljiv pri vseh hitrostih. Za ilustracijo naj poudarim, da neka¬ tere konstrukcije vrste delta ne morejo poleteti s steze, se pravi, poletijo le z roke. Kaj pa pravi teorija? Najboljši prispevek o tem - z gledišča modelarja - je prav gotovo napisal A. G. Lennon v ameriški modelarski reviji RCM. »Andy« je sicer avtor več knjig s tega področja. Morda vam gre nemški jezik bolje od angleškega? V nemški reivji Modeli (1/ 86) najdete prav prijeten članek D. Schalla. Letalo (model) nosi glavno (zadnje) krilo in canard (prednje krilo), kot je skici¬ rano na sliki 2. Na sliki 2 sem s Fv označil vzgon glav¬ nega krila, s Fr repa, s Fc canard in s Fg silo teže modela, ki prijemlje seveda v težišču, označenem s krogcem (s šti¬ rimi polji). Zelo važno je, koliko vsako krilo nosi in kako se taka konstrukcija obnaša pri večjih vpadnih kotih oziroma pri izgubi vzgona. Bodite pozorni na težišče! Pri klasični konstrukciji je le to zelo blizu 1/4 L od prednjega roba profila, sedaj pa je nekje na sredini. L je dolžina tetive pro¬ fila glavnega krila! Kot, kjer krilo začne izgubljati vzgon (angl. »stali«), imenujemo kritični vpadni kot. Teorija pravi, da mora pri povečevanju vpadnega kota letala prej izgubiti vzgon canard, kot pa glavno krilo. Ta prehod mora biti mehak, na nenaden. Tako na¬ mreč model sam spusti nos in popravi napako. Če bi vzgon zgubilo glavno krilo, canard pa še nosil, bi se model postavil na rep, kar pomeni seveda neiz¬ bežno strmoglavljenje. Manj znan, pa vendar tudi pomemben, je kot glavnega krila, t.j. ko model zaradi izgube vzgona na canardu (sam) zmanj¬ šuje vpadni kot, mora glavno krilo prej doseči ničelni vzgon kot pa canard. Z ni¬ čelnim vzgonom mislim na točko vpad¬ nega kota, ko je vrednost vzgona nič. Preprosto povedano: ko se model že postavlja na nos, mora najprej »popri¬ jeti« canard in ne glavno krilo. V nasprot¬ nem primeru bi zopet imeli nekontroli¬ rano strmoglavljenje. Slika 3 prikazuje vse naštete možnosti, in sicer: Sl. 2 Konstrukcija s canardom v primerjavi s klasično 171 • TIM a • april 1991 MODELARSTVO veda odvisno od mnogih stvari, pred¬ vsem pa od profila krila. Izbira profila torej ni tako nedolžna, kot bi si mislili. Na sliki 4 sem narisal odvisnost vzgona od vpadnega kota za tri različne profile in sicer zelo upognjenega (E-214), zmerno upognjenega ali skoraj simetričnega (E- 197) in simetričnega (E-168). Take po¬ datke najdete v knjigah profilov, ki jih je kar nekaj. nim krilom, učinkuje na glavno krilo v glavnem na dva načina. Najprej je tu usmerjeni zračni tok (angl. »down- wash«). Krilo, ki nosi, t.j. ima vzgon, tudi usmerja zračni tok, ki ima tako za krilom smer rahlo navzdol. Obenem so za ca- nardom tudi vrtinci. Vsega tega je de¬ ležno bolj ali manj tudi glavno krilo, ker mu canard na tak način pač zmanjšuje učinek, Ta dejstva narekujejo montažo ca- narda nad linijo glavnega krila, kakor je narisano na sliki 5. A - vzgon izgubi glavno krilo, nos se dvigne, B - vzgon izgubi najprej canard, nos se spusti, C - canard še ne nosi, glavno krilo ima vzgon, strmoglavljenje. Ne bi verjeli, kako slabo se odreže simetrični profil! Izguba vzgona je ne¬ nadna, poleg tega pa ima tudi manjše uporabno območje, t.j. od točke ničnega vzgona do kritičnega vpadnega kota. Si¬ metrični profil je kot tak za modelarja manj primeren, saj zaradi manjšega vzgona zahteva večje pristajalne hitrosti. Sl. 5 Položaj canarda in glavnega krila Na sliki 5 je nakazano vrtinčenje zraka, kakor tudi usmerjeni zračni tok. Če je canard dovolj visoko, so ti učinki manjši. Ta usmerjeni zračni tok zmanj¬ šuje tok zraka na zgornji polovici glav¬ nega krila in mu tako umetno zmanjša vzgon; govorimo o reduciranem (zmanj¬ šanem) vpadnem kotu. Z drugimi bese¬ dami: če hočemo, da bo glavno krilo nosilo toliko, kot če ne bi imeli canarda, mu moramo povečati vpadni kot! (Nadaljevanje prihodnjč) TIM 8 • april 1991 • S81 ELEKTRONIKA Miha Zorec OJAČEVALNIK MARSHALL 2. del V prejšnji številki Tima smo opisali elek¬ tronsko vezje ojačevalnika, za to številko pa smo pripravili načrt dodatnega predo- jačevalnika in načrt za zvočno omarico, v katero vgradimo ojačevalnik s pripada¬ jočimi zvočniki. Dodatni predojačevalnik nam pride prav, če želimo na ojačevalnik priključiti npr. dve kitari. To pride v poštev, če na mešalni mizi centralnega ozvočenja ni več razpoložljivih vhodnih kanalov. Naš ojačevalnik ima namreč svoje mešalno vezje, s katerim nastavimo nivoje aku¬ stičnega signala, vsoto vseh signalov pa nato vodimo na izhod za centralno ozvo¬ čenje. Tako porabimo necentralni me¬ šalni mizi en vzhod za dva inštrumenta. V praksi srečamo vrsto podobnih oja¬ čevalnikov različnih proizvajalcev. Ve¬ čina teh naprav ima dva ločena predoja- čevalnika, pri čemer ima prvi kanal poleg kontrole tona še: interno vezje za FUZZ efekt, vezje, ki omogoča priklop RE- VERB oziroma EHO efekta in še kako drugo vezje. Drugi predojačevalnik pa vsebuje le kontrolo tona. Taka razpore¬ ditev vhodnih kanalov povsem zadošča za praktično uporabo. Slika 1 prikazuje blok shemo takega ojačevalnika. Na¬ prava ima dva vhodna predojačevalnika s kontrolo tona, eno FUZZ vezje (predo¬ jačevalnik A), prilagoditveno vezje za priklop REVERB efekta, končno stopnjo ter usmerniško enoto. Na ta ojačevalnik lahko priklopimo npr. dve kitari, napravo za REVERB ali EHO EFEKT in še kakšno dodatno napravo (vhod AUX). Elektroakustični signali iz teh inštrumen¬ tov in naprav se nato mešajo v mešal¬ nem vezju pred končno stopnjo. Na izhodu mešalne stopnje imamo poseben izhod za centralno ozvočenje, preko ka¬ terega vsoto signalov našega ojačeval¬ nika pripeljemo na centralno mešalno mizo. Na sliki 2 je shema predojačevalnika B. Shema je popolnoma enaka shemi predojačevalnika A iz prejšne številke Tima, odvzeto ji je le vezje za FUZZ efekt, ki ga lahko po želji tudi dodamo. Ploščica tiskanega vezja in montažni načrt sta na slikah 3 in 4. Ravno tako kot pri prejšnem predojačevalniku, je tudi pri tem vezje za kontrolo tona izven ploš¬ čice. Priklopimo ga na točki 1 in 2 na ploščici tiskanega vezja. Kondenzatorja in upor vezja za kontrolo tona prispaj- kamo kar na priključne sponke potenci¬ ometrov. Ohišje Ohišje ojačevalnika je sestavljeno iz dveh delov: ohišja za ojačevalnik in zvočne omarice. Ta razporeditev je zelo praktična, saj imamo v enem kosu vse, kar potrebujemo, na napravo priključimo le še inštrument in koncert se lahko začne. Take ojačevalnike izdelujejo vse firme, ki se ukvarjajo s tovrstno opremo, ker je zaradi univerazlnosti teh ojačeval¬ nikov povpraševanje zelo veliko. Ojače¬ valnik lahko uporabljamo samostojno (za vajo) in kot monitor na koncertih, seveda v povezavi s centralnim ozvoče¬ njem. Slika 5 prikazuje ohišje ojačevalnika. Ohišje naredimo iz iverice, debele okoli 20mm, ki jo ojačimo z lesenimi letvami (25 x 25mm). Za