Glasilo Socialistične zveze delovnena ljudstva ptujskega okraja ■•EDNlSTro fK OPRAVA PTUJ PREŠERNOVA I - lELEf-Oh STE* 19». ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PODRUŽNICA PTUJ STEV M3-T-20e OIBJOJB UREDNIŠKI OOBOB — ODGOVORNI UREDNIK VBABL JOZF ROROPISOf m VRAČAMO - HSKA lAARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 500 DIM. POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 125 DIM Štev. 41 — Leto Vil. PTUJ, 15. oktobra 1954 PoStnfna plafana v itotovin) Cena din 10.— Zadnje dni po svetu Nedavni sporazum o trHaškem vprašanju je bil poleg sklepov londonske konference devetih ministrov v preteklih dneh še vedno v ospredju mednarodno političnega dogajanja. Vendar je med obema problemoma dokajš- nja razlika: prvi pomeni zaklju- ček, drugi pa začetek vpraša- nja, ki ni velikanskega pomena samo za države, ki so v tem so- delovale, temveč tudi za vpra- šanje bodočega razmerja sil v Evropi, in kar je odločilnega pomena, za odnose med Vzho- dom in Zahodom. Atlantski pakt oziroma bruseljski sporazum bo po sklepih konference devetih ministrov v Londonu po ratifi- kaciji v sedmih državah, za kar so po dobrem sprejemu v fran- coskem parlamentu odlični vi- diki, razširjen na Zahodno Nemčijo in Italijo. S tem bodo ustvarjeni tisti predpogoji za- hodnoevropskega sodelovanja, ki bi naj, vsaj na zunaj, nudili dovoljno osnovo ustvaritvi učin- kovite obrambne organizacije. Vendar se opazovalcu nehote vsiljuje misel, da je to spora- zumevanje, vsaj kolikor se tiče vzpostavljanja obrambne orga- nizacije, nekako zgrešilo namen. Zdi se, da je nevarnost agresije v Evropi trenutno dokaj mini- malna. Tudi nič ne kaže na to, da bi ta v doglednem času po- novno pritisnila na evropske narode. In v tem trenutku nc kaže — tudi ta misel se nam ne- hote vsiljuje — ponovno obo- Toževati narode, ki so v svoji zgodovini že večkrat pahnili člo- veštvo v nesrečo. To najbrže ni najbolj posrečeno prizadevanje Seveda bi bilo neumestno tak razvoj mednarodnega politične- ga dogajanja spremljati z vidi- ka naših želj ali simpatij, ko je vendar njegova pot začrtana iz ključno po razmerju sil ah eks- panzivnosti v njih prevladujo- čih idej, temveč ga je treba opa zovati z očmi realista, ki v da nem trenutku presoja situacije stvarno in v njej skuša najti najboljši izhod. Zato bi bile mnog- pametneje najti resnično osnovo za sporazumevanje o razoroževanju, kakor tudi c vseh tistih oblikah sodelovanja ki pospešujejo sporazumevanje med narodi. Pa se povrnimo še k tržaške mu problemu, ki s svojim kon- cem odpira nove perspektive prav takšnemu sodelovanju, o kakršnem smo govorili zgoraj. Vsaj takšne glasove smo lahko slišali iz odgovornih italijanskih ust v zadnjih dneh, kar ne- dvomno pomeni nadaljnji plus k likvidaciji mučnega tržaškega problema. Kidričevo že daje aluminij z 20. novembrom začne t ovarna redno obratovati v žteviDci 39 naSega Usta ? dne 1. oktobra smo že ugibal ali bo 29. novembra t. 1. slo vesna otvoritev tovarne glinic in aluminija v Kidričevem a", ne, sedaj pa že lahko sporočim^ vsem našim bralcem, da bo t< slovesnost 20. novembra. O ten datumu je bil sprejet sklep ^ soboto, 9. oktobra, na seji uprav nega odbora te tovarne, ki so j prisostvovaU med številnimi gc sli tudi novinarji ter so o ter sklepu že obvestili našo javnost V soboto 9. oktobra, je bil^ v KidriČe/em notranja proslav ob odlitju prve tone aluminija Na njo so bili povabljeni poli- tični in oblastni fu-nkcionari OLO Ptuj in novinarji s"oven skih listov ter radia, Kidričeve So torei držali besedo, da bo vs,; javnost pravočasno zvedela dan, ko bo začela v Kidričevem redna proizvodnja aluminija in ko bomo dnevno Za tone in tone bogatejši ob tej sodobni in dra- goceni kovi-n. Po prispetju povabljenih go- stov ie bi:- slavnostna seja upravnega odbora, na kateri je direktor tovarne tov. Stane Biz- jak spregovoril o težavah, ki jih je bilo treba oremagati v i ne in o uapeinn po -tiu ko je graditev tovarne hitreje napredovala zaradi odprave po- sledic sovjetske blokade. Prika- zal je tudi težave z vzgojo ka- dra, ki je delal in se trudil na tem delovišču in tud; te so pre- ' magane. S tovarno, s časom, in z uspehi je rasla tudi zavest, ponos in strokovnost delovnega kolektiva Iz vrst delavcev sol sčasoma odbirali vodilni ka- j der, v katerem sta najstarejša delavca tov Marjan Berlič, ki je predsednik upravnega odbora, in tov. Stane Čeme. ki je pred- ' '"vskega sveta Na tem de.ovuv-j so bili tudi tuji stro- kovnjaki, od katerih so n£.ši de- lavci hitro dojemali in osvajali ' izkušnje da bodo lahko prej ali slej tudi strokovno samostojno vodili tovarno. Po glasovanju o predlogu, da bi bila slavnostna otvoritev tovarne v soboto, dne 20 novembra t. L, je bilo šc gla- ^ sovanje, o predlogu, d^ bi ko- r 'ektiv tovarne prispeval iz skla- da za prosto* razpolaganje v ko- rist Sk'ada za zaščito otrok 500 tisoč dinarjev Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Pri peči št 336 v 400 m dolgi. prihodu funkcionarjev tovarne in gostov VSe nared. Domači in inozemski strokovnjaki, mojstri in delavci so čakali na slavnost- no črpanje prve tone aluminija iz peči št. 336 v več stokilogram- sk; kotel ki ga žerjav prenese v livarno, kjer ga izpraznijo z vli- vanjem v 18 kg težke bloke na transportnem traku. Z delom ni bilo mogoče začeti, dokler ni zabrnela signalna lučka v znak, da je treba izčrpati aluminij iz te peči OkroH 11. ure sta de- lavca Alojz Svenšek in Anton Sterman segla z velikima zaje- malkama na dolgih držs'ih po srebrno svetlikajoči se tekoči aluminij in sta ga vlivala v pre- nosni kotel. Tesno ob obeh de- lavcih so bili radovedni gledal- ci, da bi čimbliže videli to svet- lo tekočo, živemu srebru podob- no kovino. Na številna vpraša- nja novinarje in ostalih ni zmanjkalo strokovnih odgovorov. Z enakim zanimanjem so vsi i spremljali v livarni odlivanje »bloka št. 1«, kakor so krstili prvi odlitek. Prvemu je sledil drug; itd., dokler se ni izpraz- nil kotel. Odlitke so nato raz- vrstili po tleh. Gledalci so se zbirali tudi okrog teh in s čev- i Iji poskušali kako hitro se hla- dijo. Seveda je moralo za.F.mr- deti po ožgar.em usnju .. Opazoval sem direktorja Im-; pola iz Slov. Bistrice, ki je, kot' pravijo, že sklenil s tovarno po- godbo za T>rve dobave alumini- jevih odlitkov-blokov. in zastop- nika iz Ražin, s kakšnim zani- manjem sta si vse ogledovala Vse je bilo vsem navzočim, med katerimi je bilo tudi nekaj ofi- cirjev JLA, ze^o zanimivo in bo prav tako visokim gostom ob slavnostni otvoritvi, med kateri- mi se vsi zelo veselimo videt' in slišati Po Ostrožnem v Ki- dričevem tovariša Tita. ki se bo upajmo, odzval vabilu ko- lektiva iz Kidričevega. \ Med čakanjem na črpanje alu- j minija iz peči št. 336 so si gostje ogledali tud- razdeljevalno po- stajo in komandni prostor v zgradbi zraven elektrolize. Tu- kaj se je dalo vsem najlaže do- povedati, zakaj sedai obratuje 20 peči in ne vseh 40, in kdaj bo obratovalo vseh 160 peči, ka- ko je z električno energijo, ko- liko je potrebuje tovarna (12.500 kilovatov), od kod jo dobiva in Jo bo dobivala itd. Kdor s pro- cesom te tovarne ni bil prej po- drobneje seznanjen, je težk-> sle- dil strokovnim razlagam o funk- cijah raznih naprav in apara- tov ter strojev. Tega se v to- varni strokovnjaki, mojstri in radi vsem raztolmačijo ter raz- kažejo. Največji industrijski objekt v državi — tovarna glinice in alu- minija v Kidričevem, za kate- ro je naše ljudstvo doslej žrtvo- valo okrog 19 milijard dinar- jev investici' — je začel dajati prve tone aluminija, česar se vsi skupaj prisrčno veselimo za- radi nove okrepitve naših pro- izvajalnih sil, zaradi koristne uporabe domače rude in novih možnosti za dviganje življenj- skega standarda v ptujskem okraju ;n celotni naši domovini. Na dan 20 novembra bo pri- hitelo v Kidričevo ljudstvo od blizu in daleč, da bi se ta dan na lastne