glasilo delavcev tosame
Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965
jSt. 12
december
1987
tevilo [izvodov h 500
Leto
izdajanja
XXII
SODELAVKE IN SODELAVCU
SPOŠTOVANE
Izteka se 1987. leto, to je leto, v ^aterega smo stopili pod močnim Puvorn težke ekonomske gospodarje situacije v Jugoslaviji. Napove-0yali smo vrst„ novih ukrepov, ki al bi delovali v smeri gospodarske n Politične stabilizacije v državi.
Napovedi so se uresničile in po-ll0!' gospodarjenja so se zaostrovali a v zadnjih mesecih tudi do maksi-rnUma zaostrili. Nikakor ne moremo 'nio tega, da smo bili deležni dva-jatnega znižanja in zamrznitve cen, a s? na,n je močno poslabšala deviz-? s'tuacija, da so se stroški poslova-n'h na ra^un močno povečanih vhod-cen in učinka revalorizacije sred-®v Povečali, ipd. Tudi ne moremo 'mo tega, da se plan proizvodnje u prodaje cigaretnih filtrov ni ures-'cil in da je ta izpad povzročil izgu-ta v TOZD FILTRI. Poslovni rezul-2,, likajočega se leta sicer še niso "mi, vendar lahko na osnovi ocen v tl1 Predhodno navedenih in drugih
‘Vov predvidevamo, da le-ti ne bo-
do na pričakovanem nivoju, posebno ne, če v novem obračunskem sistemu, ki večino gospodarstva vodi v rdeče številke, ne bo prišlo do pomembnih sprememb. Vsekakor se bomo ob izdelavi zaključnega računa in analizi poslovne uspešnosti v 1987. letu resno lotili vseh področij poslovanja in na podlagi konkretnih ugotovitev izdelali načrt akcij za dosego željenih in potrebnih poslovnih rezultatov.
V glavnem pa so predhodne navedbe tudi odgovori na pogosto postavljena vprašanja, kako je možno, da skozi vse leto polno obratujemo, nimamo večjih zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin ali zaradi večjih okvar, tudi prodajamo razmeroma solidno, dohodka pa ni takega, kot smo načrtovali in kot bi ga potrebovali za hitrejši razvoj in višji standard zaposlenih.
Ob slovesu od starega leta se logično postavlja vprašanje, kaj nam bo prineslo novo 1988. leto?
Že sprejeti protiinflacijski program in stabilizacijski ukrepi nam jasno kažejo, da gospodarjenje v prihodnjem letu ne bo niti enostavno, ni lahko. Vendar to dejstvo ne more biti razlog za pesimizem in malodušje, temveč nam mora biti osnova za naše nadaljne delo pri premagovanju težav in reševanju problemov, ki so pred nami. Kolektiv TOSAME je svojo sposobnost premagovanja težkih obdobij že velikokrat dokazal in s prepričanjem v lastne sposobnosti moramo naprej. Izkoristimo naše sposobnosti, odpravljajmo naše pomanjkljivosti, poiščimo naše notranje rezerve in rezultati takega dela morajo biti pozitivni in vzpodbudni.
S tem prepričanjem vam, spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci, želim v 1988. letu vse najboljše, tako v delovni organizaciji, kakor tudi v vašem osebnem življenju.
Edvard Peternel
* * * * * * * * * * * * * * % % % % * * * * m -# * * * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXX X X X X XXX X X X X X X X X X
X
*
X
Sit
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X-
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
SREČNO IN USPEŠNO 1988 ŽELIJO VSEM SODELAVCEM IN UPOKOJENCEM
Samoupravni organi Družbenopolitične organizacije in uredniški odbor TOSAME
X
X
*
X
x-
X
X
X
*
*
X
X
X
•»A* * * * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
BILO JE NEKOČ...
Napisati bi moral nekaj vzpodbudnetja za Novoletno številko. Urednica mi je naročila, da ne smem pasti v črnoglcdnost.