izdelavo ohišja lahko uporabimo tudi 16mm (ali več) debelo vezano ploščo ali po domače rečeno »bosanko«. Ta je trdnejša in zato bolje prenaša mehanske obremenitve. Tudi akustične lastnosti vezane plošče so ve¬ liko boljše. Ohišje ima prednjo steno za 40 mm pomaknjeno v notranjost. S tem obenem zaščitimo potenciometre in membrane zvočnikov. Slednje še dodadtno zašči¬ timo s posebnim okvirjem iz lesenih le¬ tev, prekritih s kovinsko mrežo. Okvir pritrdimo na ohišje z vijaki, tako da ga lahko po potrebi snamemo. Mreža na okvirju naj ne bo pregosta, ker bi sicer ovirala potovanje zvoka. Stene ohišja moramo pazljivo izrezati, pri čemer upoštevamo debelino iverice (bosanke). Na slikah so le zunanje mere posameznih sestavnih delov ohišja. Na sliki 6 je tehniška risba ohišja. Prikazane so zunanje mere vidnih sten ohišja. Tu je predvsem pomembna razporeditev od¬ prtin za zvočnike in razporeditev basre- fleks odprtin. Premeri teh odprtin so od¬ visni od dimenzij membran zvočnikov. Zaželjeno je, da zvočnike montiramo na 282 • TIM 8 • april 1991 ELEKTRONIKA zunanjo stran ohišja, saj jih tako po po¬ trebi lažje zamenjamo, obenem pa nare¬ dimo ohišje bolj kompaktno. Če zvočnike montiramo na zunanjo stran ohišja, lahko ohišje popolnoma zlepimo, ker ne potrebujemo dodatne odprtine za dostop do zvočnikov. V nasprotnem primeru moramo zadnjo steno pritrditi z vijaki tako, da jo lahko snamemo in na ta način pridemo do zvočnikov. Premeri odprtin za zvočnike so poleg premorov membram zvočnikov odvisni tudi od načina montaže zvočnikov. Če zvočnik montiramo na zunanjo stran ohišja, moramo narediti odprtino pri¬ merne oblike in velikosti tako, da se čim bolj prilega zvočniku. Odprtina ne sme biti prevelika, kaj šele, da bi bile ob robu zvočnika špranje. Rob zvočnika se mora namreč tako tesno prilegati steni ohišja, da zvočni valovi, ki se ustvarijo za zvoč¬ nikom ne morejo prodirati na prostost drugje, kot skozi basrefleks odpritni. V primeru, da zvočnike montiramo na notranjo stran stene ohišja, je izrezova¬ nje odprtin nekoliko lažje, saj naredimo odprtino v obliki membrane. Odprtina mora biti enakega premera kot je notra¬ nji premer kovinskega obroča, na kate¬ rega je pritrjena membrana zvočnika. Le tako lahko membrana nemoteno niha. Na sliki 6 vidimo razporeditev in polo¬ žaj odprtin. Zgornji dve odprtini (odprtini A) sta namenjeni visokotonskim zvočni¬ kom. Tu montiramo kar dve PIEZZO vi- sokotonski troblji, saj ti zvočniki ne potre¬ bujejo kretnic in jih enostavno paralelno vežemo k bas zvočniku. Bas zvočnik montiramo na odprtino B, pri čemer rob zvočnika zatesnimo z gumo ali kar s sili¬ konskim kitom ter ga močno privijemo na steno ohišja. Pod bas zvočnikom sta še dve basrefleks odprtini (odprtini C), kate¬ rih premer znaša 80 mm. Ti dve odprtini pomagata zvočniku pri nizkih frekvencah in prideta v poštev predvsem pri zvočni¬ kih s trdo vpeto membrano, medtem ko sta pri mehko vpetih membranah skoraj nepotrebni. No, za našo uporabo je na vsak način bolj primeren zvočnik z trdo vpeto membrano, tako da je razmišljanje o uporabi basrefleks odprtine odveč. POTENCIOMETRI Slika 6 TIM 8 • april 1991 • Z 83 590 ELEKTRONIKA Sestavljanje naprave Pri sestavljanju ohišja si pomagamo z načrti na slikah 5 in 7. Sestavljanje začnemo na eni od stran¬ skih sten; nanjo najprej prilepimo steno, ki ločuje zvočno omarico od ohišja za ojačevalnik (1). Steno prilepimo z lesnim lepilom (mekol) in spoj ojačamo z lese¬ nimi čepi (mozniki). Nato prilepimo oja- čevalne letve, ki jih prav tako pritrdimo s pomočjo moznikov. Zatem dodamo zgornji in spodnji pokrov, ki jih prav tako prilepimo in pričvrstimo z mozniki. Moz- nike vstavljamo v razmaku 10-15cm in jih prilepimo. Ko se lepilo posuši, vsta¬ vimo čelno steno, ki jo pritrdimo na oja- čevalne letve, tako kot prejšnje stene. Prav tako pritrdimo zadnjo steno, vendar le, če smo se odločili montirati zvočnike na zunanjo stran ohišja, sicer zadnje stene ne pritrdimo, temveč jo čisto na koncu privijemo z vijaki. Ostala nam je še druga stena (6), ki jo položimo na konstrukcijo, prilepimo in ojačamo z mozniki. Zatem prednjo in zadnjo steno še iz strani ojačimo z lesnimi čepi, pregledamo, če so vstavljene vse ojači- tvene letve, manjkajoče vstavimo in tako je ohišje sestavljeno. Čelno ploščo s potenciometri in vhodi je najboljše narediti iz aluminija, saj je to kovino zelo lahko obdelovati, poleg tega pa, če jo spojimo z maso ojačevalnika, deluje kot ščit pred motnjami iz okolice. Čelno ploščo pritrdimo z lesnimi vijaki na ojačitvene letve, kakor prikazuje slika 8. Na tej sliki vidimo, kako vstavimo kovin¬ sko zaščito na zadnjo stran potenciome¬ trov in jo seveda vežemo na maso. S tem naredimo oklop okoli vseh ele¬ mentov, ki so montirani na čelno ploščo ojačevalnika in tako preprečimo vpliv motenj iz okolice. Kovinsko zaščito nare¬ dimo kar iz kakega kosa pločevine ali iz aluminija, debelega okoli 0,8mm, med¬ tem ko za izdelavo čelne plošče upora¬ bimo aluminijasto ploščo, debelo vsaj 2mm. Načrt čelne plošče z razporedi¬ tvijo vhodov in potenciometrov je na sliki 9. Povezave čelne plošče z vezjem oja¬ čevalnika izvedemo z oklopljenimi kabli (mikrofonski kabli). Pri tem naj opozo¬ rimo, da sme biti masa ojačevalnika le z enim posebnim kablom, ki gre iz skupne točke vseh mas ojačevalnika, spojena na čelno ploščo. Sicer pride do motenj, ki nastanejo zaradi zank, nareje¬ nih iz več vzporedno vezanih mas. Zadnja plošča ojačevalnika je, tako kot prednja, pomaknjena v notranjost ohišja (glej sliko 5). Zadnjo ploščo nare¬ dimo iz aluminija enake debeline kot prednjo. Na zadnjo ploščo montiramo ramo hladilna rebra, kovinsko ohišje z vezjem ojačevalnika, vtičnico za 114 * TIM 8 • april 1991 ELEKTRONIKA omrežno napetost, stikalo za vklop na¬ prave in ohišje z varovalko. Razporedi¬ tev teh elementov vidimo na sliki 10. Primerno je, da na zadnjo ploščo monti¬ ramo tudi izhod za centralno ozvočenje. Vezje ojačevalnika in vezje dodatnega predojačevalnika vgradimo v enostavno kovinsko ohišje, ki opravlja dve glavni nalogi: zaščito pred motnjami in mehan¬ sko pritrditev vezja. Ker je ohišje za vezje skrito v notranjosti glavnega ohišja, estetski videz ohišja ni pomem¬ ben. Slika 11 prikazuje načrt takega ohišja. Ohišje naredimo iz tanke ploče- telesi zadnja plošča varovalka stikalo za vklop vtičnica za napajanje Slikalo zhodni tranzistor vine, debele okoli 0,8mm, in ga seveda spojimo z maso ojačevalnika. Hladilna rebra enostavno z vijaki pritr¬ dimo na zadnjo ploščo, izhodne tranzi¬ storje pa moramo na hladilnike pritrditi tako, da damo vmes vljudno podložko in jih s tem izoliramo od hladilnih teles. Da je izolacija popolna, izhodne tranzistorje pokrijemo še z posebnimi plastičnimi po¬ krovčki, ki jih kupimo v trgovini z elek¬ tronskimi elementi. Poleg ohišja z vezjem ojačevalnika, je ravno