252
Casnikarski poberki.
Zidarji avstrijske sreče.
Domači in ptujci, v časnikih in posebnih brošurah, že nekoliko let uganjajo, kako bi se dalo naše cesarstvo na bolji stan povzdigniti. Zopet se je oglasil ptuj arhitekt, kteri v 219. listu koburškega časnika ,,Wo-chenschrift des deutschen Nationalvereines" v sestavku pod naslovom „Das osterreichische Ooncordat" razodeva svoj specifikum za blagor Avstrije. Popisavši bi-rokratizem, vojaško sistemo, finančne nadloge in kon-kordat pride naposled do tega, da naravnost pravi: „Da se Avstrija prerodi, je treba pred vsem, da se vzamejo cerkvi njene zemljišča in se prodajo, in da obdelovanje njih pride delavnim protestantiškim Nemcem v roke/' Pisatelj misli, da cerkvene zemljišča v vsej Avstrii so vredne čez 1200 milijonov gold., ktere pa pri slabem gospodarstvu ne donašajo večih obresti (činžev) kakor po 2 od 100. Ako bi država te posestva prodala, bi lahko več sto milijonov obrnila na to, da bi državne dolžne pisma (obligacije) plačala itd.
»Politika", ktera v listu 207. temeljito pretresa neslano to modrovanje, s kterim ptuj »političen zdravnik" hoče preroditi Avstrijo, konečno pravi, da se vidi, da mož, ki svetuje Avstrii, naj bi ravnala po španjskem izgledu, ne znd dobro avstrijansko računiti. Brez ozira na to, da krivično blago, to je, rop, nikdar nikoli ne tekne nikomur, preglejmo, pravi „Politika", dvojni namen, ki ga z ugrabljenim cerkvenim posestvom misli doseči pisavec: eden je ta, da se pomaga avstrijskemu denarstvu, drugi ta, da bi se cesarstvo avstrijsko oskrbelo z nemškimi protestantiškimi delavci. Prvo bi pi-savcu še prizanesli, ker je podoba, da ne ve, da je naša država še dokaj več nepremakljivega posestva imela kot cerkev, — da pa je od leta 1820 poprodala mnogo svoje lastnine brez zdatne pomoči za finance svoje. Pravična in poštena država nikdar ne bo segala po ptujem blagu, pa saj bi tudi vedila, da bi potem morala iz državne kaše leto za letom duhovnom dajati pomočke, kterih zdaj ne daje, in to bi bilo zopet veliko breme kaši državni. Kar pa se tiče druzega nasveta, namreč protestantiških naselnikov, smo vendar mislili, da je organ nemškega narodnega društva tisto neumnost že davno spoznal, da po veri se ne ravnd dober delavec. Gospodje v Koburgu menda mislijo, da je Avstrija v novi Avstralii , kjer ljudje nič ne delajo in ne znajo rabiti orodja. Ne manjka nam v Avstrii ne katoliških ne protestantiških delavcev, ki bi vsi radi za se in za državo delali, da bi le dela dosti bilo in da vsi pridejo sčasoma na višo stopnjo umnega gospodarstva, ako se bode povsod in po vseh potih skrbelo za višo omiko in da bodo davki manjši. K temu nam pa ne pripomorejo protestantiški delavci iz unanjih dežel, najmanj pa, ako bi se pograbile posestva družim."