St 41.' V Gorici, v cetvrtek 10. oktobra 1872. II. tecaj. „Soea" izliaja vsak cetvrtek in velja > s poito prejemana ali v Gorici na dom posiljana za druSalmike polit. drustva ,Soca": Vse leto . . .. . . . f. 4.— Pol leta........2.- • Cetrt leta.....„ 1.10 Za fiedrtizabnile: Vse leto......f. 4.50 Pollcta . ...... . ... „ 2.30 Cetrt leta.....„ 1.20 Posanieznc stcvilke so dobivajo po 10 soldov v'Gorici pri Patemolliju in So-harju; v Trsfcu v tobukarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della case-ma GO". SOČA Pri oznanilih so placuje za navadoo tristopno vrsfco: 8 kr., ce so tiska 1 krat ' - >• » » i} 2 krat 6 „ „ ,, ,. 3 krat. Za vfcfie crkc po piostoru in \s.k pot 30 kr. aa kolek. ,; - Narocnina in dopiai naj se Wagol voljno poSiljaio urcdniku: Vihtorju Uo lenm v Gorici, Con. delCristo lGSMizo Sivins :cg\ trga kder se nahaja tu.li upiuv-viltvo. — liokopwi se no vradajo ; dopisi ii '• se blagovoijno frankujejo, — Dolal-CfiiiindrugimnopremoZniinso narocnina zni2a, ako se oglase pri ureduiStvu. Glasilo 'ovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Prvi zbor sloven skih ljudskih uciteljev. (Konec.) Na to se mej zivicklici pre&tajo telegrami i listi, katerimi so zbor slovcnskh uciteljev pozdruljali: g. Mi-jut Stojanovic nadzovnik v Karlovci, si. u6itelj&ko druStvo v Pragi, g. prof. Janko Pajek v Mariboru, si. udi-teljska skupSeina v Otoccu, gospica Marica JambriSeak, sluSateljiea dunajskega pedagogija. Pri IV tocki: Posamezni nasveti — sprego-vori prvi u&telj Stanonik ter nasvetuje: Slavuizbor jzreci nezaupnico glavnemu ucitelju pi. Gariboldiju zaradi znanega kraujske ljudske uditelje sranioteeega Bpisa in zaupanjc gg. Praprotniku i Tomsidu. Na predsednikov predlog zbor mej odobravanjem o tej delikatni stvari preside na dneviii red. U&telj Skofljek zeli, da bi se skrbelo zlasti za to, du glusbioa matica izda Solarske pesui za slovensko Sole inpotem zbore in Sotveroglas-no pesni za odraslo slovenskp mladino. (Pohvala!) Prof. Tom id predlaga rcsulucijo, po kateri naj ljudski ucitelj sluzi 30, a no kakor do sedaj 40 let. Ta resolucija se odobri. Dalje priporoea u&teljem, da naj na vso mod skrbe za u&teljake biblijoteke, y kate-i- naj'bi ne spvavljali samo slovenskih i nemSkih, nego tudi hrvatske i ruske i eusopisc. Resolucija se sprejme. U&teljski abiturijent Pern isek in Gorice sk-li, da bi se napravljali napredovalni kursi iz kme-tijstva pri vecrazrednik Solan, in da bi bilo knio-tijstvo ucui predmet na izobrafcevalnicah, kakor je uze sedaj v Gorici. Dalje predlaga, da se prosi de-zelui odbor kraujsjki, da z denarji toliko pomaga, da se poslje ljudski uc.telj k scetovni razstavi na Dunaj. Oboje se odobri. U&lelj Janko To raid iz Karlovea: Uditelji naj na uciteljskcm zboru ixinej sebe |izbirajo okrajne in-spektorje. a ne za dalje nego za 3 leta. Zbor to odobri. Naduditelj Lapauje uziraje se na predlog uei-telja Tomica zelr, da bi se okrajni inspektorji jemali izmej ljudskih. uciteljev, ker ti §oio najbolje pozaajo ter konstatuje, da profesorji srednjih §ol in duhovui kofc inspektorji uijso na svojem mestu. (Odubravanje!) Glavui udltelj Fabkovic iz Zagniba pozdravlja Kbor v imenu brvatskega pedag. drustva in v imenu navzecnih Hrvatov ter potem nadaljuje: Bilsem navzo- 6en pri va§ih zborih pred 2 letoma i lansko leto. Uze takrat ste se veli mozato, a daues ate pokazali da ste napredovali, danes ste tnnogo zrolejSi, muogo svobodnojsi. (Pohvala!) Napredujte v tern duku kakor do sedaj i zmaga bode va§a, zmaga inteligcucijp, zinagi svobode, kajti pedagogija je oni topuz KraJjeviSa Marka, ki bode ra-zruSil vse robstvo. (Pohvala!) Nadwrnik Stegnar iz Idrije: Slavni zbor izreci v pros'uji do vlade Leljo, da se glede poducV vanja v verstvu red napravi. Nadzornik