»Optimizem* mi je naročila!
Pisati pravljice ni niti malo lahko delo. Besede zvrstiti v lahkotni dir domišljije, to ni, kot bi orehe tri. Težak posel je to!
Pa kaj bi s pravljicami. Saj so nam na TV pokazali za Dan republike film z zgodovinskim naslovom »Cas brez pravljic. Kar nehote se mi vsiljuje pomen tega naslova za današnje čase. Opa, nehaj! Tvoja besedna ladja bo zdaj, zdaj zadela ob čer imenovano pesimizem — črnoglcdnost.
Pravljice se vedno začno: »Bilo je nekoč...« Pa si pravim, naredimo si inventuro za leto 1087. Zdaj, zdaj bo to nesramno leto končano — in bo zgodovina. Bo res?
Čisto lahko se zgodi, da se bomo tega 87. leta morda spominjali z občutkom o minulosti nekaj lepega, kar ne bo nikdar več, ostal bo si)omin . . .
Ve se, kako je s spominom. Grde slike kaj hitro zbledijo; ostane pa tisto veselo sijočih barv in igrivosti.
Sobotni večer je bil pri nas doma dan nekaj posebnega. Oče, ki se je spoznal na mnogo reči — od vlečenja drete do sukanja obliča in ker ni bilo frizerja v vasi, tudi imenitno sukati frizerske škarje.
Očanci so prihajali iz več vasi. Bil sem v kotu, tiho kot miška. Ušesa pa — le kaj bi z ušesi počel. Prišel je Kos, pa Prgač, ki je svojo suknjo vedno pobasal pod klop, pa Copatka s svojim: »pokkkorno jjjav-I jam * in so moževali. 0 ranjki Avstriji je bilo govora, o Galiciji, o tem in onem pešpolku. Kar predstavljal sem si jih. Se mlade, poslovne fante z dolgimi puškami in še daljšimi bajoneti na njih. In kako, da je bilo v ranjki Avstriji vse boljše, vse lepše.
Morda res, toda takrat so bili mladi, lepi in gostih las. Morda so se s tem borili proti starosti s tem, da so se venomer vračali v svojo mladost, v svoja mladostna doživetja, ki so bila po pravilu vsa lepa in svetla.
Morda so se tudi zato tega spominjali, ker v tem času, kmalu po drugi vojni ni bilo ničesar. Ne olja, ne sladkorja, še kruha za vsak dan ne. O politiki govoriti, pa je bilo tistih dni še tvegano.
Tisti čas Sem mislil, da se videvajo zato, da bi se postavljali med seboj, vsak s svojo zgodbo, junaško in prepričljivo. Toda resnica je bila drugje. Ostriči so se prišli, očetu pa je to navrglo kak dinar, malo drv, za štiri lačna ušla, za katere je bil višek ugodja jajček in sladkan čaj samo ob bolezni (včasih sem bil tudi zdrav — bolan!). Drugače so bili listi sladki kristali varno spravljeni na najvišji polici kredence in za moje še takrat kratke roke — nedosegljivi.
To zadnje ni pomembno, v spominu so ostali očanci s svojimi junaštvi in nabritimi zgodbami. Ostalo je samo tisto veselo. Tisto kar sem čakal ves teden. Da se moji uhlji spet napijejo grčeve govorice že upognjenih starcev.
In pouk te pravljice (ki ni pravljica): Vse mine, prav vse! Tudi žalost in turobnost, gospodarske in drugačne težave. Za nami ostajajo sledovi in sledovi svetlih barv ostanejo za vedno. Tudi za sivolase očance je bilo tako. Pozabili so na prezebanje, krvaveče rane, mrtve tovariše, blatno zakarpatje. Turobnost in nesrečo so zavestno pozabili tudi zavoljo sebe. Življenje je vendarle samo eno in zakaj ne bi bilo vsaj malo veselo in prešerno, pač kolikor se da. Optimizem pomaga življenju.