oči prepričalo, kako je zgrajena in kako dela na Dravskem polju ena izmed naj- večjih tovarn Evrope, ki nam bo po popolni dograditve dajala 30.000 toii alimiinija letno. V. uuiivanje prve ione aiumiitija v bioke ?r\ zajemanju rvega aluminija i peči tovariša Ivenšek in terman kljub eliki vročini ista hotela bleči zaščitne hleke. ,,Mi je že tak prevroče," 8 deial ov. Svenšek in ataknil samo ^'.bestne kavice OKrog prvin uanvkov je bilo polno opazovalcev Oraiena ie zasvetita z eiektritio Izpolnila se je dolgoletna že- lja naprednih vaščanov, ko je v soboto, 9. oktobra, po naših domovih zasvetila električna luč. Elektrifikacijski odbor s to- varišem Jožetom Kokolom kot predsednikom je imel mnogo dela s pripravljalnimi deli in prepričevanjem posameznikov. Saj bi bilo delo že davno izvr- šeno, da imamo več takšnih mož, kot so tovariš; Vinko Kokol, Ka- menšek, Kajzersberger . Ob izdatni pomoči OLO Ptuj je bil dograjen daljnovod, za krajev- no omrežje pa so prispevali naš- kmetje-interesentje z drogovi vožnjami in delom Tudi trans- formator so postavili z lastnimi sredstvi. V zadeijih tednih je bilo kot ob mobilizaciji — vsak je hotel pomagati pridnim, in požrtvovalnim elelctromonter- jem iz Ptuja, ki se niso umak- nili niti najslabšemu vremenu. Ze v soboto popoldne se je mla- do in stal o nestrpno oziralo v resne monterje, jih klicalo zdai^ sem pa spet tja, da ob določen' uri ne bodo prikrajšani za zgo dovinski dogodek — ko bo tud v borni kmečk- hiši zasvetile električna luč. V znak veselja so gorele luči pozno v noč! Do- mačini so povabili vrle elektro- monterje na zakusko pri tov Holcu v Orešju, kjer je tov Stane Sprah v imenu OLO spre- govoril o pomenu elektrifikacije naših vasi. tov. Horvat obrato- vodja DES iz Ptuja, pa je z bo- drilnimi besedami pozval elek- trifikacijski odbor, naj nadalju- je z isto požrtvovalnostjo pri e^ektrifikacijskem delu in za- ključil, da bo veselje popvilno šele tedaj, ko bo elektrika za- gorela v slehernem domu A. S Okrajni sklad za varstvo otrok Okrajni odbor za «Teden otro- ka« se ponovno obrača na vse kolektive tovarn, podjetij, usta- nov In obratov, da oprtnike in kmetovalce, naj glede na ugod- nosti nove uredbe o prispevkih za Fond za varstvo otrok odre- dijo v ta namen primerne zne- ske, s katerimi bo mogoče vsaj v glavnem izboljšati zdravstve- ne in vzgojne razmere otrok v našem okraju. Po dosedanjih prispevkih kaže, da je javnost premalo se- znanjena z gornjo uredbo, z na- menom Fonda za varstvo otrok in ugodnostmi v zvezi s prispev ki. zato s tem ponovno napro- šamo, da bi kolektivi preizkusili vse možnosti in nakazali pri- merne zneske v ta fond Odbor OBVESTILO Narodna banka FLRJ, centra- la za LRS, podružnica Ptuj - 643 sprejema prošnje in izdaja čeke zia vsa potrošniška posojila do nadaljnjega vsak delovni dan, in to samo od 8. do 10. ure pred- poldne. Po 10 uri se prosilcev za ta posojila ne bo spreiemalo v nobenem primeru. Narodna banka FLR.7 Centrala za LRS Sedež Ptuj - 643 V Ptuu bi potrebovali Ir^ otroške vrtce^ imamo pa samo dra V Tednu otroka me je več mater vprašalo, če bi lahko v otroški vrtec v Ptuju sprejeli tudi njihove otroke, ker uvide- vajo, da je vzgojno delo vrtcev otrokom res koristno in da se otroci v vrtcu naučijo siste- matičnega duševnega dela in da nanje pozitivno vpliva odnos vzgojiteljic do otrok. Težko je odkloniti njihovo željo z uteme- ljitvijo, da imajo prednost otro- ci zaposlenih mater in da še teh ni mogoče sprejeti glede na pretesne prostore. Ob obstoječih možnostih ptujskega vrtca, ki lahko sprej- me le 5,6 odst. od 1163 ptuj- skih predšolskih otrok v sta- rosti od drugega do šestega le- ta, ni mogoče drugače. Ni lahko vedno znova stikati za sredstvi, ker to zahteva.jo vedno večje potrebe po razširitvi vrtca. Šte- vilnim materam pa je vedno te- že znova in znova pojasnjevati, da njihovim željam žal sedaj še ni mogoče ugoditi. Za vse ptujske otroke bi bilo 25 od- delkov komaj dovolj. Ce bi upoštevali priporočila medicine, naj bi imeli predšol- ski otroci do vrtca le pet minut pešačenja (šolski otroci četrt ure do šole), bi moralo biti v Ptuju 8 vrtcev i>o 75 otrok; za prvo silo Pa bi morali biti vsaj .štirje. K sreči je uspelo druga ustanoviti za breške otroke. Treba bo misliti še na tretjega in četrtega. Ce bodo nadaljnji vrtci v novih ali v že obstoječih zgradbah, bo odvisno od prora- čunskih sredstev, kje Pa naj bi stale zgradbe za nove vrtce, bi pa dovolj predlogov dali zdrav- niki, zdravstvo, urbanisti, arhi- tekti, zlasti pa starši in ljud- stvo s terenov. Pri tem je se- veda treba upoštevati, da po- trebujejo otroci okrog zgradbe .večji^^p^tgr. Glede izkušenj z adaptacijami moramo priznati, da niso ren- tabilne in da je manj skrbi z graditvijp ncvih vrtcev, ki iz- polnjujejo higienske in pedago- ške pogoje. Te izkušnje so upo- števali celo v Skoplju, kjer so raje zgradili dva nova vrtca, kot da bi stvar uredili z adapta- cijami. Drage matere, vse skupaj bo- mo presrečne, ko bo miOgoče za- dovoljiti vas vse in vse vaše otroke, ko bo mogoče ob vseh ostalih družbenih iKttrebah od- tegniti primerne vsote tudi za nadaljnje ustanavljanje otroških vrtcev. Dotlej bodo vaši otroci navezani le na vas, na vašo materinsko besedo, zgled in skrb, pri čemer vam bomo vedno v pomoč z izkušnjami iz vrtca in nas bo vse veselilo, če se bo- ste kdaj obračale na nas z vpra- šanji, kako mi v vrtcu rešuje- I mo razna \'^gojna vprašanja in , kake uspehe dosegamo z različ- nimi otroca. L. M. Teden otroka na Zavrču Teden otroka so tudi na Za- vrču dostojno zaključili. V ta j namen so pripravili posebno i proslavo, ki je bila 3. t. m. in ■ na kateri je nast,opil s svojim dobro pripravljenim programom mladinski pevski zbor. V osta- lem Pa je dal vso vsebino Tednu otroka odbor Rdečega I kfiža, katerega člani so obiskali I slabše situirane otroke in ukre- nili vse pKJtrebno, da bodo de- ležni nujno potrebne pomoči Glede tega je piotrebno omeniti pomoč tamkajšnjega kmetijske- ga gospK>darstva, ki je poklonilo v ta namen mlečni kuhinji 600 kilogramov suhega sadja. V Tednu otroka je učiteli'Stvo posvetilo po eno uro pouka v vsakem razredu družbeni mo- ralni vzgoji Kaj je Dornava naredila v Tednu otroka? Teden otroka je za nami. Ne morem se še odločati, da bi odstranila iz šolskega okna lepak z ljubkim, vedro nasme- janim otroškim obrazkom. Vi- dim, kalio nehote zastaja temu in onemo mimoidočemu korak. V meni pa je vselej tiha želja: da bi se ob pogledu na lepak ustavila tudi — misel, misel na otroka, misel, ki bi vpraševala: »In ti. Si kaj storil za otroka? In ti, kaj boš storil za otroka?« Morda bo ob pogledu na lepak nekoga neprijetniO dimilo: »Glej, sestali so se. govorili so o otroku, o tvojem, o sosedo- vem, o otroku iz Dornave, iz Pacinja, iz Velovlaka« ... Mar je katero koli tvoje opraviče- vanje dovolj tehtno, da nisi bil na sestanku?! Naj spregovorim o sestanku! V Tednu otroka je bil to edini sestanek v Dornavi in še ta je bil izjemoma slabo obiskan. Pravijo: trgatev! Pravijo. Mi pa smo sklenili na sestanku da Teden otroka ne bo le teden, da bo postal leto dni dela za otroka, da bo to delo zajelo tudi one. ki jih to pot ni bilo va sestanku. Sto in sto perečih vzgojnih vprašanj nam zastavlja naš otrok, sto in s.to vprašanj, ki se ne tičejo samo enega človeka, dveh ali treh ljudi, ki se ti'čejo nas vseh. Že pred letom dni si je vsaj večina staršev, vključenih v Društvo prijateljev mladine, usvojila med svojim delom za otroka spoznanje, da je sleherni izmed nas dolžan posvečati se ne le svojemu lastnemu otroku, temveč tudi vsem drugim otro- kom. ZamislUi smo se na se- stanku ob besedah, ki jih je kmečkim staršem povedala An- i gelica Kolarjeva, učenka z Rod- ; nega vrha, zamislili smo se ob ' ugotovitvi, da je tudi šolska ' mladina tukajšnjega šolskega ! okoliša med ono mladino, ki je Szven.