dovolj prostora za usmerniško enoto in transformator. Celotno ohišje zbrusimo, da izrav¬ namo morebitna odstopanja, ter ga poki- tamo s kitom za les. Zatem še enkrat zgladimo površine in nato ohišje pobar¬ vamo. Lep izgled dosežemo, če celotno ohišje oblečemo v črn skaj, robove ohišja pa zavarujemo z aluminijastimi L-profili. Seznam elementov Upori: R3 = 220 k 4k7 330 Q R6 = 100 Q R7 = 22 k R8 = 820 k R9 = 270 k R10 = 1 k R11 = 47 k R12 = 47 k R13 = 47 k Potenciometri P1 = 47 k lin P2 = 47 k lin P3 = 2k2 lin P4 = 100 k 10g Kondenzatorji C1 = 22nf C2 = 220nF/25 V C3 = 1 nF C4 = 220 nF C5 = 1 n 5 C6 = 100 nF C7 = 47pF/ 16V C8 = 220|.iF/25V C9 = 33nF Cio = 47 pF C11 = 10[rF/16V C12 = 100 nF Tranzistorji T1 = BF 245 T2 = BC 548 Slika 11 Zvočniki Visokotonski: 2 x PIEZZO 100W /8Q (ve¬ zana vzporedno) Nizkotonski: l00w/'4<> TIM 8 • april 1991 • 1U NIKOLI VAM NE BO GORELO ZA PETAMI, če boste uporabljali grelec zraka Iskra! Iskrin grelec zraka GZ 111, proizvaja zračni tok s temperaturami od 100-600 stopinj C. Izbira je brezstopenjska in elektronska, v dveh stopnjah pa je nastavljiva tudi moč zračnega toka. GZ 111 omogoča hitro sušenje premazov, lepljenje, razkuževanje, odmrzovanje. S pomočjo posebnega podstavka, ki vzdržuje napravo v vertikalnem položaju, segrevamo različne mase in tekočine v posodah lažje in varneje kot s klasičnim gorilcem. Med bogat pribor Iskrinega grelca zraka sodijo tudi priključki, ki zagotavljajo veliko natančnost pri odstranjevanju barv, lakov, pri mehkem lotanju, spajkanju, varjenju plastičnih mas, krivljenju, varjenju in oblikovanju plastičnih cevi in profilov, pleksi stekla, pri segrevanju in krivljenju kovin. Iskrinega grelca zraka GZ 111 se bodo razveselili vsi, ki so se naveličali oblikovanja različnih materialov z okornimi in nevarnimi toplotnimi pripomočki. Tudi zato, ker je spravljen v ličnem in praktičnem kovinskem kovčku. Iskra, vodilni proizvajalec celovitega programa ročnih orodij v Jugoslaviji, zagotavlja tudi široko servisno mrežo. Iskra orodje za domiselne roke Če želite o električnem orodju Iskra več podatkov, nam pišite na naslov: Iskra Električna orodja. Prodaja, Savska Loka 2,64000 Kranj, tel. (064) 22-221 ali na Iskrini predstavništvi: Kotnikova 6, Ljubljana 61000, tel. (061) 312-322 Partizanska 11, Maribor 62000, tel. (062) 20-251 t®» Z86 • TIM S • april 1941 LEPILA Radko Osredkar ZAKAJ ZLEPLJENI SPOJI ODPOVEDO? Če razpade zlepljen spoj, kar se pogosto dogaja, vedno najprej posumimo v le¬ pilo. Vendar lepilo običajno ni krivo za take nesreče. Profesor J. B. Gordon v eni svojih knjig, ki so bogat vir tovrstnih zgodb, poroča o pregledu ključnih zlep¬ ljenih spojev pri velikih jadralnih letalih med drugo svetovno vojno. V teh spojih so našli med drugim tudi: 1. škarje, 2. priročnik za prvo pomoč (žepna iz¬ daja), 3. nič lepila. Če bi ti spoji odpovedali med letom, bi zelo težko za to krivili lepilo, saj je pov¬ sem jasno, da so bili spoji malomarno zlepljeni. Od tedaj pa do danes so lepila in lepljenje močno napredovali, spreme¬ nil se ni le glavni krivec za slabe spoje. Še več, širok izbor modernih lepil, ki »primejo na vse«, nam nudi nove mož¬ nosti za uporabo napačnega lepila na napačnem kraju in na neprimeren način. Obremenjeni spoji Vedno znova se nam dogaja, da se nek zlepljen predmet ponovno zlomi na za¬ lepljenem mestu, ne glede na to, kako skrbno in s kako dobrim lepilom smo ga zlepili. Za to neprijetnost obstajajo tehtni razlogi. Prvi je ta, da je pogosto mesto, na katerem se predmet zlomi, ali najbolj obremenjeno ali pa najšibkejše in zaradi tega pod obremenitvijo pač odpove. Lepljenje takega zloma seveda k trdnosti predmeta ne prispeva. Celo obratno je res; zlepljena mesta so pogosto pri obre¬ menitvi prav nevarno šibka, čeprav je samo lepilo morda enako močno kot ma¬ terial, iz katerega je bil izdelan predmet, ki se je med obremenitvijo zlomil. Razlog za to šibkost pa je komajda viden. Če z žago zažagamo v podpornik, ga oslabimo in očitno se bo, če ga bomo preveč obremenili, zlomil prav na zaža- ganem mestu. Sila, ki jo opornik pre¬ naša, je bolj ali manj enakomerno poraz¬ deljena po njegovem celotnem prečnem preseku. Na zažaganem mestu pa stvarT niso več povsem preproste; porazdelitev sile po preseku podpornika se ne spre¬ meni opazno, razen povsem v bližini za¬ reze, ker mora podpornik prevzeti tudi Slika 1. V enakomerno obremenjenem no¬ silcu se trajektorije napetosti, to je smeri, v katerih napetost prehaja od ene moleku¬ larne vezi do druge, močno stisnejo ob vrhu razpoke. Na tem mestu so napetosti precej večje kot drugje v nosilcu in zato pojavu pravimo koncentracija napetosti. Nosilec zaradi obremenitve na tem mestu najprej odpove. tisti del sile, ki bi jo sicer nosil zažagani del (slika 1). Na zažaganem mestu po¬ stane sila na enoto površine preseka (strojniki ji pravijo napetost) lahko zelo velika, celo večja kot jo material, iz kate¬ rega je podpornik narejen, lahko pre¬ nese in podpornik se zlomi. Na podoben način oslabijo nosilce tudi luknje, grče, vijaki ter podobno in koncentracija nape¬ tosti - tako pojav imenujemo - je kot zlobni duh, ki čaka neprevidnega, nič hudega slutečega konstruktorja, da bi mu porušil, kar je zgradil. Tudi zlepljeni spoji lahko postanejo žr¬ tve koncentracije in napetosti. Če razbit krožnik zlepimo z univerzalnim lepilom, na površini zlepljenega krožnika obi¬ čajno ostane drobna raza, ki nastane zaradi tega, ker topilo, ki je v lepilu, med njegovim strjevanjem izhlapi. Pri nasled¬ nji obremenitvi se okoli raze napetosti koncentrirajo, presežejo trdnost lepila in predmet ponovno poči. Na srečo pa se gornjemu nesrečnemu scenariju soraz¬ merno lahko ognemo, če uporabimo dvokomponentno lepilo, ki ne vsebuje topil. Taka lepil se med strjevanjem ne skrčijo in zato na stikih ne puščajo raz, ki zlepljene spoje šibijo. Drugačna strategija, ki vodi k istemu cilju, je uporabiti lepilo, ki vsebuje topila, ki topijo tudi razbiti predmet. S takim lepilom namažemo obe površini, ki ju želimo zlepiti, počakamo, da ju topila nekoliko zmehčajo in nato oba kosa stis¬ nemo skupaj tako, da na spoju nastane majhen greben. Ko se zlepljen spoj po¬ suši, kar navadno traja dlje, kot si mi¬ slimo, greben obrusimo ali obrežemo. Univerzalna lepila topijo celo vrsto pla¬ stičnih mas, običajno cenejše vrste, toda lepil s topili, ki bi načela porcelan ali kovine, ni. Opisano metodo se da včasih uporabiti celo brez lepila, če le najdemo topilo, ki topi zlomljeni predmet. Obe po¬ vršini v tem primeru nekajkrat prema- ženo samo s topilom, da se omehčata in ju nato stisnemo. Pred mnogimi leti smo na tak način z acetonom lepili počene pingpong žogice in lahko povem, da nam je koncentracija napetosti povzro¬ čala veliko manjše težave kot pa jajčasta žogica. Porazdelitev napetosti v spojih Naloga spoja je, da prenese