Čez 10-15 let se bomo spominjali leta 1987 in s smehom ugotovili: »No, to je tisto leto, ko je Mikulič lepo kašo zakuhal. Pa Fikret, ta je bil patron, vse je lulat peljal. Točno tega leta je imela mačka štiri mlade v posteljnem perilu (to bi dodala moja soproga).*
Saj ni bilo tako slabo. Bentili smo, res bentili, to je pa tudi vse. Življenje pa je le teklo dalje.
Kaj takrat, danes je hudo. Hujše že ne more biti!
Pa povejte, če ne bo tako.
Hej, bralci, Se nekaj! Zdravo in srečno v 1988. letu.
Milan Drčar
TOSAMA	TOSAMA TOSAMA
Vprašali ste.--
1. Kako poteka delo v zvezi z raz‘ vidom del in nalog?
Delovna skupina za pripravo razvidov je pripravila nove predloge-razvidov. Pri tem je sicer uporabljala obstoječe gradivo, vendar je število razvidov zmanjšala in za sorodne naloge predlaga enake opise, ki naj bi se razlikovali le pri specifičnosti n pr. vplivi okolja. Zato ocenjujerno-da razlik v razvidih zaradi različnih avtorjev razvidov verjetno ni več.
Predloge razvidov smo že posredovali vodjem del v pregled in dopolnitev, zato bo delovna skupina še lahko dopolnila razvide pred javno razpravo. Pripomba o enotnih merilih vrednotenja nalog pa zaenkrat še ni aktualna, ker se na tem še ne dela-
2. Ali se jubilejne nagrade lahko *z' plačajo v začetku leta?
V preteklem samoupravnem sporazumu, ki je prenehal veljati v mesecu septembru, o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejan)c dohodka, smo imeli določeno višino jubilejnih nagrad, ki je bila izračunana iz poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS iz predhodnega leta. Po sedanjem dogovoru pa je višina jubilej-
nih nagrad tudi nižja od poprej določenih višin. Menimo, da je to privedlo k takemu predlogu o izplačevanju jubilejnih nagrad v začetku leta.
Glede na to, da je v sedanjem samoupravnem sporazumu višina nagrad prav tako definirana in da se izračun ne nanaša na čisti OD v preteklem letu, temveč na pretekla periodična obdobja, je s tem tudi vrednost nagrad prilagojena gibanju OD v tekočem letu, iz česar sledi, da ni več tako utemeljenih razprav po izplačevanju jubilejnih nagrad v začetku leta in se le te lahko izplačujejo še v bodoče ob prazniku TOSAME.
A,i je možno da se zadnjih 10 let Pred upokojitvijo uvede ustrezni dodatek k OD, s čimer bi se povedla pokojninska osnova?
V času obravnave sprememb samo-Pravnih aktov o delitvi dohodka, so ! a izPostavljena prva taka vprašala oz. predlogi. Sindikalnim skupi-Jc bil posredovan tudi odgovor, J utemeljuje neupravičenost do pred-c8ane oblike dohodka:
4.	Kakšen je razpon med najnižjim
in najvišjim OD?
V našem samoupravnem sporazumu o ustvarjanju celotnega prihodka imamo opredeljeno relativno razmer-jemed največjo stopnjo zahtevnosti, ki je lahko najmanj 1 : 4 in največ 1 : 6. Dejansko razmerje med najviš-jim in najnižjim OD, katerega izračunavamo po metodologiji izdelave obrazca RAD-1, ki vsebuje absolutno vse
jr

Na kaj čakaš? Na sneg, na pomlad ali na hitro, ekonomsko odločitev!