šolsko prekomerno zapo- slena, da je med našimi starši še vedno znatno število onih, ki žrtvujejo za svojo trenutno osebno korist, srečo in koristi svojega otroka, morda celo si'ečo vse njegove bodočnosti. Zlasti posamezni člani Društva prijateljev mladine so v tem oziru že doprinesli marsikaj k izboljšanju tega vprašanja s tem, da so opozorili prizadete ter tega in onega dovedli s pre- pričevanjem do tega, da je umaknil svoje osebne koristi v korist svojemu otroku. Da, de- janja pomenijo uspeh' Kakšen hasek naj bi imelo naiše delo. če bi se ustavljali zgolj ob besedah? Nobenega. V Tednu otroka smo sprejeli nekaj sklepov za naše bodoče delo za našega otroka, delo. ki bo moralo oživljati besede v dejstva. Da se vzgojno prosvetlimo, da se mnogo od nas otresejo vzgoj- nega analfabetizma. bomo imeli v zimskem času vzgojne večere v obliki nekake Ljudske uni- verze. Premnogo je vprašanj, o katerih čutimo, kako v živo nas I pretresajo, a se o njih do sedaj I še nismo dovoljno razgovorili. I še manj kaj storili za njihovo reševanje. Mar se nam ne vsi- ljuje neštetokrat vprašanje od- dvojenosti šole in doma. mar nas ne pretresa do zadnje glo- bine vprašanje alkoholizma, ka- terega žrtev je nrv^enstveno otrok?! Se in še se razraščajo pred nami vprašanja in vsa terjajo od nas tudi — odgovor, terjajo rešitev! ' Prosvetni kolektiv si je za- dal za nalogo, da bo pod lupo svojih opazovani raziskoval kar največ vprašanj, tičočih se Š0I9- obveznih otrok. Na roditeljske sestanke, ki jih bo imel v vseh všolanih vaseh, bo prihajal do- jbro pripravljen z gradivom o ' (Nadaljevanj« na 2. strani) Stran 2 Ptuj. 15. oktobra 1954 T.ezave z letošnjo Irgatvijo Letošnje deževno in hladno vreme je močno prizadelo vino- gradništvo v ptujskem okraju Trgatev, ki se je pričela z bra- njem zgodnjih sort. je kakovo- stno slaba, ponekod pa srednje dobra. Po koUčini je pridelek do- ber. Mošt iz slabših sort grozdja dosega v slabih legah 15 odst. sladkorja, medtem ko beležijo pri kvalitetnejših sortah v ugodnih legah 20 odst. sladkorja. Zaradi slabe kvalitete mošta vinograd- niki odlašajo trgatev na poznejši r-,- ■'M-t^r-^^i-^rV-. gospodarstva ne morejo več čakati, ker im. velike površine vinogradov bodo s trgatvijo, če bo vseskc lepo vreme, končali šele v dr: polovici novembra. Zanimivo Je, da letos odkup podjetja še niso prišla na tere V nedeljo, 17. oktobra, bo V naxskia zadruga iz Ptuja pr odkupovaln moSt v TjC=;kovn" VJadko šugman Po razstavi nekaj o razstavi Bralci »Ptujskega tednika« I naj mi ne zamerijo, da jim bom j sicer pozno opisal nekaj svojih vtisov s III. ptujske okrajne gospodarske razstave, ki še ni tako daleč iz spomina neštetih njenih obis^kovalcev. Svojo zgodbico sem si tako nekako zamislil opisati in upam, da mi jo bo hotel urednik kljub zamudi vsaj .sedaj objaviti. Ko sem še pred otv^oritvijo razstave prišel v glavno pisar- no, sem naletel na mlado sim- patično tovariišico, ki mi je pri- jazno odzdravila. »Prišel sem v službo,« sem dejal. »Ah, vi ste ... !« »Da, to sem jaz!« Pokazala mi je vrata, ki so vodila v sobo. v kateri sem pozneje preživel več kot 14 dni. »Soseda bova,« mi je še rekla. Kaj sem hotel drugega odgo- voriti kot: »Zelo sem vesel«. Zaprla je vrata in odš^la. Dnevi razstave so tekli. Sedel sem v svojem »uradiu^ ter tu in tam opazoval mrijOŽi- co, ki je vrela na razsi;aviišče. Malo dolgočasno se mi je zdelo od začetka to življenje; ves dan in še pozno v noč sedeti na stolu in izvrševati svojo dolž- nost. Zato sem večkrat obisko- val »sosedo« in druge službti- joče osebnosti na razstavi. Nekega večera sem se napp- til proti velikemu klopotcu, ki je bil križišče in kažipot mla- dim in odraslim na razstavi. Tihi, nikdar pojoči klopotec je mogočno stal iznad bogatih pa- viljonov. Stopil sem do družbe lii je stala pod klopotcem. »Do- ber večer!« sem pozdravili. »Kako se zabavate?« sem vse- vprek vprašal. »Kaj pravite k naši razstavi?« Nasmehnili so se in najsta- rejši iz družbe je začel bolj v šali kot zares: »Star sem, veliko vsega sem že videl, toda še nikoli nisem videl tako molčegega klopotca, kot je ta vaš razstavljeni klo- potec, ki ste ga morali posiliti, da je dal od sebe par glasov za radio. In toliko vinogradnikov je tu, ki se pod njim zbirajp, iščejo in najdejo in ne vem kaj še vse — klopotec pa vedno molči. Vem, da tebe ne zanima toliko klopotec kot kaj druge- ga!« In vsi so se mu smejali. »Da, res je,« sem odgovoril. »Rad bi slišal nekaj o vaših ostalih vtisih, kot n. pr. katero dekle vam na razstavi najbolj ugaja. Po zvočnikih tolikokrat slišim: ,Lepi deklici, veseli to- varišici, simpatični nataikarici itd. to ali ono ploščo.' Kaj pravite, katera je najlepša?« »Oh, tukaj je pa res toliko lepotic, da bi bilo kar pametno, poslati priporočilno pismo v Hollywood, naj bi si jih od tam prišli ogledat,« mi je odvrnil drugi iz družbe. »Vi vprašujete samo za lepimi, p>oglejte si še tem.peramentne, najhitrejše, naj- vljudnejše in najlepše obleče- ne!« je še pristavil. »Vi ste vedno tu, pa vi po- vejte, kje se vistvarja xia raz- stavi največji dobiček?« je vprašalo dekle iz družbe. • »Variete,« sem ji odgovoril. Bil sem prepričan, da mi'sli ravno nanj, zato sem ji postre- gel s tem odgovorom. Tretji moški iz družbe se je zanimal, kateri pevski ^bor obiskovalci na razstavi najraje poslušajo. Komaj sem se izmazal z od- govorom, da »Matjašeka in Ma- ruleka«, sem m.oral odgovoriti še na vrsto drugih vprašanj. Jezil sem se, da se je zadeva čisto obrnila. Namesto, da bi oni meni tolmačili svoje vtise, so hoteli, da b; jim jaz svoje. Končno sem se poslovil in jo odmahal nazaj proti svojemu uradu. Spotoma sem pogledal v infcrmacijski paviljon, ki s;o ga oblegali arhitekti in je bila sreča, da ga niso vpričo mene podrli. Na glavnem odru sem videl še odgovornega za ktdtur- ncprosvetni program, ki je kon- troliral postavljanje prakti- kablov in stolov za pevski na- stop. Časa sem tokrat imel več kot s-icer, zato sem se pozanimal še za program vardeteja. Neki mo- žakar mi je dejal, da bom videl fizlmltumi nastop dveh deklet in moškega. No, pa grem, sem Si mislil in jo odmahal v va- riete. Pozdravil sem se z malo družbo, ki je pravkar izpraznila tretjo buteljko. Znanec iz druž- be mi je smehljajoč pomežLknil, vendar žal nisem razumel, na kaj naj bom pozoren. Tu sem, srečal tudi nekdanjo sošolko, ki sem jo kmalu za- prosil za ples, pa mi je njen kavalir, prileten možakar, na gentlemanski način povedal, naj si poiiščem drugo plesalko. Na- meraval sem popiti kozarec »si- fona«, da bi Si pomiril živce, pa me je od tega odvrnil pri- hod prijateljice, ki je pravkar Stopila v variete. Z njo sem se domenil, da se tu najdeva. Sedla sva k mizi in se prav prijetno pomenkovala vse do (Nadaljevanje na 3. strani) ^ri tamburasih vHa)dolah Prenehalo je rositi, kq sta po- ■kali Marjanca in Marija. »Ste jripravljem, greste z nama, ka- :or ste obljubiH?« »Seveda, ra- da grem. Tudi tovarišica bo ';la.« Pot bo krajša, če gremo Hiri... Razgovarjale smo se vso pot, kako gre v šoli, kaj se je pri- jetno učiti in kateri predmeti ielajo preglavice. Med tr.kim irijetnim razgovorom smo hitro rispele v Hajdoše, v hišo tov. 'alentina Zumerja. Luči so bile prižgane, saj je ila ura že sedem. V sobi je ed: na steni visijo instrumenti, epo so pritrjeni na poseben, za 0 napravljen obešalnik. Na mi- 1 so razporejene note. Sprejel las je sam tov. Zumer. skro- len, rekli bi. preskromen za to, ar je dal od sebe Nato je pri- 'a še njegova dobra žena Sedli mo in se pogovarjali. Tov. 2u- aer je samouk. Iz različnih knjig se je učil note, lestvice, taktiranje — vse, kar je za glasbo jKJtrebno. Pozna in zna mnogo, kar je zia kmečkega člo- veka hvalevredno. Zanima ga vse, kar je v zvezi z glasbo, naj bo to vokalna ali instrumental- na. Povedal mi je, da je bil vsak dan na III. gospodarski razstavi v Ptuju, ko je bil kul- turni program. Ne vem, koliko je bilo takih ljudi med nami? — Glej, in prišli so tamburaši, sami mladi, ki so vključeni v PGC Hajdoše: Vilčnik Avgust, krojaški vajenec Repec Ivan, delavec, Pulko Janez, delavec, Vilčnik Marija, delavka, Repec Anton, dijak I. gimn., Zupanič Marija, dijakinja HI. raz gima., domača otroka, ki sta jih šla klicat, t. j. Zumar Marjanca, dij. II. raz. gimn., Zumer Jelka, učenka IV. razreda osn. šole ter Vidovič Marija, dijakinja I. raz- reda gimnazije. Segli smo si na- smejani v roke. Opravičili so se, ker so prišU nekateri s polja, kjer So trga.