breme z ne¬ kega elementa konstrukcije na njego¬ vega soseda. Pri tem mora napetost ne¬ kako zlesti iz enega kosa snovi v dru¬ gega in več kot verjetno je, da bo pri tem prišlo do nevarnih koncentracij napeto¬ sti, ki bodo spoje oslabile. Le v posebnih primerih je spoj tak, da napetost enako¬ merno preide iz enega kosa v drugega. Eden od njih je poševni spoj (slika 2). Če hočemo z njim spojiti dva kosa lesa, Slika 2. Poševni spoj je najmočnejša oblika zlepljenega spoja, ker napetosti enakomerno prehajajo iz enega dela spoja v drugega. Pod obemenitvijo se vsi deli spoja enakomerno raztegnejo in ne pride do koncentracije napetosti. Puščici kažeta smeri napetosti. izkušeni rokodelci priporočajo, naj bo dolžina spoja vsaj osemkrat večja od njegove debeline. Tako narejen spoj je približno tako trden kot cel kos lesa, vendar pa ga je v domači delavnici težko dobro narediti. Z njim se je vredno spo¬ pasti le v primerih, kadar potrebujemo res najboljše, recimo, če delamo jambor za jadrnico. Na videz je čelni spoj (slika 3) le skrajno poenostavljen poševni, toda v resnici še zdaleč ni tako močan. De¬ loma je tega kriva koncentracija nape¬ tosti v spoju, deloma pa dejstvo, da je zlepljena površina pri takem spoju zelo majhna v primerjavi z drugimi spoji. Če delamo spoje sami, ni težko izbrati take oblike, ki zagotavlja primerno trdnost, vendar na obliko spoja često ne moremo prav nič vplivati; razbit krožnik sicer lahko zlepimo, vendar bo večina spojev čelnih. TIM 8 • april 1991 • XS7 LEPILA Morda je najpogostejša oblika spoja taka, pri kateri se oba dela prekrivata (slika 4). Tak spoj je prav enostavno narediti, gotovo enostavneje kot pošev¬ nega, vendar za ceno trdnosti. Pri pre¬ krivnem spoju pride do velikih koncen¬ tracij napetosti na njegovih robovih in glede tega je povsem vseeno, ali je spoj zlepljen, zbit z žeblji, zakovičen ali morda zvarjen. V vseh primerih je trd¬ nost spoja odvisna predvsem od nje¬ gove dolžine in prav malo od tega, koliko se oba dela prekrivata. Zaradi neenakomernih porazdelitev napetosti v spojih trdnosti uporabljenega lepila ne moremo ocenjevati na podlagi trdnosti spojev, četudi popustijo, tako da kaže, kot da je odpovedalo lepilo. Na primer, če s prekrivnima spojema zle¬ pimo skupaj dva jeklena in dva bakrena trakova, bo spoj bakrenih trakov vedno šibkejši od enakega spoja jeklenih tra¬ kov, tudi če smo obakrat uporabili isto lepilo. Razlika ni posledica slabše adhe- zije lepila na baker, ampak tega, da se baker pri enaki sili precej bolj raztegne od jekla in se zato pri povečani napetosti prej odtrga od lepila. Prepričan sem, da ste mnogi že poskusili zlepiti dva gumija¬ sta trakova, da bi dobili daljšega in ugo¬ tovili, da se zlepljen trak ne da raztegniti, ker spoj vedno odpove. Razlog je podo¬ ben kot pri zlepljenih bakrenih trakovih, vendar šibkost spoja toliko bolj izrazita, ker je guma še veliko bolj raztegljiva od bakra. Slika 3. Čelni spoj je šibkejši od poševnega. Na zlepljenem mestu se pod obremenitvijo pre¬ sek spoja zmanjša in napetosti niso porazde¬ ljene enakomerno po celem preseku. Slika 4. Pri prekrivnem spoju pride do veli¬ kih koncentracij napetosti na njegovih robo¬ vih. Trdnost spoja je zato le malo odvisna od tega, koliko se dela spoja prekrivata. Ce¬ lotna napetost v spoju je sestavljena iz dveh delov; prvi del napetosti sili zgornji del spoja, da bi zdrsnil proti spodnjemu, drugi del napetosti pa hoče spoj na robovih raztr¬ gati. Lesni spoji Modelarji in domači obrtniki smo kot lesni črvi, ki imajo najraje opraviti z le¬ som, zato je treba spregovoriti tudi o po¬ sebnostih lesa pri lepljenju. Les je rela¬ tivno šibek, konstrukcijski material in ve¬ čina modernih lepil omogoča narediti spoje, ki so trdnejši do okoliškega lesa, kar pomeni, da pri spoju, ki je obreme¬ njen, ne odpove lepilo, pač pa les. Za¬ radi tega so navedbe raznih proizvajal¬ cev o trdnosti njihovih lesnih lepil redko zelo zanimive za uporabnike. Veliko bolj pomembni so podatki o tem, kako hitro se lepilo suši ali strjuje, njegova odpor¬ nost proti vodi, ali se ga da brusiti in podobno. Neka raziskava v ZDA je po¬ kazala, da je praktično vseeno, katero belo lepilo uporabljate - bela lepila v ZDA izdeluje okoli 50 izdelovalcev - ker so bili spoji, narejeni z različnimi lepili, vsi enako trdni. Sumim, da je tudi pri nas podobno. Ni pa vseeno, kakšno zvrst lepila - belo, dvokomponentno itd. - pri določenem spoju uporabite. Presuh ali prevlažen les je eden izmed najbolj pogostih razlogov za slabe spoje. Vlažen les se pri sušenju krči in suh les nabrekne, ko se vlaži. Vse spremembe se dogajajo v smeri prečno na letnice; pri deskah to pomeni, da se njihova dolžina ne spreminja, pač pa njihova širina. Če je bila deska dolgo časa izpostavljena nasičeno vlažnemu zraku, bo na koncu količina vlage v njej kar 22 odstotkov, medtem ko les, ki je ravnokar prišel iz sušilnice, lahko vsebuje le 5 odstotkov vlage. Vsaka sprememba vlažnosti za 2 odstotka lahko povzroči krčenje ali raz¬ tezanje za 1 odstotek. Pri 10 cm široki deski je sprememba širine torej lahko cel centimeter. S tako velikim krčenjem ali raztezanjem se ne srečamo prav pogo¬ sto, toda že veliko manjše spremembe so dovolj nadležne. Če se od dveh zlepljenih kosov lesa eden vzdolž spoja skrči, drugi pa ne, to v spoju običajno povzroči take napetosti, da razpade. Morda se komu zdi, da sile, ki se pojavijo pri krčenju ali nabrekanju lesa, ne morejo biti prav velike, saj je les »elastičen«, vendar ni tako. Stari rimljani so te sile izkoriščali v kamnolomih; v živo skalo so zvrtali luknje, vanje zabili suhe lesene zagozde in jih nato polivali z vodo. Les je nabreknil in odklal kos skale. Ni treba iti ravno v Rim, da bi videli, kaj naredi sušenje in nabrekanje lesa; dovolj je že obisk v marsikateri novi hiši; valovit ali razpokan parket sta do¬ kaza za nabrekanje in krčenje lesa, ki ni v ravnotežju z vlago v svoji okolici. Lepila prodrejo le v zelo tanko plast lesa ob površini, kar pomeni, da mora biti površina, ki je pripravljena na leplje¬ nje, gladka, brez raztrganih ali odtrganih 288 • TIM 8 • april 1991 vlaken lesa. Poskusi kažejo, da najbolj drži spoj dveh, s klasičnim obličem po- oblanih površin. Nato pridejo po vrsti strojno pooblane in gladko odžagane po¬ vršine. O tem, da je lahko površina lesa taka, da lepilo vanjo ne more prodreti, smo že govorili. Podobno površino, ki se je ne da zlepiti, lahko pustijo tudi topi strojni skobeiniki. S steklenim papirjem obrušena površina ni primerna za leplje¬ nje; vlakna, ki jih brušenje pušča za se¬ boj, se sicer napijejo lepila, pod obreme¬ nitvijo pa se odtrgajo. Površine spoja se morajo dobro prila¬ gajati in med njimi mora biti dovolj pro¬ stora za tanko plast lepila. Brezobzirno stiskanje spoja z mizarskimi sponami, da bi se površine »prilagodile«, prav nič