iz lastne sku§nje pripoveduje, kakor nered vlada v naSib Mali glede kgapredmeta, kajti v nekatenh Solah se kricanski nauk uci po 1 uro,vdrugih po 2, 3, alt celo po 5 ur na ledeu! Resolucija se soglasno odobri. Predsednik Praprotnik go kouedna zahvaljuje zbor-nikom, osnovnemu odbora i. t. d. iu po trikratiub sla* vaklicih svitlemu ccsarju in tisteniu dobrotuiku, ki je podnril ucikdjem 100 gld., da si „danes vesel dan uapravijo,u so razide prvi zbor slovenskih ljudskih u-citeljov. V Ljubljajni 20 sopt. [Izv. dop.] Zadnjic so in vam obSimb popisa), kako bo na§t u-gitelji zborovuli, danes vam hocem v kratkih ci'tah na* risati, kako so se vosolili, kaj so so razen zbora pamet-nega ukrenili in za epdog vam ponjom tudi nekobko svojih opazek o uasib ucitoljih in njihovem zborovauju. 24. t. in. zvecer je bila prav lepa uctteljska besu-da v dezL'lni dvorani. 50 dobrih izurjenih u^iteljskih grl pod vodstvom slavnoznanega g. N e d v e d a je nav-zo6uo mnogobrojno obcinstvo lepo zabavljaloiu navdu-§ova\o. Po koacertu je bda uditeljska zabava v cital-nici, kder se je napitmca vrstda za napitnico. Bd je prav lep veder. Kakor se je videlo, so uciteljem zlasti gg. dr. Vosnjnk, dr. Razlag, in dr. Zarnikprav izsrea govordi — v duhu svobode, om:ke in splo§nega na-uredka. 25 t. m. je imelo obcai zbor ^drustvo v poraoc revnim uciteljem in uditeljskim vdovam in sirotam.* Ker je drustvO izkljudljivo kraujsko, ne bodem o njem govoril, pac pa uioram nekoliko sprcgovoriti ob obcucm zboru drustva „§ola.K Tuko so namrec iroenuje druStvo, katero sta pred dobran letotn v Idriji omovala ud.telj Lapanje i nadzornik Stegnar in katerega tiamera je materijel-| oa podpora krajskih Sol. Vuinevem-nih littbhaoskib u&teljev kraojski u&telji sp!d|-jprdi-li. Pomisliti pa je tudi, da jo narodna stransfc* ua Kranjskera za ufcitelje j.ko malo storila mda toi*3 nvj nie Sndnega, Se jej tukaj in tarn kteri odloti. Veselo je bilo sliSati na zbom, kako so i^iMji branilt narodove pravice. Ako so govonli samoob w-braSevanji slovenskega jezika in de so premalo aagbt-Sftli znanost in izobrazevanje sploh, jwa nestae-mo zaraeriti, Sepomislimo/da oni so gojenci stajKMgfejeWl pripravmc. Kedar sedanji pripravnikiPnJo mPgggw fcboIjSalo se bode tudi od te strain. -^WHfJ! moram, da se je u&teljskega zbora «dfejWj™"f^" to profesorje? srednjth sol in da so so IjjgjHfiki glav* ni uditelji uekako demonstrative zborovacgn popolnoma odtegnili. Gospoda, ce imate vede place, mkar ne mis-lite, da ste n2e zutegndelj kaj v*S ali da sedite na y»2-ncjih raestih, kakor findski u&fcelji, uakateiese svoj<;ga ariatoki»ti§kega katedra gledate, kakor da ste v najem vaeli vao modrost in ucwmst. U&te se ol profosorjev srednjih Sol na Siajerskem in Avstrij*kem, ki z Ijuds-Qmi" uditelji vzajemno delajo za spb*§:»o omtko m i u&teljskih zborih prijateljsko podueevajo manje nao-braSene uSitelje. ,SL Karod" je o tern spregovord eii-krat uze paraetno be3edo ter ja apsloval na domoljub-je nadih profesorjev, zali bog, da bre^ uspeha. Konecno moram pi odituo grajati, du se je prve-ga zbora slovenskih uditeljev udelezdotakomilo ljuds-kUm&teljevz GoriSkega ins Primorskega sploh. Seitel seui j h na prste cue roke in ostalo mi jo se nekoliko pratov! Ali nij to sraraota? Na taborjili, v casopisih kridimo po zedinjeni Slovenji nod i dan, a kedar imamo priltko, da bi si jo sami osnovali po zborih, druStvih, bankah i. fc d. tafcrat n:hde zaujo ne ve, node vedeti. Prijatelji v zdruzbi je mod, v zdruzbi je oapredeic l Ce ste domoljubje, 4n preverjon sem, da ste, ne zakopavajte se tedaj v goriskoslovenski provincijalizem, negoj podajte sTOjim kranjskim in Stajorskim bratom svojo delalno roko in vzajemno z njimi povdignite slo-vensko uditeljsko drustvo, 0§olou