- koruzo. Vzeli so instrumente v roke in že zasedli vsak svoj prostor. Prva je bila: >^Na oknu glej obrazek b"ed«. Pesem in njeno izvajanje sta bila prav dobra: godbeniki po- znajo vsi note, vedo, v katerem duru igrajo. Dobri so bili pre- hodi IZ dura v dvir. Nato so se vrstile pesmi še naprej: domače narodne in hrvatske ter nekaj polk in valčkov. Presenetilo me Pa je, da nekatere pesmi pojo in igrajo. Tako zveni pa res le- po. — Disciplina tega tambura- škega zbora je lepa. izvajanje dobro točno v taktu, agogika dobro obdelana. Nisem mo,gla verjeti, da lani ti naši vrli mla- dinci še poima niso im.eli o no- tah Gla-^bila so si nreskrbeli sa- mi drsalice pa jim reže tov. Zumer sam iz rogov Tudi note prepisuje sam. Da bi ted°n otroka čim lepše rnkljui^ili. som povabila tov. Zumerja, če bi hoteli za^^^rati nekaj pesmi na proslavi. Rade volje so se vabilu odzvali Pro- slavo so zelo r>oži"ili. Ljudi so si takoi pridobili in vzkliki: »Dajte še eno! Vudrite še!« so temu dokaz. Neka tovarišica iz Skorbe pa 'e i^ifivila: »Vidiš, to je pametno' Mladino je treba na tak način zaposliti!« Tovariši tamburaši k uspehu iskreno ^'^<:+itam. zlasti tov. Va- lentinu Zumerju — le po tei Kaj j8 Dornava naredila v Tednu otroka? i (Nadaljevanje s I strani) splošnem značaju vasd, kakor tudi s po^drobnimi podatki o dmžinslcem stanju in o otroku. Gotovo je, da bc mogla pri tem delu doprinašati marsikak dra- gocen drobec tudi krajevna ba- bica, v ostalem pa seveda prav vsi. Predvsem hočemo to sled- nje: zavedati se svoje družbene dolžnosti do otroka, uresniče- vatd besede v dejstva, p>omagati našemu otroku — nosilcu nove stvarnosti — do prožnega koraka v bodočnost. M. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 16. oktobra 1954, ob 20. (8. uri: Buck-Rabadan: »Kioei- Lan«, kitajska igra v štirih dejanjih z glasbo. Sedmič! MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 15 do 18. obtobra 1.1 francoski film »Le- potice noči« in v dneh oi 19. do 21.okt. 1954 nem "ki film »Greh«. ★ V ponedeljek, 18. oktobra, bo ob 19. uri v Ptuju v dvorani OK ZKS Ptuj predavanje tov. prof. R a k u š e iz Maribora: »Esperanto v sodobni dru^^.bi« Vabljeni vsi. ki se zanimate za esperanto m mednarodno so- delovanje. ★ Mestna komunalna uprava v Ptuju spre'me takoi de^.et de- lavcev Za čas dveh do treh me- secev za de'a na čiščenju stru-^e Grajene. Priiave spreiemn MKU Ptuj. soba št. 5 na Mestni ob- čini Ptuj DEŽURNA TRGOVINA v soboto 16. okt. 1954 Trgovsko podjetje »Izbira« — poslovalnica »Jelen« v Lackovi ulici. DEŽURNA TRAFIKA v soboto 16. oktobra 19.54 pK)pol- dne: Trafika na Ljutomerski cesti (Pavko), — da bodo kmetovalci lahko dobili kredite za nabavo po- ljedelskih strojev in orodja ter plemenske in vprežne živine ne- posredno od Narodne banke. Kredite z enioletnim odplačilom bodo odplačevali v dveh ena- kih obrokih, druge pa v enakih polletnih odplačilih. Enakih olajšav bodo deležni tudi če- belarji; — da bo v Sloveniji ustanov- ljenih deset novih zadružnih hranilnic in posojilnic, ki bodo razpolagale z vlogami in slcladi, ki so biU doslej pri Narodni banki, upravljale bodo z obrat- nimi sredstvi, z investicijskimi krediti za zasebne kmete, gle- de prevzema drugih investicij pa se bodo prav tajko lahko po- godile z Narodno banko; — da bo s 1. decembrom t. 1. prenehala prodaja klavne živi- ne po hlevih. O^i^rajni živinorej- ski odbori in zadruge bodo or- ganizirale dogon klavne živdne na zbirna mesta — na krajev- ne ali občinske sejme. Prigna- no živino bo pregledala komi- sija, ki jo bodo tvorili veteri- nar, zastopnik okrajne zadruž- ne zveze in zastopnik trgovine, ki bo določila kvaiiifikacijski razred zlasti glede na odstotek klavnosti in orientacijske cene. Odkupna podjetja se bodo sa- ma pogodila s kmeti za ceno. Pri takem načinu odkupa na- kupovalci ne bodo več potrebni. Slednji so ob dosedanjem na- činu prodaje živine imeli pri- ložnost Za lepe zaslužke; — da se obeta zvišanje cene svinjskih kož, da bodo kmetje rajši odirali ob kolinah svinj- ske kože in da naša usnjarska industrija ne bo več trpela škode, kot jo je doslej, ko so v drugih republikah prodajali sla- nino s kožo vred; cene se bo- do dvignile od 11 do 30 o^dst. nad dosedanje odikupne cene kož; slanina, ki je v prodaji s kožo vred, bo za 10 cdst. ce- nejša od slanine brez kože; — da je dobilo na tretjem in- vesticijskem natečaju 280 poso- jilojemalcev 2.240,248.000 din za obnovitev starih in nasaditev novih vinogradov na površtni 5545 ha. Skupno imamo 238.405 hektarov vinogradnižlkaih pf>y-r ^ šiin. Najbolj obnavljajo vinogra- de v Makedomjd (3450 ha), Sr- biji (921 ha). Hrvatski (503 ha), Sloveniji (482 ha), Bosni dn Her- cegovini (124 ha) ter Cmi gori (65 ha); — da se je v okoBci Ljub- ljane razširila kokošja kuga. Tam zatrjujejo, da je to bole- zen zanesla pošiljka perutnine iz Ptuja, nekaj krivde pa pri- pisujejo tudi kokošim, ki so jdh gospodinje nakupile na ljub- ljanskem trgu; — da predvideva družbeni 'lan za 1955. loto možnost na- bave dolgoročnih kreditov za obnovo drevesnih nasadov, da bo obnova sadovnjakov hitrej- ša. Določeni bodo sadni okoliši, v katerih bo najbolj uspevalo -adje za predelavo in žlahtno -adje (brezalkohoilne pijače in konzerviranje); — da bo na podlagi novega trgovinskega sporaz-uma med Holandijo in FLRJ z dne 5. ok- tobra t. 1. Holandija do-bavljala Jugoslaviji semenski krompir, ■?d:lne maščobe, sredstva za varstvo rastlin, elektrotehnični material in motorje, Jugoslavija oa Holandiji vino, gradbeni les, lesne izdelke in drugo; — da bo podjetje »Mašnno- ^radnja« v Beogradu skupaj z nštitutom za sladlior v Novem Vrbasu do konca novembra iz- delalo investicijski ptrcgram za 'ladkorno tovarno pri Ormožu. Ko bo nato getov še glavni^ in ■i^eneralni projekt, bodo začele nriprave za končno uresnič*itev načrta. — da bodo trgovska pi'>djetja, Tgovine s kmeliijskimi pridelki ia drobno, gostinska podjetja, menze in dijaški domovi lahko nabavili krompir, fižol, čebulp, zelje in drugo s kreditom za ozimnico, ki ga bo banka odo- bravala izven natečajev pod po- sebnimi pogoji; — d T bodo plačevali stano- valci mesta Kranja v prvem okolišu najenmino po koefiici- f^ntu 0,30, v drugem okolišu po O 28. v tretjem pa po 0,25. Sklep LOMO Ptuj glede na moten 'voeficient 0,30 za vse tri oko- liše bi bilo vselMkor dobro po- T^raviti; — da bodo naša podjetja do- bavljala sovjetskim na podlagi nedavnega spor.azunria med pod- -etji v Beo'gradu meso, tobak, konopljo, metilni alkohol, kal- -'inev karbid in drugo, sov'et- ika pa našim surovo n^fto, ^'^mbgž mčun^apovo rudo, antra- cit in rotacijski papir; Novak Franr Za domače kletarje Glede trgatve smo se pogo- vorili v 39. številki našega lista. Kratko smo povedali, da je trgatev bila tedaj dovoljena za 15. oktober za vse sorte, ki po- ^no dozorevajo. Dovoljenje za trgatev je okrajni ljudski od- bor preložil na 5 dni prej, to ie na 10. oktober iz razloga, ker ie vreme bilo vse dni jako ne- ugodno za zorenje grozdja Trgatev na splošno se je pri- čela po 10. oktobru z izjem,' onih maloštevilnih »jesiharjev« ki so na skrivaj potrgali že pred 10. oktobrom. Povedali smo, na.' stiskajo posebej gnilo grozdje ■■cer dobimo slabši mošt, ki ime okus po gnilobi in pozneje po- njavi, če ni posebej kletarjen Vinogradniki, ki trgajo te dn: .n nadaljujejo še prve dni no- vembra, bodo