ne pomaga, ker pri tem vedno stisnemo praktično vse lepilo iz spoja in vanj vgra¬ dimo napetosti, ki ga bodo kasneje za¬ nesljivo razdrle. Malomarno izdelani spoji enostavno ne držijo dobro. Ker pa seveda nismo potrpežljivi svetniki in mora biti včasih dovolj dobro karkoli je že nastalo, malomarno izdelane spoje poskusimo rešiti tako, da uporabimo dvokomponentno lepilo. Taka lepila se pri strjevanju ne krčijo in zato zapolnijo vrzeli med površinami v spoju. Pri tem moramo paziti, da lepilo ne steče iz spoja še preden se strdi. To najenostav¬ neje preprečimo tako, da stike prelepimo z lepilnim trakom. Malomarnosti pri delu EKOLOGIJA seveda ne priporočamo; najbolje ven¬ darle držijo natančno in skrbno izdelani spoji! Koliko lepila nanesti na površine spoja je uganka, ki jo običajno rešimo šele takrat, ko je prepozno. Najmočnejši je spoj tedaj, ko je med zlepljenimi površi¬ nami tanka in neprekinjena plast lepila. Debeli sloji lepila vsebujejo mehurčke ali ujete delce, poleg tega pa se debeli sloji pri sušenju bolj krčijo in v njih nastajajo napetosti, kar vse šibi spoje. Večina le¬ pil, med njimi še posebej belo lepilo, deluje najbolje, če z njimi namažemo obe površini, ki ju hočemo zlepiti. Spoj nato sestavimo in pustimo nekaj časa (okoli 5 minut) ne da bi ga stisnili. V tem času lepilo prodre v les in se združi v neprekinjeno plast. Nazadnje spoj stis¬ nemo. Pritisk, ki je potreben med strjevanjem lepila, je sorazmerno majhen, predvsem pa precej manjši, kot ga lahko dosežemo z mizarskimi sponami, primeži itd. Ne¬ varnost premočnega stiskanja sveže zlepljenega spoja je v tem, da iz njega iztisnemo vse lepilo in s tem dosežemo isto, kot če spoja sploh ne bi namazali z lepilom. Z lepilom namazani spoji drsijo in še zdaleč jih ni tako enostavno stisiti kot suhe. Zelo pogosto se dogaja, da spoj razstavimo in z lepljenjem pričnemo znova. Toda; »Ponovno namazati ali ne namazati?« bi se vprašal mizar Hamlet. Običajno je najbolje, da staro lepilo ostr¬ gamo, spoj na novo namažemo z lepi¬ lom in sestavimo. Brisanje lepila s krpo pa ne gre najbolje, ker pušča na površi¬ nah, ki jih hočemo zlepiti, nitke in na prste prilepljene krpe. Orodje, ki ga potrebujemo, da bi stis¬ nili zlepljene spoje, so predvsem mizar¬ ske spone. Na žalost si nihče, še naj¬ manj pa nedeljski obrtnik, ne more kupiti toliko spon, da mu pri nekoliko večjem delu ne bi manjkala vsaj ena. Uporabni nadomestki in dopolnila so francozi (na¬ stavljivi ključi) različnih oblik, primeži, kljukice za perilo, lepilni trak, vrvice itd. Pogosto pa spoj lahko stisnemo z vijaki, posebno še, če jih lahko kasneje kar pustimo v končanem izdelku. In končno, pri sestavljanju zlepljenih spojev si vča¬ sih pomagamo tudi z žeblji. Z njimi se spojev sicer ne da dobro stisniti, vendar pa preprečujejo, da bi spoj pri stiskanju s sponami drsel in zato je ta metoda sila praktična pri sestavljanju poševnih spo¬ jev. Ne vijaki ne žeblji, če jih pustimo v lesu, ne prispevajo dosti k trdnosti spojev - večino dela pač opravi lepilo - vlivajo pa nam zaupanje v trdnost iz¬ delka in tudi to nekaj šteje. Prihodnjič si bomo ogledali nekaj naj¬ pogostejših vrst lepil in kako z njimi de¬ lamo. EKOLOGIJA Sergej Gabršček OBSEDENOST S ČISTOČO Čistoča je pol zdravja, pravijo, umazanija pa druga polovica. Tudi na tem področju moramo prisluhniti naravi in kjer je le mogoče uporabiti namesto kemičnih čistil, ki močno onesna¬ žujejo okolje, naravna sredstva. Ko so Joseph Lister in drugi v šestdesetih letih 19. stoletja odkrili klice, verjetno niso vedeli, da so s tem postavili temelje za industrijo, ki na leto obrne več bilijonov dolarjev. Lister je teorijo udejanil tako, daje rane svojih pacientov ves čas polival s karbolno kislino. Klice, ki so bile na rani, so bile ob življenje, prav tako pa tudi mnogi pacienti - zaradi karbolne kisline, ne pa zaradi klic. No, odkrili so mnoge manj ostre metode, zato so rešili mnoga življenja. Vseeno pa se je med ljudmi razrasel strah pred bakterijami. Ta strah pa sedaj mnogi uspešno izkoriščajo in si iz njega kujejo dobičke. Povprečen dom je neskočno bojišče proti klicam, ki jih ni moč uničiti. Domovi niso bili še nikoli čistejši, zato pa je svet okoli nas vedno bolj umazan. Prepričani smo, da morajo biti tudi naša telesa brez klic. Zato potrebujemo kemikalije, ki onesnažujejo. Teles brez klic ni, industrija pa nas prepričuje, da bomo ostali brez prijateljev, slave in bogastva, če ne bomo uporabljali sredstev Anban. V šestnajstem stoletju so smrad neumitih teles in neopranih oblačil in odpadkov, ki so jih metali na ulice, prekrivali s potoki parfumov. Danes gremo v drugo skrajnost. Ne gre le za higieno, ki je zelo pomembna, ampak za čiščenje. Kjer je včasih zadostovala krtača, potrebujemo cel arzenal kemičnih čistil. Kemična čistila Ob straniščni školjki prežijo milijarde klic, ki prenašajo groz¬ ljive bolezni in ki komaj čakajo, da nas napadejo, ko položimo na školjko svojo zadnjo plat, nas prepričujejo proizvajalci dezinfekcijskih sredstev. Ta sredstva ne ubijajo le v straniščni školjki, marveč v odplakah nadaljujejo svoje uničevalno po¬ slanstvo. V čistilnih napravah uničujejo koristne bakterije, ki bi razgradile odpadke. Poleg teh nezaželjenih učinkov pa so ta sredstva tudi nevarna našemu zdravju. Ni priporočljivo, da jih prijemljemo z nezaščitenimi rokami, če jih zaužijemo, povzročajo slabost, bruhanje in driske. Nevarne so tudi mešanice z drugimi sred¬ stvi, ki jih imamo v gospodinjstvu. Če varikino zmešamo s kakšnim kislim čistilnim sredstvom, se razvija plinast klor, ki zna biti zelo nevaren. Stranišče ni naše edino bojišče. Posodo in oblačila redno peremo z velikimi količinami praškov. Ti vsebujejo velike količine fosfatov, ki so nevarni vodnemu življenju. Zavedati se moramo, da so priporočene količine dvakrat večje od resnično potrebnih, kajti proizvajalci hočejo prodati svoje izdelke. Ob¬ stajajo pa tudi pralna sredstva, ki ne vsebujejo fosfatov in so zato bolj priporočljiva. TIM 8 • april IM! • 189 EKOLOGIJA Čistila, pršila in zrak v prostoru Tla, okna in pohištvo redno čistimo, večina teh čistil pa je 5 Domači pesticidi Obsedenost z morjenjem vseh živalskih nepovabljenih gostov, ki vdirajo v naš dom, ne glede na to, ali so nevarni ali ne, pospe¬ šuje proizvodnjo strupenih in po¬ tencialno rakotvornih spojin. 6 6 Pretirano pakiranje Materiali, ki jih uporabljamo za pakiranje čistilnih proizvodov, predvsem plastične mase, alu¬ minij in pogonski plin v pršilih, predstavljajo za okolje velik pro¬ blem. Cena čistoče Kako kemijska čistila vplivajo na okolje Vedno pogostejše vzdrževanje čistoče na enem delu povzroči onesnaženje na drugem koncu. Skoraj vsa domača kemijska či¬ stila povzročajo onesnaževanje. Govori se le o njihovi učinkovito¬ sti, ne pa o njihovem vplivu na okolje. 