Radovednost ni dobra
Z.imska burja je razsajala v gostem bukovem gozdu. Tulila je zategnjeno in piskala mimo golih dreves, da so pokale suhe veje in padale na tla.
V otlem deblu stare bukve se je prebudil tolsti polh. nKaj mora neki to biti," si misli, »saj je bilo celo zimo tako lepo mirno v gozdu, zdaj pa naenkrat tak hrušč? Kaj, ko bi splezal in pogledal, kaj je?" In res ni dolgo premišljal, ampak pogladil si je s tačico košate brke in splezal k uhodu votline. Pomolil je glavico iz luknje, a ni videl ničesar. Splezal je ves iz votline, sedel na vejo in gledal okrog. Pa joj, burja potegnc in nesrečni polhek pade z veje v mrzli sneg.
nHu, mraz mraz," je zamrmral in se urno sko-balil po deblu nazaj v luknjo in se stisnil k spečemu bratcu.                                          Bogumil Gorenjko
                           191