in slovensko pedago-gijske dasopise, potem boste naprcdovali sami in z vu-nfi. vred slovenska domovina in slovooskil omiku. Pmilus. Dopisi. V Gorioi 6. oktobra. [Izv. dop.] Bral sem v Va-§enf cenjenem listu porocilo o smartenski zupaniji in zagotavljara Vas, da se mi je zdelo jako milostljivo; kajti kar se je v njem grajalo, je ne le vseskozi resnicno marrec se premalo ostro. Danes sem bral tudi ugovore proti Vasemu porocilu y dragem sloven-skem listu in ker so zares neopraviceni ia nctemeljiti, menim, da mi radi privolite nekoliko prostora, da jih pojasnim in odbijem. - Zoper poStenost ^upanovo in zoper sposobnost tajnikoTO nijste v nSoci* nic pisali, zato ne treba o tem nobene besede zgnbljati, k vecemu bi se lehko opa-zik>, da g.'tajnik svojo sposobnost za slovens ki zupa-nrjski mad nedostojno in narodni re6i v kvar zlorabi, mirjeit koraka. France po ulici g<>r in del, kar se izza ovioka v drno zavita podoba pnkaze. Takoj so spoz-nata; France jo spodoboo pozdravi, in kmulu se mil okoii roke eklene. Hodila sta innogo gor in clol, vedeti je bilo tuii, kako lepo in prijazno sta se pogo yarjala, sama ljubezen je morala biti. Ali k»j, kar v sredi pogovocor se ma izpod pozduhe vtt-ga in hoc 3 oditi. iiKetl&j se sopet vidiva", prasa yy France. wNikedar" odgovori Amalij.i, (tako jej je.liiloimc) „Za bozjo voljo, ali s cim sem se Vara " tako za-meril, kako sem Vas razzalil?' • »Vsega tega ujc", odgovori gospodscina, „jaz Vas imam neizmeroo radii, Vase obnasanje, Vas znacaj se mi je moLno prikupil, a moj oce mi je pisal, nuj se z nikomur ne pecam in njega moram ubogati. Po vrhu pa. §e to. Vi ste se blizali k meui gotovo s postenim namenom, ali glejte, jaz sem ubogo dekle, in Vi tudi nijste se v dobrem stanu» Vi stejete komaj 20 let in predno iie dokoncate svojih studij, niti ne smete na lenitev mialiti, do tedaj pa imate se mnogo casa. Ne bom Vas pozabila, a obljubite mi trdno, se prej s vo-jeinu poklicu blizati in se le potem dekletu. Jaz Vas ne bom nikedar vec videla, pojdem na dom 1-Ce.kraje; v spomin Vam pa dam ta-le, prstao, in ko se zarocite enkrat z mlado poSteno deklico, vrezite va-jnj .svpje in njpno ime, ter dajte ga j^j v dar.« Gospodidina je odSla, France je se dolgo 6asa zrl za-oyo. Sesel se.je potem stovariSema v krcnsi, pokazal jima, .prstan^. a nij bil ve6 tako vesel, kakor prej§nji yecer. .. leer »v kteremkoli tukaj navadnem j-ziku, bodi si v sloYenskem, italijanskem ali v nemskem" posluje. Na-vadni je^ik v smartenski zupaniji je samo slovenski; i»krajnemtt glavarstvu, namestnkj&tvu in drngim politis-kim in sodnijsk&n oblastnijam pa treba prakticno §.19 temeljnih postav v glavo nbijati, s tem da se jim samo slovensko dopsnje. Le po tej pM PW»« tndi pn njib slovenski jezik navaden, kakor Mp moral biti obdevaje s Sisto slovenskim jafebivalstvotii. & 2upan-stvo v imartnem je servilno, ter se hoce 2 fitemSkimi in italijanskimi dopisi omenjenim go.poskam flrihliniti in prezira in lomi tako svojetlastno veljavetl staresin-stveni sklep, kateiji mu nalaga alovensko madevanje. Kar se tice obcinskega gospodarstva, Mjsern iz nobene Mice Socmega porocila pome!, da ttt se dvo-milo o poStenosti radnnov; porocevalec se % nij vje-wal z razcepljenim gospodarstvom po obiinslih, tudi ifejmanj&h oddelkib. V zmislu do!o*be obcinskega r<^la m gori^ko grofijo, po katerem so katastralne obcine praviioma nerazdeljive, bi se v resnici tudi gospo-darstvo |ne smelo po malih soseskaii drobiti Dan danes se povaod poudarja vzajemnost ali solidarnost, zakaj ne bi imelo veljati isto nacelo vsaj v katastralnib obeinah, i od nesrece zadeti delalci in njib zalnjoce druzine in tudi Va§ dopisnik iz Rend. *) Nij gu bilo zraven, ko se je to zgodilo. PIS. VSe2anidne30septerabra. [Izv. dop.] Nase