1 Proizvodnja kemijskih či¬ stil Veliko množino detergentov, be¬ lil in polirnih sredstev proizve¬ dejo iz strupenih kemikalij, kot so klorovodikova kislina, žveplova kislina in benzen. Kemijski obrati za proizvodnjo čistil močno onesnažujejo zrak in vodo. 2 Kozmetika in toaletne potrebščine Skoraj vsa kozmetika ima preveč embalaže. Poleg tega mnoge kozmetične preparate in proiz¬ vode, kot so šamponi, testirajo na laboratorijskih živalih. 3 Onesnaževanje vode Mnogi praški in tekočine, ki jih uporabljamo za pranje perila in posode, vsebujejo fosfate. Ti onesnažujejo vodo, vodne rast¬ line in življenje. 2 5 4 Kemikalije iz nafte Nafta je osnova za mnoga topila in močna kemijska čistila. v obliki pršil. Uporaba pršila ne skrajša bistveno časa čiščenja v primerjavi s klasičnimi sredstvi, je pa okolju veliko bolj nevarna. Pogonski plin iz pršila onesnažuje ozračje in pov¬ zroča razgradnjo zaščitne ozonske plasti v ozračju ali celo povzroča rakasta obolenja. Pršila bi morali zato takoj prepo¬ vedati, lahko pa jih preprosto nehamo uporabljati. Osvežilci zraka sicer lepo dišijo, močan vonj pa pomeni, da je zrak onesnažen. Če že je osveževanje zraka nezdrava stvar, je onesnaževanje s strupi prava norost. Insekticidi v pršilih, ki uničujejo mrčes, škodujejo tudi drugim živim bitjem. Obstajajo tudi varnejše priprave, kot je npr. tista, ki z ultravijolično svetlobo privabi mrčes in ga uniči z električnim tokom. Čiščenje brez kemije Če redno bivamo v zaprtem prostoru, moramo skrbeti za čistočo, kajti drugače se nas lahko lotijo različni paraziti. Zadostuje pa preprosto redno čiščenje, brez uporabe strupe¬ nih snovi. Če bomo tla, rjuhe, oblačila in preproge redno sesali, pometali, iztresali in prali, ne bomo imeli nobenih težav s škodljivci, posebej še, če bo hrana varno shranjena. V veliko pomoč pri tem delu nam je tudi sesalnik. Obstajajo mnoga preprosta in varna sredstva, ki so nado¬ mestilo za kemijske snovi. Najprej moramo zmanjšati njihovo uporabo, zato se moramo oborožiti za boj proti reklamam, ne pa škodljivcem. Poglejmo si najprej stranišče. Če vas moti plast apnenca, ki se je nabral na školjki, uporabite kis. Raztopina mora biti močna, pustiti pa jo moramo dalj časa. Posodo lahko pomivamo z vročo vodo in drgnjenjem, za umazanijo, ki je ne moremo odstraniti, pa uporabimo milo. Tako bomo odstranili vso maščobo. Če v vroči vodi raztopite milo in sodo, boste dobili tekoče milo. Z njim lahko peremo keramično posodo, pribor ali oblačila, je pa tudi naravno sredstvo proti ušem na rastlinah. Tekoče milo je primerno za ročno pranje, za strojno pa ne. Tam izberemo pralne praške brez fosfatov. Bodimo zmerni pri njihovi uporabi. Ne vemo, zakaj je potrebna uporaba umetnih sredstev za poliranje pohištva. Obstajajo naravna sredstva, kot je npr. čebelji vosek. Za čiščenje uporabljamo torej snovi, ki so čim bolj naravne. Če je potrebno, si jih izdelajte sami, npr. z meša¬ njem snovi kot so olje ali kis ali limonin sok, ki se po delovanju naravno razgradijo. Če otrok po pomoti popije steklenico limoninega soka, je to veliko manj nevarno kot požirek kake Z 90 • TIM S • april 1991 EKOLOGIJA Naravne alternative kemičnim čistilom Proizvod Kemijsko čistilo Čistilo za sanitarije Kemijska čistila za sanitarije po¬ gosto vsebujejo belila, ki vsebu¬ jejo natrijev hipoklorit. To je močno kavstično sredstvo, ki onesnažuje vodo in uničuje bate¬ rijsko ravnotežje v odplakah. Kemična čistila morajo imeti ta¬ kojšen učinek, zato so močno koncentrirana in potencialno škodljiva. Ni pa vam treba upo¬ rabljati kemijskih čistil. Tradici¬ onalni proizvodi, katerih osnova so naravne surovine, so prav tako učinkoviti. V tej tabeli je zbranih pet vrst kemijskih čistil in njihove naravne alterantive. Pralni praški Sredstva za pranje posode Umetni deterganti v pralnih pra¬ ških onesnažujejo vodo in dra¬ žijo kožo. Mnoge sestavine, npr. parfumi, nimajo nobene vredno¬ sti. Mnoga teh sredstev vsebujejo fosfate, ki so za vodno življenje zelo škodljivi. Detergenti hitro raztopijo maščobe, poleg njih pa tudi naravna olja v koži. Sredstva za poliranje pohištva Osnova za mnoga polirna sred¬ stva so umetni silikoni in topila. Pogosto vsebujejo umetne di¬ šave, ki onesnažujejo zrak v pro¬ storih. Sredstva za poliranje kovin V Čistila za kovine pogosto vsebu¬ jejo amoniak, ki draži kožo, in destilate petroleja, ki so močno strupeni, če jih zaužijemo. Naravna alternativa Močna raztopina naravne ki¬ sline, npr. kisa, odstrani večino vodnega kamna ne da bi ones¬ naževala vodo. Za ročno pranje je učinkovito sredstvo v vroči vodi raztopljeno milo z majhno količino sode. Za pralne stroje uporabljamo pralne praške brez fosfatov, ki ne ones¬ nažujejo vode tako močno. V predelih z mehko vodo lahko z vročo vodo in milom učinkovito odstranimo maščobo. Pri bolj uporni umazaniji pomagata v vroči vodi raztopljeno milo in soda. Naravno polirno sredstvo izde¬ lamo iz dveh delov olivnega ali rastlinskega olja in enega dela limoninega soka. Druge možno¬ sti so čebelji vosek, pivo in slad¬ kor. Aluminjeva folija v slani razto¬ pini odstrani patino s srebra. Li¬ monin sok očisti medenino in ba¬ ker, jabolčni kis pa krom. kemikalije. Brez tovarn, ki nas zasipajo s takimi proizvodi, bi bila Zemlja veliko čistejša in varnejša. Tudi naši domovi bi bili varnejši. Čistoča in sožitje Ves čas nas obdajajo bakterije, virusi in mikroskopske glive. Vsi pa ne povzročajo bolezni. Milijoni bakterij živijo na naši koži in v prebavilih. Naš imunski sistem jih nadzoruje. Če se pravilno hranimo in se športno udejstvujemo na svežem zraku, se nam ne bo nič zgodilo. Obstajajo pač zdrave bakte¬ rije v zdravem telesu. To je naravno sožitje vseh vrst živih bitij na planetu Zemlja. Zdi se, da danes mnogo ljudi ne prenese misli, da morajo živeti s temi drobnimi organizmi. Prepričani so, da uporaba kopalnih preparatov uničuje te drobne stvore. Krožijo zgodbe o tem, da sta se kraljica iz Sabe in Kleopatra kopali v mleku, škotska kraljica Mary pa v oslovskem mleku in vinu. Na vsak način pa so bile te kopeli veliko bolj zdrave kot vsa današnja kopalniška kemija. Dezodoranti uničujejo vse bakterije, ki živijo na potu in rušijo naravno ravnotežje, zato se lahko razvijajo bakterije, ki povzročajo kožna vnetja. Te kemijske snovi so precej po¬ dobne insekticidom. Sredstva proti potenju zmanjšajo količino potu. Ljudje z izločanjem potu urejamo telesno temperaturo, zato je tako poseganje v ta mehanizem zelo nevarno. Najpri¬ mernejša je torej uporaba vode in mila. Kaj je narobe z milom? Milo je bilo precej nenevarna snov. Stoletja so ga izdelovali iz popolnoma naravnih snovi, glavna sestavina je bila živalska maščoba. Današnja mila so drugačna, polna takih ali drugač¬ nih kemikalij. Zaradi dodatkov diši milo prijetneje, ne poka in se ne suši, različne barve pa nam pomagajo, da izberemo tisto, ki kar najbolj ustreza