pridelali seveda vse kaj drugega, kot prerani Irgači. Letošnji mošt iz mešanih nasadov vsebuje 14 do 18*/f sladkorja. Sortirani mošt kvali- tetnih sort na ugodnih legah je vseboval te dni 16 do 20*'/c sladkorja. Ker nekatero vino- gradnike ne zanima količina sladkorja v grozdju ozir. v mo- štu, navajamo račun, iz katerega takoj vidijo, ali bo novo vino močno ali slabo. Količino slad- korja, ki ga odčitamo na klo- stemeuburški mostni tehtnici pri temperaturi mošta, ki je na tehtnici OTaiačena, pomnožimo z 0,6, pa imamo ono količino al- kohola, ki ga bo vsebovalo no- vo vino. Zgodnja trgatev s U^/o sladkorja X 0,6 = 8,4«/o alko- hola, mošt z 18°/o sladk ima 10,8*/n alkohola, most z 20"/o sladk. ima 120/0 alkohola itd. Tako vemo za jakost vina, ki je poleg ostalih pogojev, ki ga mora imeti kvalitetno vino pri prodaji, eden vidnih pogojev pri doseganju višje cene. Jasno je. da domača potrošnja tudi išče dobro vino, ki naj bo zdra- vo in krepilno po težkem delu. Da dosežemo čim več slad- korja v grozdju in pozneje čim več kvalitetnega vina, je oblast zadrževala trgatev posebno le- tos, ko je grozdje kislo še prve dni oktobra Količina sladkorja v moštu pa ni edina pokazatelj za kvalitetn;o vino. Mošt, ki vsebuje več sladkorja, vsebuje več ostalih sestavin in arome (okusa). Kemiki so dognali, da nastaja iz 100 delov sladkorja vinskega moštva 48,46 delov etilnega al- kohola, 46,67 delov ogljikovega dvokisa, 3,23 delov glicerina, 0,61 del jantarjeve kisline in 1,03 dele masti, celuloze in dr. Etilni alkohol vsebuje vse žlahtne sorte, dočim imajo sa- morodnice metilni alkohol. Raz- Mka se predvsem pozna po nje- nem učinku. Etilni alkohol daje vinu plemeniti okus, po pitju zmerno pijanost in veselo za- spanost, dočim povzroča metil- ni alkohol razburjenje, neraz- sodnost, po pitju pijanost do nezavesti in težko iztreznjenje. Ogljikov dvokis večinoma iz- hlaF>i med vrenjem, je v zaprti kleti smrtonosen, zato stopi v tako klet vedno z gorečo svečo. Cim ta ugasne, se takoj umakni iz kleti, dobro prezrači in šele nato ponovi vstop z gorečo svečo. Kjer sveča ne gori, ni p>ogojev za življenje človeka. Kislin v vinu je še več vrst, zato je dobro vedeti o njih, da so dobre kis.line v dobrem vinu nastale iz dO'bro zrelega grozd- ja, ostre kisline v vinu so posledica rane trgatve in slabe- ga kletarjenja. Glicerin in masti so produkt vrenja, zavisne od količine sladkorja v moštu. Večkrat vi- dimo, kako lepo se suka vino v čisto tanltem kozarčku. Pra- vimo, da vino teče kot olje. To gladkost vina daje večja ali manjša količina glicerina. Zaradi tega je treba trgati čim slajše grozdje, da bo vse- bovalo vino čim več sladko kiselkaste gladke čiromatične vsebine. BISTVO DOBREGA KLETARJENJA Glavni pogoj za dobro kle- tarstvo je poleg kvalitetne trgatve še: zmerno hladna klet, snažna vinska posoda, vinski duh kleti in pK>sode, pravilno vrenje in dozorev^anje vina, pra- vilno pretakanje, zmerna koli- čina žvepla in polnjenje sodov. Vinska klet naj ima pri vre- nju mošta 12 do 18 stopinj C. V hladnem vremenu trgatev da- je mrzel mošt. Tak mošt ne vre in imamo z vin,om mnogo sat- nosti naslednje sipomLadii. V pri- meru da 'C mo^t mrzel in te- kom 3 dni ne prične vreta, je potrebno klet pogreti ali pa vsaj mošt. To dosežemo, če en^o četrtino do polovice mošta se- grejemo na ono toploto, da roki ni prevroča in zlijemo k osta- lemu moštu v sod, da vsega segrejemo vsaj do 18 stopinj C. Opustiti je visol«) ogrevanje mošta zato, ker dobi vino okus po kuhanem vinu. Mošt ne vre, ako smo sod močno žveplali. V tem primeru •e treba vino pretočiti v drugi ki ni žveplan. Pretok vrši- mo s pipo, ki je odprta na pol ter teče mošt v široki prhi. Mnogo pomagamo s tem, da )besimo pod pipo obeljeno sir- :ovo ali suho obeljeno brezove metlico, da vino prši preko metle, pride z zrakom močno v dotiko in žveplo izhlapeva. Preveč žvepla v moštu prepreči vrenje, kvari okus vinu (okus po gnilih jajcih), po pitju po- vzroča glavobol. Bodimo zmer- ni v rabi žvepla. Navadno za- dostujeta 1 do 2 traka žvepla za 1 polovnjak. Drugi vzroki, ki ovirajo vre- ije, so redki, ker so naše vino- Tradne vinske kvasnice dovol.^ delavne pri vrenju, če imajo primemo toploto in dovoli sladkorja. V naprednih kleteh rabijo za vrenje odbrane vinskp kvasnice in jih dodajo pred vrenjem. Te kvasnice izdelajo boljša vina in bolj popolno mošt prevTO. Razlika med nji- mi, grobo povedano, je taka. kot med kvasom pivovarne in drožicami, ki jih gospodinje ra- bijo pri peki kruha. V času vrenja damo na piUco soda kipelno veho, vrečico iz jako goste tkanine, napolnjene s čistim peskom ali pa krpo in kamen, Id zapirajo vhod golaz- ni in smetem. Vrenje ponehava, ko zmanj- kuje sladkorja v moštu. Za po- polno prevretje sladkorja je treba mošt mešati od dna. To napravimo s kolom trdega lesa listavcev, na primer gabra, bre- ze ali bukve. Neprimeren je hra-Ttov. ko- stanjev ah kol iglavca (smre- ke, h^"^ '+d.t TV/f.^^^sr«-'*^ mi-v'*" (Nadaljevanje na 3. strani) Priprave na trgatev na Velikem Oklču Ptuj, 15. oktobra 1954 Stran 3 •eKtronika, Štefan Požlep: ena izmed noinlasih panog sodobne ^ehnike Morda je že marsikdo izmed naših bralcev čital kakšno knji- go ali gledal celo film, ki jo prikazoval pošastne, človeku podobne stroje — robote; smeSno okorni in obenem grozotni so se nam zdeli, ko so v naši fantazi- ja ali pa pred našimi očmi na filmskem platnu počenjali vse- mogoče stvari. Največkrat so divjali, razbijali, morili. In v ta- kih trenutkih smo se nehote zgrozili nad neusmiljeno in hladno logiko kovinske gmote. Snov različnih utopističnih romanov pa nOcakor ni bila no- va. Zelja, da bi napravili stroj — robota, ki bi ga lahko zame- njali ^^■''''rr^^h d"'ih cnr^m- Robot je zgrabil vohuna Ija človeka že ^ davnih dni. Nastala je spontano iz prizade- vanja, da bi si olajšali delo in s tem tudi življenje. Seveda konč- nega namena ni dosegel še nikdo in ga tudi nikoli ne bo; stroj, avtomat, še tako popoln, bi liahko v najboljšem primeru znal le toliko kot njegov tvorec — človek, ki ga je napravil. Rezultat vseh teh prizadevanj so bile številne iznajdbe in iz- umi. Vendar je šele najnovejši čas prinesel upanje, da bo člo- vek vendarle našel enako\rred- nega namestnika ne samo pri opravljanju fizičnega dela —te- ga že imamo v različnih motor- jih in strojih — pač pa tudi tam, kjer je bilo njegovo delo doslej nepomembno. Seveda pa bo človeški razum še nadalje tisti, ki bo dvignjen iznad vsega. Bodoče generacije bodo manj in manj vezane na grobo fizično delo; zahvaljujoč rojstvu in raz- voju elektronike, se bo človek lahko boli posvetil umskemu delu. O elektroniki ve danes kaj več le mali lj\idi. Pač pa jih je malo, ki še ne bi slišal-, kaj o radiu, televiziji itd. Radio si- gurno ni več luksuz, ampak po- staja kulturna potreba današ- njega človeka. Kaj pa je s te- levizijo? V iiidustrijsko razvitih drža- vah se je televizija že tako raz- širila, da je postala resen kon- kurent filmu. Njen razvoj v zadnjih letih je prišel že tako daleč, da imamo danes že barv- no televizijo, uvajajo pa se že tudi različni sistemi plastične ali trodimenzionalne televizije (3 D), torej barvne in obenem plastič- ne slike. Tekma med televizijo in filmom pr je prinesla tudi presenetljive rezultate. Nedavno se je posrečilo znanstvenikom izdelati postopek za magnetno snemanje slik. Ce rečemo »po- srečilo«, tegr ne smemo vzeti dobesedno Rešitev tega proble- ma so Iskali v številnih labora- torijih in rezultat je sad dolgo- letnega dela. Glede na izredno pomembnost tega odkritja bo- rp/-! »i'5-n4c;a^' n niem neka< več. Znano je, da se uporablja za izdelavo filma celulozni trak. Na tega se namaže p.ast srebro- vega jodida ali bromida, ki je občutljiva za svetlobo. Potem ko film osvetlimo, ga moramo še razviti, fiksirati itd., skratka pot do končne slike na filmskem traku je dolga, in kar je važno tudi