okrajna solsko svctovalstvo je imenovalo dne 18 sept, sledece uai-telje: gosp. Lavoslav Cvek do sedaj na Brezini jo imenovan za nadueitelja v SeZani; gosp. Ivan Piano ostane 'nadu- * Citelj v Komnu (soglasno izvoljon;) gosp. Anton Beni" gar do sedaj v Poyirju pride v Tomaj; na Gorjanskem ostane gosp. Josip Hrovatin; v Mavhinje' pride g. An-drej Starec, na Brezino France VajSelj, v Sempolaj Miroslav Grosman; v Zgoniku ostane g. J. Cotar, v Ste-jaku pa g. Jarnej Cotic; v Skrbino pride g. Gaspar Likar, v Bre»lovico g. J. Benko, v Kostanjevico g. Ma-tija Leban, na Vojscico g. Anton Pipan, v Avber g., Oton Die, ˇ Divaco g. Tomaz LukanCic, v Lokvo g. Anton Koroavec, v Povir g. Anton Fajgelj, v Kobiljoglavo g. Vinko Vodopivec, v Skopo g. J. Furtenijv Velikera dolu in v Pliskovici ostaneta zacasno gg. Matev2 Vici6 i France Sue; v Sezano pride za poducitelja g. Fran-.: ce Strnad, do sedaj uciteljv Istri, vKomen pa izsolanx piSpravnik g. N. Klopcid. Za Lipo nij se iraenovan uci-, telj*) _________ Iz Vrtovma. 29. sept. 1872. [Izv. dop.] ^alost brid-ka mora presiniti nasega ratarja, ko pregleduje vinske pridelke, ko vidi, da cela obcina je le toliko pridelala, kolikor bi mogel le en obcinar pridelati. To&i in ne-vihta nam je na§e vinograde in travnike poskodovala, ter nam bodocnost s temaimi oblaci pokrila. Xali bo-, ze, da pri nas ne razsaja samo toca, ktera o poletnem' ca.u iz nebeskih visin na zemljo pada, ampak druga nam toca poskuduje in unseuje vinske pridelke in ta. je nevednostTje stari prigovor: wTako jeinojocka delal, tako hocem tudi jaz delati," je dalje vladanje mo2, kteri skerbe le za svoj gmotni dobicek, kteri se le s tre-buliom hvalijo in hvalisajo, kteri liocejo vse, ki dm-gace mislijo, pokoncati in pogubiti. Oni so uzrok, da nas kmet nij rkoIom casa* napredoval, da se nij svoje narodnosti zavedal in da je do denasnjega dne sen pravicnega spaval, oni, kteri so kmeta na stiri oci hvalili, za hrbtom pa mu fige molili. Le mala pescica zedinjena z dijaki tukajsnje fare je napredovala in ho-tela napredek tudi drugim ucepiti, zali bo2e propasti je morala, ker ljudstvo je usesa radovoljnejse drugim , nezmotljivim lj'idem podajalo in na vsak njih migljaj gledalo. - Hvala bodi Bogu, tega samovlastnega paicvanja kmalu bode konec in zacelo bode solnce omike, solnce: zaveduosti sijatl v temoti hodecim obcinarjem; kmalu bodemo srenim dobrodosel novega pozdravili ucitelja, • mladenida, kteri je sreem i telom pravi Slovenec, kteri : hoce le napredek zatiranega ratarja. — On nas bode 1 poduceval v vednostih in umetnijah, on nas bode uLil trte saditi in polje orati. Vi pa mladenici in mozaki ne , bodite zatelebnni, ampak kar vain bode on govoril ytisnite si vsrea, poskusajto in dobro vam bode. Kma- i k bodete razvideli da sedanji va§i prijatelji so bili va-ii najhuji sovrazniki, da nekdanji va$i sovragi so vam bili dtikritosreni prijatelji.— *) Ker je bila ,^o5a" uze dvakrat napolnjena sb iolskimi stvarmi, odloiili smo govor za prihodnjic« Saj veste: razlika mika«. Iz tega uzroka komaj pricakujemo prihod nove- j ga ucitelja" g. M. Zege'j njega uze v duhu pozdrav- ; Ijajo vrtovinske, kamenjsko puSdave, v duhu ga po- ! zdravljajo tukajsnji donioljubi, kteri mu bodo v vzajenmo delovanje zadostno rbko podali, ga podpirali in spod-bujali, saj njim je le geslo: Sveto slui rao sveti do- ; movini. _____ Ljubljana 30 sept. [Izv. flop.] (Ob obcnem zboru slovenske matice.) 