barvi kopalnice. No, vsi dodatki niso zdravju najbolj koristni. Heksaklorofen je baktericid, ki ga pogosto dodajajo milom, dezodorantom in drugim higienskim proizvodom. Leta 1972 se je pojavil otroški puder, ki je vseboval to snov. Ko so ga uporabili v pariški bolnici, je povzročil smrt 36 otrok, 150 pa jih ima doživljenjske posledice. Ugotovili so, da je bila količina te snovi desetkrat previsoka, je pa precej nevarna tudi v manjših količinah. V Nemčiji so jo zato v otroških proizvodih prepove¬ dali. Kljub slabim izkušnjam pa dodajo milom vedno nove snovi. Najbolje pa je, če se jim izognemo. Ni ga čez naravno milo! Naravna nega las Mnogi šamponi naj bi imeli izredne lastnosti: barvali naj bi lase, lasje naj bi hitreje rastli, se svetili ali kodrali. Seveda je večina teh stvari le reklamni trik, ki naj bi privabil kupca. Desetina šamponov vsebuje sredstva proti prhljaju, ki jih sestavlja selenov sulfid, snov, ki je tudi v baterijah. Učinki so kratkotrajni, onesnaževanje pa veliko. Včasih so šampone izdelovali iz zmesi vode in naravnih snovi, kot so zeli, kis, sadni sokovi, jajčni rumenjaki in celo pivo. Bili so mili in učinkoviti. Moderni šamponi odstranjujejo umazanijo, hkrati pa tudi štiri petine naravnih lasnih maščob. Nekatere barve in stabilizatorji, ki so v šamponih, dražijo oči in lasišče. Mnogokrat jih povezujejo z rakastimi obolenji: preko lasišča prehajajo v kri in sečnino. Popolnoma nepotrebno je torej, da uporabljate te morebiti nevarne snovi. Mnoge tovarne izdelujejo šampone iz popol¬ noma naravnih snovi. Najbolje bi bilo, če bi vsi umetni šam¬ poni izginili. TIM 8 • april 1991 * Z91 EKOLOGIJA 3 Kozmetika in toaletna sred¬ stva Peneče kopeli, olja za kopanje in šamponi so ob zmerni uporabi nenevarni. Pri pretiravanju pa detergenti, parfumi in druge ke¬ mikalije, ki jih vsebujejo, lahko povzročijo nepotrebne težave v vodnem ciklu. 4 Po stranišču navzdol Klorirana belila in dezinfekcijska sredstva, ki jih spuščamo v stra¬ nišča, močno spremenijo ravno¬ težje mikroorganizmov v odpla¬ kah. Tudi sanitarni osvežilci za¬ strupljajo vodo. 5 Kopalniška omarica Poleg zdravil najdemo v njej celo vrsto kemijskih proizvodov. Tako vsebuje zobna pasta titanov di¬ oksid (ki ga najdemo tudi v beli barvi), tekoči parafin in isti deter¬ gent kot v mnogih pralnih pra¬ ških. 6 Osvežilci zraka ideja, da lahko umetne kemika¬ lije »osvežijo« zrak v prostoru, je seveda čista bedarija. Namesto da bi ga osvežili, ga onesnažijo s snovmi, kot je paradiklorban- zen. 7 Dolgotrajni insekticidi Prostor polnijo z nevarnim bioci- dom, ki ga vdihujemo in ki se zlahka znajde v hrani. Kemijsko čist dom 1 Pralni stroj Povprečna družina porabi letno 20 do 40 kg pralnega praška. En¬ cimi, belila in abrazivna sred¬ stva, ki jih vsebujejo, končajo v odpadni vodi. 2 Čistila za tla Ta ponavadi vsebujejo močne kemikalije kot etanol, amoniak, formaldehid in klor, ki so stru¬ pene, če jih zaužijemo. Vsako leto porabi povprečna družina toliko kemijskih čistil, da bi z njimi napolnila kopalno kad. Večina onesnažuje okolje tako pri proizvodnji kot pri uporabi. Mnoge onesnažujejo tudi ozračje v stanovanju. Kako zaradi naše ničevosti trpijo živali S plastjo kozmetike na obrazu se v resnici ne moreš ravno polepšati, lahko pa ustvariš občutek nekakšne lepote. Re¬ klame nas bombardirajo s tem, da smo lahko podobni tej ali oni osebi z naslovnic. Povprečen Američan tako porabi na leto 5 do 20 kg mil, raznih dišav in kozmetičnih preparatov, da bi dosegel ta svoj ideal. Kakšna potrata časa, denarja in ener¬ gije! Čeprav je del kozmetike lahko popolnoma nenevaren na¬ ravi in zdravju, pa obstajajo druge nevarnosti, ki se jih ne zavedamo. Vsako leto na tisoče zajcev izpostavijo različnim testom, s katerimi kozmetična industrija preizkuša surovine. Eden od testov je tudi tak, pri katerem substanco, ki jo testirajo, vnesejo živemu zajcu v oko in opazujejo, ali pride do vnetja in gnojenja. Še bolj nesprejemljiv je test LD50 (okrajšava za letalna /smrtna/ doza 50), pri kateri ugotavljajo, pri kakšnem odmerku neke snovi pogine polovica testnih zajcev. Izkazalo se je, da so rezultati med posameznimi laboratoriji različni celo za faktor 8. So torej taki testi upravičeni? Zato se je razvilo močno gibanje, ki nasprotuje pretirani uporabi kozmetike, nekatere tovarne pa celo jamčijo, da s svojimi proizvodi niso izpostavljale živali nikakršni vrsti krutosti. Življenje z manj kemije Če naj bi na tem planetu živelo še nekaj generacij, se moramo začeti zavedati, da smo le delček v mogočni skupno¬ sti. Živeti moramo v sožitju z ostalimi živimi bitji, tako velikimi kot tudi malimi, celo mikroskopskimi. Sanje o tem, da lahko nadzorujemo svoje okolje, so se izkazale kot slabe sanje in se nikoli ne bodo uresničile. Če to želimo, se moramo preseliti na Luno. H kvaliteti našega življenja prav gotovo ne prispeva to, da smo umazani ali pa da so našo hišo preplavili ščurki ali podgane. Čeprav moramo živeti v sožitju z ostalimi oblikami življenja, pa imamo vseeno pravico do čistoče in tega, da živimo v domu brez golazni. Stric Toby je v knjigi Tristram Shandy izjavil, ko je ujel muho, ki ga je motila, in jo živo nesel k oknu: »Dovolj prostora je na svetu zate in zame.« 191 • TIM 8 * april 1991 NA KRATKO Bojan Rambaher BALONI V VESOLJU Ko je leta 1890 v Parizu izšla knjiga Marianna Hermitta z naslovom »Ballons sondes«, ki je opisovala aerostate brez posadk, namenjene znanstvenemu razi¬ skovanju, si ni mogel nihče niti najmanj zamisliti, da bodo nekega dne, .pa če¬ prav skoraj stoletje kasneje, baloni pole¬ teli vse do kozmičnih višin. In ne samo to. Nihče takrat ne bi niti v sanjah pomi¬ slil, da bodo izpopolnjeni baloni, v bistvu pa vendarle baloni, leteli tudi nad povr¬ šino Venere, in da bodo strokovnjaki za vesolje načrtovali tudi polete z baloni nad drugimi planeti našega sistema, na primer nad Marsom. Baloni so bili torej namenjeni tudi astronomskemu raziskovanju. Poglejmo si nekaj primerov. Po vzletu ameriškega višinskega aerostata novembra 1959, so na primer posneli površino planeta Ve¬ nere z višine 27000 metrov in odkrili, da je ozračje tega planeta nasičeno z vodno paro. Že pred tem so leta 1957 uporabili balone pri poskusih z delovnim nazivom Farside (šlo je za drugo stran meseca). Balon je do višine 30 000 metrov pone¬ sel štiristopenjsko raketo, ki je po startu s te neobičajne rampe dosegla za ta¬ kratne čase rekordno višino 6400 kilo¬ metrov nad zemljo. Marca 1963 so Ame¬ ričani začeli s programom Straatoscope, v okviru katerega so v stratosfero izstre¬ ljevali balone z astronomskimi zrcalnimi teleskopi, namenjenimi opazovanju in snemanju planeta Marsa z višine 30 000 metrov. Astronomi so se seveda dobro zave¬ dali, da zemeljsko ozračje in predvsem onesnaženost atmosfere pogubno vpli¬ vata na kvaliteto slik astronomskih ob¬ jektov. Ni torej čudno, da so vsi po¬ membnejši observatoriji zgrajeni na odročnih in visokih mestih, kjer je ta ne¬ gativen vpliv čim manjši. Ko se je upo¬ raba balonov razširila, so torej z ustrezno izboljšano tehniko prišli do možnosti, da bi opazovali in fotografirali vesoljske objekte s takšne višine, kjer kvalitete slike ne bi motilo zemeljsko ozračje. Prav razmahnila pa se je ta tehnika šele z razvojem vesoljske teh¬ nike in izstreljevanjem umetnih satelitov, ki krožijo okrog zemlje na določeni krož¬ nici in na določeni višini in so zato zelo primerni za astronomske in telekomuni¬ kacijske naprave. Najnovejša pridobitev astronomov v tej zvezi je HST oziroma Hubble Space Telescope, ki omogoča snemanje zelo kvalitetnih slik. Ko so strokovnjaki oživili misel, da bi z baloni dvignili startne rampe raket vi¬ soko nad zemeljsko površino, ni bil več daleč dan, ko so baloni to nalogo tudi izgubili. Nadomestili so jih namreč z mnogo koristnejšimi letali in težkimi bombniki. Kljub vsemu pa so baloni našli svoje uporabno in koristno mesto v ne¬ posrednem raziskovanju vesolja, kjer so v nekem smislu nenadomestljivi. Preden pa se podamo na oddaljeno Venero in Mars, naj vam na kratko opi¬ šemo še zanimiv poskus in testno na¬ logo balonov pri komuniciranju med ra¬ zličnimi deli sveta, ki je danes prav tako že izpopolnjeno s sateliti. Pri tem po¬ skusu so torej prav tako uporabili balon, vendar ne balon klasičnega tipa in kon¬ strukcije. Avgusta 1960 je namreč raketa Thor Delta ponesla v vesolje pasivni ko¬ munikacijski satelit z imenom Echo 1. Pasivni sateliti so tisti sateliti, ki imajo za sprejem in oddajanje valov in signalov samo odbojno površino. Na krožnici se je iz glave rakete ločil satelit, balon, ki naj bi se napihnil do premera trideset metrov. Tanka stena tega balona je bila izdelana iz posebne folije, debele samo 0,125 mm, vendar je dobro odbijala radij¬ ske valove in sončno svetlobo. Razen malega oddajnika ni nosil balon nobene druge aparature. Prenos radijskega signala je bil mogoč med katerima koli dvema mestoma, s katerih je bil satelit viden istočasno. Preizkusili so tudi prenos telefonskih po¬ govorov med nekaj mesti v Združenih državah. Pri kontaktu s Sovjetsko zvezo se je na ameriških sprejemnikih pojavila z azbuko napisana beseda »mir«. Je pa eksperiment pokazal, da lahko pasivni komunikacijski satelit prenaša le dokaj slab signal. Zato so kasneje dobili pred¬ nost tako imenovani aktivni komunikacij¬ ski sateliti, ki so s seboj nosili aparature, ki so radijske signale ojačile in jih šele nato vračale na zemljo. Balonski satelit Echo 1 je krožil okrog zemlje 2842 dni. Za spreminjanje višine krožnice satelita od 1524 do 1684 kilo¬ metrov so se strokovnjaki okoristili z učinki vpliva tlaka sončnega žarčenja, kar bi se dalo uporabiti tudi pri načrtova¬ nju bodočih orbitalnih postaj. Na nočnem nebu je bil balon dobro viden kot jasna žareča točka. Satelit Echo 2 so izstrelili leta 1964. Bil je nekaj večji od satelita Echo 1, tako da je imel balon premer 41 metrov. Echo 2 je bil namenjen predvsem geodetskim razi¬ skavam, torej za opazovanje zemeljske površine in merjenje ustreznih podatkov. Znanstveniki SSSR in Francije so se v sedemdesetih letih sporazumeli o skupnem projektu raziskovanja Ve¬ nere z balonskimi sondami, ki naj bi jih sovjetske avtomatske rakete spravile v atmosfero planeta. Projekt EOS - Ve- nus bi moral biti po prvotnem načrtu realiziran že leta 1981, vendar francoska vesoljska organizacija CNES ni imela dovolj finančnih sredstev, da bi lahko uresničili zastavljene načrte. Znanstve¬ niki so nameravali spustiti balone s pre¬ merom osem metrov, ki bi jih nadzoro¬ vala kontrolna postaja na krožnici okrog planeta, prav v neprijazno atmosfero planeta. Vse podatke naj bi najprej spre¬ jela ta kontrolna postaja, ki bi jih obde¬ lala in šele nato poslala na zemljo. Za leto 1983 so načrtovali projekt Ve- nus 83, ki je bil v bistvu odložen projekt EOS - Venus. SSSR je prevzela večji del finančnih obveznosti, prispevek Francije pa se je omejil na izdelavo ba¬ lonske sonde, dela tehnike in znanstve¬ nih aparatur. Avtomatska raketa bi morala spraviti 1500 kg težko okroglo pristajalno kaseto (ta se je dokazala pri poletih Venera 9 in Venera 10), premera 2,4 metra, v atmos¬ fero Venere. V pristajalno kaseto naj bi spravili balon z raziskovalnimi napra¬ vami. Ko bi se hitrost padanja pristajalne kasete zmanjšala na deset metrov na sekundo, bi se moral v višini približno 56 kilometrov nad površino Venere balon ločiti od same pristajalne kasete. Balon bi se napolnil s helijem do premera 8 metrov, omogočil pa naj bi dolgoročno merjenje znanstvenih podatkov o pla¬ netu z višine 54 do 55 kilometrov. Pri konstrukciji balonov so Francozi že imeli bogate izkušnje iz eksperimentov z ba¬ loni v zemeljski atmosferi v višini 30 do 40 kilometrov, ki so trajali tudi po več mesecev. Od celotne teže 700 kg je bil balon težak 70kg, helij 26kg, plinski rezervo¬ arji 288kg, prevleka balona 11 kg, za¬ vorno padalo skupaj s prevleko 40kg, mehanski sistem 105 kg in znanstvene naprave z oddajnikom 160kg. Na žalost tudi pri projektu Venera 83 ni prišlo do uresničitve zastavljenih za¬ misli, vendar je ta zanimiv načrt našel svojo uresničitev v projektu Vega, leta 1986, katerega glavni cilj je bilo opazo¬ vanje znanega Halleyevega kometa. Med letom k mestu srečanja s kometom sta sondi Vega 1 in Vega 2 leteli tudi TIM S • april 1991 • 293 NA KRATKO Projekt Vega Avtomatska balonska sonda nad Mar¬ som Spuščanje pristajalne kasete in aero- stata pri projektu Vega: 1 - vstop v atmosfero, 2 - sprostitev padala, 3 - ločitev zgornjega dela sonde, 4 - delitev sonde na pristajalno kaseto in aerostat, 5 - sprostitev padala aerostata, 6 - začetek polnjenja aerostata, 7 - loči¬ tev padala in polnilnega sistema od aero¬ stata, 8 - ločitev obtežitve, 9 - niveliranje aerostata na letalno višino, 10 - ločitev spodnjega dela sonde od pristajalne ka¬ sete, 11 - ločitev glavnega zavornega padala, 12 - pristanek z zaviranjem. Spuščanje aerostata Venera 83: 1 - prilet sonde k planetu, 2 - ločitev pristajalne kasete, vtirjanje glavnega dela sonde v krožnico nad Venero, 3 - aerodinamično zaviranje, 4 - spušča¬ nje padala, 5 - ločitev zgornjega dela pokrova okrogle kasete, 6 - zaviralno padalo, 7 - ločitev spodnjega dela po¬ krova, 8 - glavni del sonde na krožnici, 9 - ločitev zaviralnega padala, 10 - glavno padalo, 11 - zaboj z balonom, 12 - gondola, 13 - sprostitev zloženega balona na višini 56km, hitrost padanja 10 m/s, 14 - okrogli rezervoarji s helijem, 15 - začetek polnjenja balona s helijem, 16 - ločitev nosilnega padala, 17 - konec polnjenja, 18 - ločitev rezervoarjev s he¬ lijem, 19 - vzpon do višine lebdenja (ob¬ seg aerostata 270 m 3 ), 20 - načrtovana višina letenja in izpuščanje odvečnega helija.