zelo draga. Pri magnetnem snemanju sli- ke pa vidim.o tenko jekleno ži- co ali trak ob elektromagnetu, skozi katerega teče tok, ki ie nekaka »električna slika« pred- meta, ki ga slikamo. Tako do™ bimo na traku ali žici »magnet- no sliko«. Pri obratnem proceslli pa vodimo trak ali žiCo mimo elektromagneta Zdaj se »nia- gnetna slika« nekako izpren.eni v električno in ta dalje s pomoč- jo posebne elektronske cevi v optično sliko, ki jo vidimo Po- snete slike se lahko tudi »zra- dira«, tako da lahko uporabimo isti trak poljubnokrat. Prednost novega sistema pa ni le v tem, pač pa tudi v manjši teži traku i-n nižji ceni itd. Ogromen razvoj je doživela elektrotehnika zlast; v drugi svetovni vojni Uspehi nemških podmornic so prisi.ili zaveznik- da So z mrzlično naglico začeli iskati sredstva za borbo proti njim in proti nemškim letalom ki so vsak dan odmetavala bom- be na Angliio. Kot reziltat teh prizadevani je nastal radar, aparat, ki odkriva in meri raz- dalje do predmeta ne glede na vidljivost Danes je radar po- stal nenadomestljivo sredstvc obrambe Citamo o radarski mreži na obalah Amerike; ra- darji na letalih usmerjajo ogenj orožja; radar za odkrivanje pod- mornic; radar v prometu, radar odkriva nevihtne oblake itd. O najrazličnejših načinih uporabe radarja so napisane debele knji- ge; v okviru kratkega prikaza uporabe elektronike pa jih je nemogoče tudi samo našteti. Mogoče ste že slišali tudi kaj o snajperskih puškah, s kateri- mi lahko streljate tudi v popol- ni temi; na njih je poseben daljnogled, s katerim lahko vi- dite vsak predmet. Važno je, da je pri tem sam strelec oziroma daljnogled popolnoma neviden. V daljnogledu je vir tako ime- novane infrardeče svetlobe. I Predmet, ki ga na primer v po- i polni temi osvetlimo s to sve- j tlobo, je Za naše oči popolnoma i neviden, Ce pa ga gledamo sl-^o- zi poseben daljnogled, občutljiv za infrardečo svetlobo, bo vi- den kot Dodnevi, Navedel sem nekaj primerov uporabe elektronike v voj-ni. Res je predvsem vojna vplivala na pospešen razvoj raznih elek- tronskih naprav in aparatov. Vendar je tudi v mirnem času elektronika tako korenito po- segla v življenje ljudi, da iahko rečemo, da se bližamo času, ko bo elektronska avtomatika P^'- vsem zamen.iala človeka. Ne bodo to nikaki nerodni roboti, ki bi nas do svoj- zunanjosti spominjali na ljudi z Marsa; res imajo tudi aparati mož.aane in živce; različne elektronske re- leje, žice in kable, ki se kot živci raztezajo na vse .strani i2 aparata proti strojem, da tam uveljavilo našo voljo. Človek je le kontrolor; ven- dar tudi to ne v pravem pome- nu besede. KontroMra le delo- va^nje aparatov, ni pa nujno, dE neposredno sodeluje v siamerr delovnem procesu. (Dalje prihodnjič !£ CIRKULRN V nedeljo, dne 10. oktobra 1.1., je bil prvi roditeljski sestanek v tem novem šolskem letu. Ude- ležilo se ga je nad 100 očetov in mater. Šolski upravitelj je ob tej priliki dobro seznanil starše z njihovo nalogo do šol- skih otrok in z nalogo šole pri njihovi splošni vzgoji in izobraz- bi. Večje težave z obnovo šole so v glavnem mimo, zato je lahko začel zopet reden in te- meljit pouk. Otroci se v moder- nizirani šoli udobno počutijo, to pa še ne zadošča za njihovo bodočnost, ki bo zahtevala od njih mnogo znanja, razgledano- sti in strokovne sposobnosti. Ta roditeljski sestanek je dal materam in očetom vrsto po- bud in nasvetov, kako bodo lahko sami mnogo pripomogli do pravilne družinske vzgoje otrok. Pomenek je bil zelo pri- srčen in zanimiv in si ga rodi- j telji še želijo. Polletni občni zbor KZ Cir- kulane v nedeljo, 10. oktobra, je pokazal, da trud. ki ga vla- gajo člani za napredek KZ, ni zaman. N9iusne?5neie dela si- cer trgovski odsek, ki tudi KZ največ donrinaša, medtem ko je živinorejski odsek v težavah. ! Veliko kritike je bilo o prekup- čevalcih živine in njihovih za- sl"?kih. Na zboru ni bilo živahno, kot ^ je navadno. Slabo vreme, kisel i vinski pridelek, slabi sadonos- S niki itd. so skrbi, ki tareio ha- loške ljudi pred bližajočo se zimo. POI»RAVKl IZ STEV. 40 54 Z DNE 8. OKTOBRA 1934 V članku vMakolski občinski praznik« sta zamenjana napisa pod slikama. Prva slika prika- zuje spomicnik talcev na Stodre- žu (ne borcev na pokopališču) druga slika pa B-nn.i^'^-n.ik padlih borcev na pokopališču. V članku »Živemu človeku se vse pripeti« na 4. strani mora biti v 2. stolpcu v 9. odstavku: »...na dveh mestih prevezal popkovino« ne pa prevzel. V članku »20 let Ljudske pra- vice« na 1. straai m.ora biti ».,.. izhajanja ...« ne pa izha- janje. M O kita ski cvetki Kwe!- Lan na ptu skem odru Iz člankov, ki so sledili v dnevnikih po 5. oktobru 1.1., ko je bila v ptujskem gledališču otvoritev sezone 1954/55 s pre- miere kitajske igre z glasbo v 4 dejanjih »Kwei-Lan« po ro- manu Nobelove nagrajenke Pearl S. Buckove »Vzhod in za- pad«. ki ga je dramatiziral Vol- mil Rabadan, poslovenil pa re- žiser Emil Frelih, je širša jav- nost seznanjena s tem, da je bila slovenska krstna predstava tega dela v Ptuju. O tej predstavi so ptujski gle- dalci premiere povedali veliko pohvalnega, zlasti pa tisti, ki so čitali knjigo »Vzhod in zapad« ter uživali nad mojstrovino Pearl S. Buckove. Ptujski kri- tiki gledaliških del še o svojih vtisih s predstave namenoma javno niso spregovorili, ker sma- trajo, da so se že zunanji kritiki potrudili povedati bistveno c prizadevanju in uspehu ptuj- skega gledališkega ansambla ob tej igri. Na tem mestu je vsekakor nujno potrebno priznati reži- serju tov. Emilu Frelihu kot gostu, da mu je uspelo v glav- ' nem z igro »Kwei-Lan« prika- zati ptujskemu občinstvu po- dobo o mentaliteti, o socialnih, verskih in etičnih razmerah v kitajskem življenju naše dobe in ustvariti med ptujskimi gle- dalci vtis, da si resno prizadeva kljub maloštevilnemu ansamblu ter raznim težavam v tej novi sezoni dati na ptujski oder ne- kaj novega in lepega. V pozdrav novo angažirani igralki Danici Senkičevi in v ' priznanje za uspeh na premieri naj ji velja priznanje gledalcev premiere, da je vlogo mlade Ki- tajke Kwei-Lan odlično od- ! igrala Upamo, da bodo to igro z za- nimanjem radi gledali tudi na ostalih odrih v našem okraju, še prej pa, da b,o mogoče to zanimivo in lepo igro prikazati tudi Celjanom in Mariborča- nom. VJ. ^^^^i 'n način up^' ^ J Tbmazeve žlindre Ing. Egon Zoreč Mar;^nese, krom- pirja). mleJca, sira, klobas itd. je škodljivo zorenju vina. Na- vedeni predmeti oddajajo duh, Jci osmradi kletne prostore. Vino ne dozoreva v svežem zxaku, temveč v zatohlem prostoru, ki daje vinu ta priiokus V vinski kleti so lahko predmeti, ki ni- majo posebnega duha, sicer ne pridelamo dobrega vina. Prazna vinska posoda, škaf, lakovnica. kad in sodi morajo biti očiščeni po vsaki up>'>rabi, sipravljen za sušenje, sod žve- plan in zabit. Novi sod je pred uporabo treba napolniti s čisto vodo in jo nekajkrat po več- dnevnem presledku izmenjati. Nato sledi izplakovanje z vročo vodo in pralno sodo (pest na 10 Utrov kropa). Krop vlijemo v sod, kotalimo na vse strani ta- ko, da krop oplahne vso notra- njost soda. Preden se krop ohladi, ga je treba izliti in to ponoviti 3- do 4-krat Nato sledi vroča voda brez dodatka sode, dokler izteka motno črna voda. Končno izplaknemo sod z mrzlo vodo, ki mora iztekati čista. To nam je potrditev, da je notranjost soda dovolj čista Za sprejem mošta. Na slaba na- vada, da vlijemo v tako osna- žcn siod razredčeno kuhano vino, da dobi sod duh po vinu. To ne škoduje, vendar v nobenem primeru ne zamenja temeljitega pranja z vročo in mrzlo vodo. Posebno pažnjo je treba po- svetiti sodu, ki je plesniv, za- tohel ali cikast. Taka posoda rabi mojstra, ki očisti notra- njost soda in ga na novo ovini. Cikasta posoda in ona od bol- nih vin potrebuje še posebno obdelavo, če jih hočemo rabiti Za zdrava vina Opozoriti je treba vsa gospo- darstva na dejsrtvo. da je vinska posoda zelo dragocen inventar, ki je porušil mnogo hrastov in naših gozdov Štednja z lesom nas sili, da smo skrbni z vinsko posodo Vemo pa tudi to, da dober vinski sod vino izboljSa. slab sod Pa tudi najboljši rnošt in vino pokvari- To ni až LEVICA NE VE KAJ DELA ^ 16 milijonov dolarjev je po- rabila komanda neke edinice ^ ameriške vojske, da je zgradba na Aljaski taborišče barak in ga potem tudi razdrla ker ni bilo postavljeno na pravem mestu. Lesene =estavne dele so nato po- slali v Seattle v USA kjer jih je kupilo ameriško notranje mi- j nistrstvo To jih je poslalo nazaj na Aljasko ter barake ponovno postavilo samo 18 km daleč od prejšnjega mesta NE MORE GLEDATI TOPOV Sovjetski poslanik Jakob Ma- hk je obiskal pred kratkim indu- , strijski sejem v Glasgowu v i Anglij' Ko je priše do razstav- ljenega prot'tankovskcga topa. se je obrnil in rekel: »Sem človek, ki je za mir in tega nočem gle- dati.