2G sept, je bil obctii zbor slov. matice, ki se je razburjeno vrsil in razburjcuo knndal. Iz tajiukovega poroSila naj v kratkem povz.tiriem, da, umrh slov. pisatelj Supnik Janez Zalokar je mutici zapustil vse svoje sp;se in knjige; novih druzubnikov je pristopilo 372, mej temi sta dva ustanovoika. Vseh* druzabnikov je 2542. Po prebrauem porocilu se vname 2ivaboii deba'a o maticini tiskarnici. G. Svetcu se je Se enkrat potrebno zdelo o tej stvari spreguvonti, ker jo nekateri se vedno ne mogo pozabiti. V svojem rairneni in twncljitem govoru dokaze, da odbor nij imel pravice misliti na to, da bi napravd lasluo matittino tiskarni'o.jOd-govarjamu v svoji znani maniri d.r Costa ter mej velikim •hrupom ijiasprotovanjeni ci ni fcistostrunko, ki si je zusvo-je geslo izvolila: „Vso za domovmo, oiuiko t svobodo." D.r Gosti pr.skuSi na pomoc d.r Bleiweiss v tern, ko Svetcu pomaga d.r liazlag. Konecoo se o tej zadevi preide na dnevni red. Ila&un prefceklega leta se odobn; vi njega vidim», da iraa matica v gutoviui, obhgacijah in hi«i 48.187 gld. J. 9 kr. svoji'ga imotja. Po odbitih stroSkih ostace b.idofieleto zaizdavaujo knjig 3791 gld. 20 soldo v.- Da' Itazlag 2eii, da bi matica dobila plaSanega tajniki, ki bi bit ob enein kojinicar in ko» rektor oiaticmih knjig, se vt», da bi se morala scdanja plada tajnikova spodobno povisuti. D.r Krtk se strinja s tcm Razlngovim predlogun in konstatuje, da je ma-ti&na knjizuica v vehkein ueredu, Dalje 2eh d.r liazlag, da bi matica ne izdavali solskdi knjig, nego sa-mo njtbovo izduvnnje poilpirala. Oboje zbor na znanje tz tme. Na predlog prof. Krek.i se izvoli slavni slavist prof. Miklosic za Sastnega 61ana in potem se preide k volitvi 11 odbornikov. Znano je, da so bili dvojni kaudidatje, „Narodovitt sestavijeni iz snmih slo-vensfcili pisateljev, ki bi b»li torej v znanostnem zavodti kakor je mut.ca po polnem na pravem mestu in pa „Novi3kj* scstavljeni vccidel is mo2, kise po svojem poklicu peeaj«» s pobtiko, advokatijo, kupc.jo i. dr. in k.itoritn bo le torej slovenska matica gototo deveta briga. Akopram. je predsedmk vedel za dvojne kaudidate, venclar je tzbral za skrutinatorjo razea encga samo hvM iz noviske stranke. Vsi gla-mi i burni klici, da se izvoli tudi g. Gra-Belli, nijso pomagali nic. Tudi znhtcvanje, da se pre-coj v zboru vi Si skrutinij, je odbii predsednik s tern, da je vkljub vscmu nasprotovanju zakljucil zbor. Taj-n k Lesar pa jo p>grabtl v tern vse volilne liste ter pobtgnil z njiiai jz dvoran?, akopram se nijs> b.li za-pecateui. Giastta nevolj i no jo polastila navzoc.j.h in pala je marsikatera grenka beseda. Zmagali so, kakor Vam je uze gotovo znano, no-vi§ki kandidatje z vecino 100 glasov. Od nekduj je bda velika nesteca za slov. matico, da to v njenein odboru sedeh raozj^, odlicuipo svojem politicnem delovanji, bogatstvu,ah celo rodovinskib zvezah z ljubljanskimi prva-ki. Ti mozjt», ki bi bili v vsakem drugem drustvu na svojem mestu, vendar na nobeu uacin ne mogo fepul-novati svojth dolzuostij kot odljornki prvega sloven^ skega ziiaaustneya drustva, kajti nckteri iz mej njih nv puznajo niti sio;fcnskega slovstva, niti njogovth po-ircb, muogim manjka celo vsega ziiaaja. Nij Cuda tedaj, da se je vt?lv nasledn-.k? Mo2, ki je po vseh druStvih in zbonh, v pnvatnih kro^ h kakor javaih sho-dih vedno na vse grlo krical, da so morajo / slovenske \judske stle pouomfiiti, prof. tukaj3nje realktj—Pirker. Da, ve6e zausaica miaislerstyo nj mo6'lo dati sloven-skemu narodu, nogo dajefcg.i sramotitelja sloveaskega jefcika iu slovenske uarodnosti imeuovalo za nadzoruika kranjskjh ljudskdi sol. ToJa to je sam > zaSetek Auer-spergovega ministerstva slavnih (5in»v, ki imajo naraen sekiro^sa&tavtti na kiireuino slovenske Ijudske omike. 