z Navedeni dodatek nima nobene J konske osnove in je protizakonit. a stimuliranje starejših delavcev dru-eni dokumenti redvidevajo dodatke minulo delo in dodatek na stalnost, ko delavec, ki ima nad 30 let de vne dobe prejme 12 % od ustvarje-9® s svojim živim delom in ko dn i n* nad 25 let dela v Tosami, še datnih s % od povprečnega OD v sami za preteklo leto za stalnost, ko V na?j*1 aktih pa imamo primere, n„ sl:arejši delavec zaradi zdravstvene f^danosti ne more več opravljati ^ ;ocenega dela in je premeščen na cj .?■ ki je nižje vrednoteno, lahko za-tvz.' ki ga je imel pred premesti-
i Io Pa so tudi vsa določila, ki s ai.° družbeno osnovo inj ih v To-mi tudi uporabljamo.
je t',£9edcno izplačevanje dodatka OD SD^ delovnih organizacijah povzročilo 1p ,re'.ki so jih v končni fazi reševa-tudi ustavna sodišča.
tak^sa sodišča so bila enotna, da je j2 0 Vplačevanje OD protiustavno. kaln uVec*enih razlogov pobude sindi-d>n skupin niso sprejemljive, na r 6 8*ec^e na t0’ se bodo dogajanja ^ tem področju spremljala in v pri-obrv sPrerneir>b veljavnih predpisov, m *k°val ustrezen predlog za spre-akt b° na®'^ samoupravnih splošnih
izplačane OD, tudi z zajemanjem nadomestil za bolniško odsotnost, nedoseganje norm ipd., pa se je v letu 1987 do meseca septembra gibalo v razmerju od 4,3 do 4,9.
V načinu delitve mase za OD, se v tem trenutku ne predvidevajo spremembe, zato menimo, da bo tudi višina oziroma razmerje v poprečju kot je že sedaj.
5.	Zakaj sc kategorije v proizvodnji ne povečujejo?
Osnovne kategorije OD ne le proizvodnih del temveč tudi režijskih, se povečujejo skladno z rezultati dela in skladno z doseženim dohodkom. Spremembe kot so zmanjšanje ali povečanje ocene obstoječega delovnega mesta pa lahko narekujejo le bistvene spremembe v postopkih in tudi ostalih pogojih dela.
S povečanjem ocen delovnih mest v proizvodnji, bi se rušilo razmerje med manj in bolj zahtevnimi nalogami, kar teži k uravnilovki in v dolgoročnem smislu kadrovanja, ko je strokovno znanje zelo pomembno, vpliva negativno, to pa ne vodi k boljšim poslovnim rezultatom, marveč k slabšim.
6.	Zakaj so dela šivanja različno ocenjena (4, 5, in 6. kat.)?
Pri ovrednotenju delovnih nalog po našem samoupravnem sporazumu
in pravilniku o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, se poslužujemo pogojev, ki so zajeti v opisih del, to je strokovna znanja, delovne izkušnje, vpliv na dohodek, stopnja napora pri delu in delovnih pogojev. Vsi ti našteti kriteriji pa dajejo pri upoštevanju opisov neenako ovrednotenje delovnih nalog.
Kot primer za razumevanje različnosti navajamo:
Šivanje plenic; san. konfekc.
— strok, znanje	20 — 40 točk
5.	kat. 1 leto delovnih izkušenj	10	—	20	točk
delavec s kvalifikacijo 3 — 5 točk šivilija treb. kompres; san. konfekc. — strokovna znanja,	10	—	20	točk
4 krat 6 mes. priučitev 5	—	10	točk
delavci s priučitvijo in kvalifikacijo	2	—	3	točk
7.	Zakaj so dela izdelovanja kompres
vsa enako ovrednotena in kdaj bo
normirano delo na strojih PRATT?
Za izdelovanje kompres na strojih PRATT in BNT; pripravljamo gradivo za spremembo Akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD SANITETA. Šele na osnovi potrditve teh sprememb se bo lahko izdelalo ovrednotenje teh del, ki bo tudi pokazalo enakost ali odstopanje od drugih nalog izdelovanja konmpres. Normiranje pa se bo lahko izvedlo šele na osnovi potrditve ovrednotenja delovnih nalog.