« ZMAGA STAVKUJOCIH V tovarni Omi na Japonskem, v kateri de'a pri tkalskih strojih 13.000 delavk se je pred krat- kim končala stavka ki pa ni bila . naper'ena kakor navadno proti | prenizkim mezdam, temveč proti srednjeveškim delovnim predpi- ] som V bodoče delavkam ne bo : več prepovedano voditi ljubezni in njihovih pisem ne bodo več > odpirali v obratnih pisarnah. Lahko bodo unorabljale tndi rdc- čilo za ustnice, poleg tega pa jih ne bo nikdo več silil peti med delom budistične verske pesmi. Stavka je trajala trj mesece PO RAZSrAVi NEKAJ O R\?^«TAVI iNadaljevanje z 2. strani) časa, ko so prišli »fantje z va- si« iz Ptuja, da bi nekaj zapeli. V varieteju je nastala smrtna tišina. Tudi midva sva utihnila Aplavz pevcem še ni prenehal, ko je v nočnem lokalu ugasnila luč. Vsi So iskali dežurnega električarja, ki pa ga ni bilo ni- kjer Rekli so, da je odšel do- mov počivat. Čakali smo na konec teme, ki pa ga kmalu ni bilo. Preostalo mi ni drugega, kot da sem v temi prijel za rokav prijateljico in jo odpeljal iz zabavišča. Ta večer nisem zbral, kot vi- dite, kaj prida vtisov, zato sem sklenil, da bom dopoldne paz- Ijiveje opazoval obiskovalce in se zanimal za njihove vtise Spoznal sem. da so pač ljudje popoldne in zvečer le bolj vrže- ni na zabavo, pijačo, kraniske, hrenovi^e in drueo in da je ta- krat dokaj nerodno spraševati za njihovimi vtisi. . . Nekaj svojih vtisov sem vam opisal. Dragi bralci, popišite še vi vaše. na se bom^^ sicer nožno po razstavi še vedno zabavali- Stran 4 Plui, 15. oktobra 1954 Štajerska v borbi A^iivisi jeagitiral v Gorišnici »Tarzan« je bil aktivist OF na ptujskem polju. V pomoč mu je bil »Rastko« Stalno sta obveščala ljudi o najnovejših dogodkih, širila literaturo in vzpodbujala k uporu in vztraj- nosti v spopadu z okupatorjem. Da bi bilo njuno delo čim uspešnejše, sta si pomagala še s pisalnim strojem, ki je bil zaplenjen okupatorjem. Napi- sala in razmnožila sta propa- gandne listke in narisala nekaj- plakatov s primernimi slikami in napisi. Listke sta dedoma sa- ma raztrosila, deloma pa je to delo.opravila mladina. V nedeljo zjutraj je bilo pri cerkvi v Gorišnici ljudem na tleh list- kov na izbiro. Na drevesih bli- zu cerkve pa so bili nabiti pla- kati. Po Rastkovem odhodu je Tar- zanu pomagal »Rado« nadalje- vati z agitacijo in propagando. Kmalu so seveda za vse zve- deli Nemci in so ob tej parti- zanski drznosti zbesneli. 2e v eoboto zvečer so pcstavili stra- že okrog cerkve, kljub temu pa listkov ni zmanjkalo. Ljudje so jih pobirali in čitali ter si skrb- no ogledovali plakate. Tega početja so fašisti su- mili Tarzana, zato so na raznih poteh, prehodih, cestah in dru- god nastavljali zasede, da bi ga ujeli živega. Neke noči sta šla Tarzan in Rastko okrog 10. ure zvečer iz Zamušan na javko na Ptujsko F-olje. Ko sta prispela do poto- ka Pesnica, sta postala izredno previdna, ker bi lahko tam na- letela na zasedo. Sigurnost je le sigurnost. Na brv in v bli- žino sta najprej zmetala nekaj kamenja, da bi izzvala zase- do, če bi res bila tam. Ker I je bila tišina, sta se počasi pri- ■ bližala brvi in tudi anuknila . čez Pesnico. Na drugi strani sta ugibala, kje bi bilo naj- bolje nadaljevati pot. Prvotno sta mislila nadaljevati po več- kratni poti, tokrat pa sta spre- menila smer. Sla sta za Pesni- co. Biila sta ob brvi le kakih 100 metrov, ko je začelo pokati ob poti, ki sta po njej navadno hodila Oglašale so se kara- binke, mitraljez in brzostrelke. Prvotno sta mislila, da so par- tizani, toda kmalu sta uvidela, da je bila fašistična zaseda. Proti njima so sikali svetleči streli in eden od njih je ranil Tarzana v levo nogo. Previdno sta se plazila dalje in se umak- nila iz nevarnosti. Tarzana pa je močno bolela noga, ker je imel ranjeno tudi kost, vendar je zdržal. NalogiO tistega večera sta klub temu opravila. TARZANU ZA PETAMI Po zdravljenju v bolnišnici na Boču je začel Tarzan počasi hoditi s palico zunaj bolnišnice. Zdravnik Dane ga je pustil oditi iz bolnice na teren. Za brigado glede na nogo še ni bil .sposoben. Ko je tako stopical po Boču, je naenkrat zaslišal ropot. Obstal je in pogledal v smeri ropota. Bil je prepričan, da mu nekdo sledi. Za nekaj trenutkov sta iz te smeri pri- drvela dva srnjaka, ki pa ga nista videla. Kakih osem me- trov od njega sta se ustavila in ga končno zagledala. Nekaj sekund so se gledali, nato pa sta srnjaka nadaljevala pot in se nedaleč ustavila. Tarzan ju je dohitel. Videla sta ga in Idjub temu sta se nemoteno pasla dalje. Z Boča na Vildon je Tarzan potreboval tri dni, da je pri- šel na center Ptuj, ki ga je na- šel še na starem mestu. Te noči pa se je preselil drugam. Z ra- njenim Tarzanom je bilo še vedno težko. Sam ni mogel dosti hoditi. Stalno ga ne bi mogla voditi dva tovarJša in mu pomagati pod roko naprej, zato je moral ostati pri družini Potočnik na Vildonu čez noč in padlih borcev, talcev in žrtev še drugi dan. Zvečer je odšel ^ dalje proti koči v grapi, kjer je ' tudi ostal čez noč. Zjutraj si I je nato pomagal do bližnje i kleti, od koder je bilo lahko ' priti v bližnji gozd in se v njem skriti. Še to jutro so fašisti tod za- sačUi »Tomislava«, ki se je vrnil s terena in so ga odvedli s seboj. Odšli so v smeri, kjer je bil ranjeni kurir Kar- lek, ki mu je stregla Silva. Tudi Silvo so fašisti odvedli s seboj, Karleka, ki ni mogel ho- diti, Pa so na mestu ustrelili. Kmalu je dobil obisk tudi Potočnik, kjer so Nemci iskali ^partizana, ki ne more hoditi«. Potočnik se je napravil neved- nega in trdil, da ne ve za ni- kakega partizana. Kljub pre- iskavi v hiši in na senu niso nikogar našli, ker je k sreči Tarzan pravočasno odšel dalje. Na poti so naleteli še na ko- mandirja VDV tov. Karota, ki je sprejel borbo in v njej tudi junaško padel. Z njimi je to- krat moralo zrp^-en ljudi, še meso prejšnji dan zaklanega vola. Pri kleti v grapi so iz daljave opazili moškega, za ka- terega niso vedeli, ali je gospo- dar ali partizan. Opazovali so ga z daljnogledom. Tarzčm je hitro vedel, da gre za njegovo kožo. Bežati bi bilo nesmiselno, saj bi s tako nogo težko bežal. Dobili bi ga in bilo bi po njem. Takoj se je znašel. Lotil se je bližnjih drv in jih je začel me- tati na kup. To je Nemce pre- motilo, da so odšli dalje. Skled ar jeva družina, kamor sd je Tarzan nato pomagal, ga je prijazno sprejela, čeprav je bila sama v nevarnosti, ker so Nemci tod stalno patruljirali. Prišli So tudi tja. »Kdo pa je ta moški.