2 J1.8! Ob eoem je ministerstvo odvzelo nadzoraiku golarjii" nadzorstvo nad realisticnimi predmati vsred- njih solah ter je izroSilo germanisatorju d.ru Wret-schku, nadzoruiku v Gradci. In ker je uze pred ne-kaj tedni imenovalo za zastopnika uc-tuljstva v de^, Solskem svetu d.ra Mr ha I a, direktorja Ijiibljanske vi§e roalke, ker je dalje en zastopn«k duhovstva tali nem-SkutaV, i ,dezelni glavar in admrnUrativnt referent Ho-6*var itak dviyata nemSk-i zastavo, je po teh nov»h imenovanjdi v.deftrin ra §olskem svetu kranj^kem, ob-stojacem iz 11 clano/ z desetiini glasovi, miuisterstvu pnjazno nemSkutarstvo dobilo p dunco glasov, s katero bode n i§ih sivdujiu iu Ijadskih so! razvitek in razevit na naroins poihgi, ce ne popo'ruMi* uniddo, vsaj na veliko kvar tiasega SoUtva zaviraK). Kri mora smiti v 4 lavo vsakemu po§teaenm rodo^ubu, ko vidi, kako se v lice bije n.irolovim pravicam in kako sistematicno dela ministerstvo na to, da se z.iLne nleitr slovenska narodnost tarn, kder je najbolje obcutljiva - v §uli. Nadejamo so, da bodo v bodoeeui zasedanji kranjskega zbora uaSi poslanci odlofino zahtevali od vlade, da jim da rndun ob vseh teh imenovanjdi in da bodo Se reSili, kar so dh ri»S:ti. Kranjski ufiitolji pa naj ne pozabijo, da so sinovi in u^eniki slovenskega naroda in nHJ za* torej odlofino od sebo odbij&jo vsuko ekuSnjavo i pos-kuSmjo, katera bi je hotola narediti za izdajalce sic* vensko naroduosti. Da je ministsrstvo pri^elo sistematidni boj zoper slovenski jezk v nadih Solah, prica tudi njegov ukaz glede naSega izobra2evaliS6a. tilavni u^itelji Lesijak, Gariboldi i Linhait, kateiim se je pridruzila tudi di-rektorska n!6la Hrovat, so zahtevali, da bi se v teko-cera Solskem letu vhi predmsti ucili v neraSkem jeziku, bolbki svot jim je to, se ve, da odbil. Pnto^e se na miuisterstvo in to usltdi njihovo proSinjo ter tuko zo-perdolocbo del iilskega sveta nemcenju v nasih Solub na steznj vrata odpre. Dravissimo, gospodal ^Najpreje se moi'HJo poncm&ti bodo6i uLite)j«, potem pa* & njimi slovenski narod. To jo ministerska ravuopravnost 1 *) Politicni pregled. V notranji politiki zavzemajo delogacijo go zmo-rom prvo mosto. V cizlajtanskih delegacijih; so je razpravljal ssadnjo dni proroiua vojuo mariuo; federalist! so v^inoma podpirali ministerstvo, med torn ko so centralisti pod vodstvom Horbst-diskro-viin pobijali vso povisko i nasvetovali resolueijo, naj so vse svoto za vojuo naprave tako zni2ajo, da bodo primerno mirnomu stanjn dr^av. Pristrigli so tedaj centralisti za nekoliko prorata marine i zu-gajo se 3e veeimi odbitki pri proracunu za poljno vojsko, vsled eesar je An,drassy poklical 3 cizlajtan-ske ministre, Auersperg-a Pretisa in Lasser-ja v Pe-sto, da posredujejo med centralisti in skupnim mi-nisterstvom. Oi tega posredovanja si meuda An-drassy obeca nekoliko uspeha: Herbst-Giskrovci bodo kakor se slisi zopet igrali parlamentarno komedijo, igovorili bodo mofino zoper prora ku, da on nij pisal onega pisma v ^Vaterland" z namenom, da bi ruSii staro zvezo tirolHkih foderali-stov z 6esko vpozicijo, temvog so tirolski poslanci zdaj le Se bolje prepricani, da jo treba stopiti vsem federalistom v pasivni upor po ijjgledu Oehov in lirbet oberniti M. zboru, Za to politiko so kakor se slisi pridobljeni vsi nemSki iu slovanski federa* Iisti; le Poljaki se hijso menda k odloclli; a nad-jati se je, da pride u2o v kratkem do foderalisticne-ga kongresa in da se pridobyo tudi Poljaki, kateri vsak dan bolje sprevidajo, da jih centralist! le zajsvoje uamere rabyo. Ministersvo je v velikt zadregi; od ene strani mu presedajo ustavoveroi od druge fude-ralisti od trotjo pa kroua sama. — Ko pride zopet skup drzavni zbor, bodo zahtevali ustavoveroi, da ministerstvo predlaga zboru postavo o direktttih volit-vah v ditevai zbor, ce ne poprej, so bodo tistikrat zedinili federalist! in popustili dr2 zbor, kajti dt-rektuo volitve imajo namen, odstraniti fie zadujo mrvico avtouomije posameznih kronovin. — l?edoj c« ne poprej pride tistikrat do krize. — Mogoce pa jo, da so uze zdaj v PeStu kaj tacega skuha, ce no bodo ministri-posredovalci na kak naSin roS porav-nali. Nadalje pa se tudi slifii, da je cesar sam ja-ko nezadovoljen z ustavoveroi in z ministerstvom, ker mu zadnje ne sporo6a nepristransko o notranjih ra-zmerah in o glasovih, kateri se cutijo v cisnikih obdh stranke, tako pravijotudi,daje dvor spoznal se-bicnost nekterih ustavoA'ernih veljakov. — To noza-upanjo se bode menda uze kmalo izrazilo s tern, da prido na cesko za namestnika namesto Kollerja en nadvojvoda. Da nij vse v reiu vustavoverskem Izraelu, nam pricajo tudi ustavoverni Iisti sami, kateri slutijo. neko slabo vreme in vderajsni Ogrski oncielni list ^Poster Lloyd* no izkluSuje mogocosti ministorke krize. V postov moramo vzeti liudo natolcevanja federalistov po ustavoveruih listih i pritiskanje ministerstva na Ceskem in Slovenskem, kder je ravuo-kar odgovorilo nazahtevo slovenskih uditeljev, da naj, se poducuje na slovenskih ljudskih Solah le^v sloven-' skem jeziku, s tern, da je imenovalo uajhujsega nemskutarja za solskega nadzoinika. — Kadar se strune tako]mo5no napinjajo, je to znainnje, da kmalu, pocijo, to smo uze veckrat posknsili.— Saj je vse lezece na federalistih, ce se danes porazumejo in edi-ni postanejo, pa je vsa ustavoverna glorija pri kra-ji; nemogoeepa je, da bi federalist! se dolgo^^asa spletali korabac, s kjiterim jih centralisti.poganjajo.-—Pomenljivo je za federaliste, kar se v Balmaciji: godi.— Narodut poslanci so nekdasklenili, da nepri- l dejo v dezelni zbor, dokler ne polQ|ijo svojih nian-t' datov dalmAtinski dr^avni po&lanci^ l^ateri so s Or-, netom vred glasovali za posilno volilno postayp1 m zarad tega, kakor Crne, dobili nezaupnice od svojihf. volilcev. Vsled tega je poslanec Vojnovifi uze "polo-; zll vse svoje mandate kot poslanec ter zapustil tpB-legacije. Tako mora storiti vsak le §e nekoliko ]p0- ] sten alovek v enakih primerljejih. Po tern takenj bodo Dalmatinci vondar postal! v bodoce zanesjjivi . zavezuiki federalistov in to je zopet nekaj vprid te stranke. Upajmo tedaj da se v, feratkem rec* nam W) dobro zasuce. '. ,.-; • Med Turki in Cmogorei je prislo do bojajv§li|l se, da so Turki prvi napadli Crnogorce; a Unipgorci so junasko po stari navadi Turke|>otolMi, dash^no so Turki celd kanone imeli. Turgka vla^Jir^.^wv 1 Crnogorskega kneza^ da jiii5elnike-T "oneniV^ tt«i* nnje; knez Nikita je obljnbil, da jib bo. Zdaj pa je tnrSka vlada cmogorskega konznla iz Sktitara za-podila in knez ter narod crnogorski je tako razka-&n, da je treba roskega npliva, da za zdaj ne nastane resni konflikt. To so menda same paskusne m resen boj, kateri nij menda dalee. Knez Milan je slovesno odprl skrbsko skupci-no v Kragojevcu ter prisegel na srbsko nstavo. Za predsednika si je skupcina volila bankirja Ka-rablberovica. 8 Razne vesti. (t J«n Hosmnf), nad 40 let nradnik i naposled skriptor v c, k. licojiki biblijoti-ki v Ljubljani je 1. t. ra. urari ? 73. letu svoje starosti. Rnjen je bil 1799. j. v Danah poleg Lo2a na Notranjskem. Bajnik je bil o svojem casu tudi slovenski pisatelj ter se je udelezil t kopico pesnij „kranjsko Cebelice*, katero jo po na-gonu biblijotekarja Matija Copa 1. ISSO.izdal skriptor M. Kaatelte, in katera je za slovensko slovstvo zua-raeaita posebno za tega delj, da je zedinila tedanje li-teraruo mo6i, oiivila, slovensko uinotao pesxiistvo, na-birala narodoe pesni in pred vsim. da je v svojih pe-tth zvezkih natiscila vecino Presirnovili neumrocih S>ezij. PreSiren je uze v nCebeliciK soJbo izrekel o osmacevih peauib izpustivSi mnj znaaega srsena: Kdor govoriti kaj ne ve, Ta vreme bvaral tozi; Kdor pevcev peti k j ne re. Od letnib casov krozi. Pozneje je bil Kusmac korektor ^Nonc* in na zadoje mnovi§kega Oglasmka." Spisal je tudi — v precej kosmati slovenscmi — nekaj povestij v Janozi-devem „Glasnikji.u A zadnja leta U raoz slovenstvo Eopolnoma pozabil; bil je hud godrnjnu in strah v*i-erau dijaku, ki je zahteval od njega slovensko knjigo. V miru p'o&vaj zadnji .kranjski Cebelari* C.n«**la«ae claShe.) Na goriski gimoaziji je iz-praznjeno mesto u&telja za klasidno jozikoslovje, na vi§i realki pa za prostoroCno risanje. ProSinje s> od-dajajo do 25. t m. pri dez. solskem sveta goriskem. (¦* port hriba s*e«e gore).