« so spraševali Skle- darjeve, ko so videli, da nekdo pri hiši žaga drva. Tudi Skle- darjevi so se znašli in »drvar- ja« fašistom ni kazalo jemati s seboj, ko pa so iskali le »Tar- zana«. Tako pa se ni godilo samo Tarzanu, temveč vsem partiza- nom kjer so bili na delu stra- ho; iii izdajalci, ki so stalno pošiljali nad naše ljudstvo so- vražnikove zelence stikat za bOTCi in teren ci. Kralj Vinko Ob občinskem prazniku v Makclah je bila izkazana svojcem okupatorja posebna pozornost Najnovejše! Glede na najnovejši opomin in grožnjo Mariborske ti>.kame z Arbitraža, prosimo naše dol- žnike naročnine in oglasov, da nam dolgove naJtažejo tekom 3 dni UPRAVA NAROČNIKOM ČASOPISA IN OGLASOV! Da bomo v zadnjem trome- sečju lahko plačali račune na- ših dobaviteljev, naprošamo na- ročnike časopisa in oglasov, da nam poravnajo vse dosedanje zaostanke v treh dneh, sicer bo- mo morali te izterjati. Obenem sporočamo, da začne- mo s prihodnjim tednom zbirati naročila komercialnih oglasov za 29. november 1.1. in se našim dosedanjim in novim naročni- kom oglasov tudi za tokrat pri- poročamo. Uprava OKRAINO OLEDATJ^CE PTUJ — SINDIKALNA GRUPA Nedelja, 17. oktobra 1954, ob 15. (3.) uri: »Veseli večer: Devetnajstič! Četrtek, 21. oktobra 1954, ob 20. (8.) uri: »Veseli večer* Zad- njič! Dvorana bo odslej kurjena. Cme na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 13. oktoI)ra 1954 za liter, kilogram ali komad Čebula 25—30, česen 80, fižol luščeni 30—35, fižol stročji 30 do 35, hren 50, krompir 10, pa- prika 25—30, karfijola 50, ku- mare 15, kumare za vlaganje 40, peteršilj 40, pesa rdeča 25, redkev 20, solata endivija 40. solata v glavah 40, špinača 60, zelje v glavah 30, korenček 40, ohrovt 25, paradižnik 25—30. Koruza 25—28. pšenica 30. moka ajdova 40. moka enotna 42, zdrob koruzni 35. Maslo surovo 400. zaseka 250, mleko 20, smetana 100—120, sir 40—70. Kokoši 250—400, piščanci 200 do 500, purani 700. Breskve 50. grozdje 60, hruške 30—50, jabolka 30—35, slive 50 orehi 80—100, kostanji 30. Med 280, jajca 16, gobe 100. Nasveti za vsakogar Plodovi divjega kostanja dohro služijo za pranje raznega perila. Treba jih je le olupili in na drobno zrezali alj zmleti, nato pa posušiti. To kostanjevo moko nato dodamo vodi, v kateri kuha- mo perilo. To zelo dobro nado- mesti milo, ki včasih razjeda in kvari perilo. Odcedek divjega kostanja pa se uporablja za od- pravljanje črvov in drugih škod- ljivcev, ki so se naselili v zemlji sobnih rastlin. Ohlajeni odcedek nalijemo na zemljo in škodljivci bodo kmalu pri^ezlj na dan, kjer jih lahko polovimo in uničimo. Ce se dojenčku ali malemu otroku zaleti, se mati navadno močno prestraši in tolče otroka po hrbtičku. V tem primeru je bolje malčku dvigniti ročici ter jih iztegniti nad glavo Pri tem se mu razširijo prsi in nezgoda je premagana. Riž je lahko prebavljivo in iz- datno živilo Vsekakor pa ga jc treba pred uporabo dobro opra- ti, ker ne vemo, po kakšni poti je prišel v naše roke. Praženi riž je zdravilo zoper drisko. Voda, v kater,- se je kuhal riž, je iz- vrstno sredstvo za odpravljanje rjastih madežev na perilu aH obleki. Izdelki Tovarne perila in konfekcije „Delta'" Ptuj slovijo od Triglava do Ohrida S P O M T Partizanske atletske tekme v oedejo, 10. oktobra, je pri- redil »Partizan«, okrajna zveza društev za telesno vzgo.io v Ptu- ju, svoje prve atletske tekme. V ta namen je zveza že meseca julija razdelUa vsem društvom za okrog 100.000 dinarjev raz- nega atletskega orodja in hkrati razpisala tekme. Odziv je bil kar zadovoljiv, saj je tekmovalo v metih kro- gle, diska, kopja in granate, v tekih na 60, 100, 400, 1000 in 1500 metrov ter v skoku v viši- no in daljino 29 članov, 51 mla- dincev in 30 mladink iz društev Markovci Ormož in Ptuj. Na tekmah smo žal pogrešali dru- štva Dornava. Majšperk, Makole in Središče, ki bi gotovo dvig- nila duh borbenosti in obisk. Upamo pa da bodo tekmovala že na prihodnjih atletskih tek- mah. Tudi uspehi so bili kar za- dovoljivi: I. mesto so si pribo- rili Markovci in Ormož po en- krat, Ptuj 16-krat; II. mesto Markovci dvakrat, Ormož štiri- krat, Ptuj 11-krat; III. mesto Markovci 8-krat, Ormož 2-krat, a Ptuj 8-krat S temi tekmami so partizan- ska društva pokazala, da pra- vilno pojmujejo načelo vsestra- nosti v telesni vzgoji V zimski dobi prevladuje pri vseh orod- na telovadba vendar najdejo tudi čas Za razne zimske panoge; poleti pa se preselijo vsi od- delki na letna telovadišča in k vodi, kjer goje atletiko, igre in plavanje. KKS Drava na dirkah v? Cako\7Cu Klub za konjski šport »Dra- va« Ptuj je v nedeljo, 10. okto- bra t. L, sodeloval na dirkah kot gost čakovskega kluba za konj- ski šport »Graničar« v Cakovcu, Dirk se je udeležil tudi klub za konjski šport iz Varaždina. Vre- me se je pripravljalo za dež, teren je bil slab, blato in tu pa tam celo voda. Ptujčani so imeli močne nasprotnike v »Grani- čarju«, ki je pred kratkim svoj klub izpopolnil s pet polnokrv- nimi konji zagrebške zveze za konjski šport, Ptujčani so bili mnogo boljši in so z izredno tehnično iznajdljivostjo vodili konje, da so premagali svoje nasprotnike, ki so razpolagali z boljšimi konji. Rezultati dirk so bili nasled- nji: Moška ekipa: Ravna galopska dirka: 1 Zvonko Krajnc na žrebcu »Brunusu«, KKS »Dra- va«, Ptuj; 2. Albin Grdina na žrebcu »Saku«, KKS »Drava«, Ptuj; 3. KKS »Graničar«; 4. KKS Varaždin itd. Ženska ekipa: Ravna )?aIop- ska dirka: 1. Lizika Lacko na žrebcu »Brunusu«, KKS »Dra- va«, Ptuj; 2. Marica Kovačič na žrebcu »Saku«, KKS »Drava«, Ptuj; 3. Eka Gorjup na »Bator- ju«, KKS »Drava«, Ptuj; 4. KKS Varaždin itd. Ker v letošnjem letu ne bo več konjskih dirk, je bila ta pri- reditev, pri kateri je sodeloval ptujski klub, zadnja v tem letu. Sezona je bila torej končana z zelo dobrim zaključkom. K. S. Sklicujem sejo odbornikov LOMO Ptuj za petek, 22. okto- bra 1954, ob 15. uri v sejni dvo- rani LOMO Ptuj. Predsednik Janko Vogrinec OBJAVA! Vse dobavitelje III. okrajne gospodarske razstave v Ptuju opozarjamo, da predložijo svo- je račune najdalje do vključno 20. oktobra 19'54 računovodstvu v Pletarni Ptuj. Vse kasneje prispele zahtev- ke bomo brezpogojno odkla- njali. Razstavni odbor Ptuj OBJAVA V nedeljo, dne 17. oktobra 1.1., I ob 8. uri bo razširjena seja ple- i numa Okrajnega sindikalnega sveta v sejni dvorani Okrajne- ga komiteja ZKS Ptuj z obrav- navo gospodarske problematike in raznih predlogov. Na sejo so poleg članov ple- numa povabljeni predsedniki okrajnih in krajevnih sindikal- nih odborov ter predsedniki večjih sindikalnih podružnic. Okrajni sindikalni svet Ptuj OBJAVA NAJDENIH PREDMETOV 1 moško kolo črne barve štev. 52164, najdeno dne 13. aprila j 1.1. pred gostilno *Marušek« na Zg. Hajdini. 1 moško kolo modre barve brez znamke, najdeno 26. sept- tembra t. 1. na živilskem trgu v Ptuju. 1 sedež od motornega kolesa, najden 29. julija t. 1. na Mari- borski cesti v bližini Skorbe. 1 ženska ročna torbica s tremi robci in enim kosom mila, naj- deno 7. sept. t. 1. v Prešernovi ulici. Lastniki navedenih predme- tov naj se javijo pri tukajšnjem uradu zaradi prevzema svoje lastnine. LOMO Ptuj ' OPOZORILO Opozarjamo stranke, ki daje- ! jo razne tekstilne izdelke v bar- vanje ali kemično čiščenje, da jih v določenem roku odnesejo, sicer se jim bo po dveh mese- cih zaračunavalo za vsak dan po 5 din ležarine, po 6 mesecih pa se bodo predmeti komisij- sko prodali. Tekstilna barvama in apretura Ptuj, poslovalnica v Miklošičevi ulici Kadi iz mehkega lesa 300 do 800 litrov, pogonski jermeni, us- njeni in platneni, dve decimal- ni tehtnici 25 in 500 kg, vodna motorna črpalka, poper nado- mestek in druge stvari ugodno naprodaj iz lik-vidacijske mase Tovarne mesnih izdelkov Bohova. Obve- stila v pisarni OLO Maribor okolica, Maribor, Partizanska cesta 14 soba 7, pritličje. — Li- kvidacijska komisija. Štiri ovce prodamo. Vreščite v Domu onemoglih v Mure- tincih. SAMSKO POHIŠTVO iz trdega lesa v Ptuju ugodno prodam. Vprašati v upravi. STREŠNO OPEKO (bobrovcc) 3000 komadov, šivahii stroj >Kaiser«, ogrodje za motor »SACHS; in OKNO 130X80 z dvojnim steklom in želez- nim križem ugodno prodam. Naslov v upravi. POSESTVO (4 ha) z dvostano- vanjsko hišo in gospodar- skim poslopjem, četrt ure od Kidričevegra, upodno prodam. Takojšnja vselitev. Možnost nakupa stavbnih parcel. Vprašati v upravi, Temnosiva mala psi^rfca se je za- tekla v Apačah. Kdo ve kaj o njej naj javi proti nagradi v Apačah 79, p. Lovrenc.