- Zadnjo nedeljo, dan s?. Mihelja, to je 29 p. (m. slisali smo 87 !at starega stare-ka, gospoda Miha Gomisceka, zlato maso brati. Vsak navzocnih je imel lepo priliko v tem stargku videti, da je mogoce cloveku re le tamo star postati, ampak tudi t visoki starosti gibcen, delalen in dobre volje biti. Ne le da je eamo sv. maso, kakor bi bil nilad duboven, popolnoma izverSil, raarvec smo tudi od njega lep po-dncljiv govor slisali, katerega je govoril narlepsim in mocnim glasom. — Prav omenjena zlata maia je bila uzrnk, da sem -se tudi jaz enkrat po dolgem casu na Sveto goro podal. Precej u2e ko sem po cesti proti Sveti gori koraeil, videvii lepo cesto, mishl sem si, da mora vendar en-krat biti tarn gori sposoben gospodar. Eo sem pa na Sv. goro pri§el, ter ogledal ne le samo cerkev, ampak tudi okoli cerkve samostan in sploli vse, kar tamkaj stoji; bil sem prepriSan, da je res sedaj gospodarstvo Sv. gore v prave roke prislo. Mesto starih podrtij, nmazanih krajev, in vsega sploh zanemarjenega, nasel sem vse popravljeno, cedno in yse v najlepsem redu. kakor se tacemu kraju spo-dobi. — Iz tega, kar se zdaj na Sv. gori vidi naj si vzgled vzemo nasi oblastniki bodosi cerkveni ali dt^el-m, kateri pravicc imajo sluzbe deliti. Naj zato vedno pazijo da svoje ljudi tja postavljajo kder so po njib zmo2nosti na pravem mestu. |Potlej bi gotovo sem ter tja, mesto zanemarjenih gospodarstev kakor je ono na Sv. gori bilo, videli kaj tacega, kar je nam vsim v veselje. (Se bo Sc miru v 63»ricl*> V saboto vecer 30. paret. m. je imelo gorisko staresinstvjo zopet eno tistih ra/.-burjenib sej, kakorsne so po zadnjih volitvah v navadi. Na dnevnem redu je bila najprej ministerstvena za<5asna razsodba pritozbe zastran zavrzene volitve III. skap§di-ne in potem cdpoved I. pod^upana d.ra Maurovicb-a, kateri se je menda u2e vecnib bomatij navelical. O prvi to'cki je razvil nacelnik Kberalne avstrijske strankc dr. Pajer se znano svojo zvijacno zgovornostjo razloge, za-rad katerih naj bi staresnistvo odstopilo od pritoSbe, katero je preddTemamesecemasoglasnopotrdilo; druga 8tranka je pa.zabtevala, najse nemudoma zopet predlo-Sijo spisi ministerstvu v dosego dolocne razsodbe, ki naj ne bodenasprotna pravicam zagotoYijenim v mestnem etatutu. Zadnji predlog je obveljal z vefiino glasov (za en glas). V razgovor zarad Maurovicb-eve odpovedi je vplela liberalna strauka predlog, naj bi se uge zdaj izvolil2u-pan, da bi se ˇ 0"kom prislo da\jnim nerednostim in da bi se mogel mestni zastop poprijeti uze tako dolgo zanemarjenega delovanja. S tem predlogom se nij zla- gala Pajerjeva stranka> ker se je bala, da bi se |ej ne vrinil kak nj&j neusecni kandidat za zupana in preden je prislo do glasovanja, vzdJgne se demonstrativno ko-lovodja Pajer, ogleda se prav pomenljivo na ohe strani po svojih privrzencib in zapnsti dvorano; za njim so jo potegnili zvesti pajdaSi. V dvorani ja panastalo'razka-fieno, divje zvizganje in vriscanje, kakorsno se gotovo se nij nikdar slisalo v teb prostorih in kakorsno niti nij dostojno v mestni zbomici Kaj bo dalje, sam Bog ve? Skrajnt cas je gotovo, da prereze vlada z odlocno roko nit daljnim homati-jam, katare neizmerno skodujejo mestnim interesom in menda se to ne da drugace storiti, nego z naglim razpustom celega staresmstva. (i»