8.	Predlaga se, naj se stroški za prevoz na delo obračunavajo iz kraja bivališča.
V sklepih 16. redne seje KOOZS je bila posredovana pripomba o nadomestilu za prevoz na delo. Na osnovi tega sklada bomo izdelali primerjave med obstoječim načinom povra-čanja stroškov in med predlaganim načinom. Na osnovi rezultatov in utemeljenosti tega predloga se bo potem pristopilo k reševanju nadomestila za prevoz na delo.
— zbrano v SKS —
Sindikat ob koncu mandata
Bliža se čas, ko bomo dosedanji sindikalni aktivisti v TOSAMI izpreg-li. Večina sindikalnih organizacij v občini je svoje občane zbore že izpeljala, pri nas pa smo si mandat malce podaljšali zaradi nedavnega referenduma oz. reorganizacije.
K pogovoru sem povabila predsednice izvršnih odborov — Marušo Murn, Olgo Žebovec, Dragico Kurnik, Marjano Maček in Danico Merlin — kot na enega od številnih sestankov, ki smo jih imele v toku dveh let. A to je bil eden zadnjih »posvetov«, na kaetrem smo preletele delo naših izvršnih odborov in konference.
Biti danes sindikalni funkcionar v delovni organizaciji nikakor ni lahka, kaj šele hvaležna stvar. Zašli smo v čas gospodarske nestabilnosti, izgub, raznovrstnih .ukrepov, ki nas pestijo iz dneva v dan. Kajpak sc vsako krizno obdobje družbe najprej pozna na osebnih dohodkih. Tu pa se vse začne in neha. Sindikat naj bi bil predstavnik delavcev, zato le ti upravičeno pričakujejo, da se bo potegnil za
* 5K- * X X X X- X X X- X X X X X X X X X X X X X X
Dedek Mraz bo obiskal naše otroke v soboto, 26. 12. 87 ob 15. uri v Delavskem domu na Viru
Vabljeni!
X XXXXX X X X X X X X X X X X X X X X X X X
njihovo dobro. Vprašanje je le, koliko moči ima pri tem — pravzaprav pa vprašanja sploh ni! Mislimo, da naši sindikalni organizaciji nihče, ki je kolikortoliko objektiven, ne more očitati, da smo zanemarjali vprašanje osebnih dohodkov. Ni je bilo seje, da bi šli mimo tega. Dali smo več pobud — da bi sprotno povečali OD (v skladu z inflacijo), da bi povečali najnižje OD več in višje manj, da bi sledili vsaj republiškemu povprečju, da bi delavcem 10 let pred upokojitvijo dali ustrezen dodatek in jim tako zvišali osnovo, večkrat na leto pa smo tudi dali pobudo strokovnim službam, naj se po OD približamo ostalim delovnim organizacijam v občini. Večina pobud je ostalo neizpolnjenih. Večinoma smo s strokovnimi službami našli skupni jezik, a kaj, ko so nas omejevali zunanji predpisi, ki so se spreminjali iz dneva v dan. Smo v situaciji, ko država narekuje ukrepe, ki so daleč od tržnih in ekonomskih zakonitosti. Zato je težko razumeti, da delamo kot še nikoli, vse tudi prodamo, dohodka pa ni. To je problem cele Jugoslavije in TOSAMA ni nobena izjema. Res pa je tudi, da danes sindikat še nima veljave, ki bi jo v DO moral imeti. Nima pristojnosti odločanja. Pobud pa se ponavadi ne jemlje dovolj resno — saj ni nobene obveze in tudi potem ne odgovornosti.
Pa to ne velja le za sindikat — enako se godi samoupravi — kar pa je seveda slaba tolažba. Ob vsej tej nemoči se sprašujemo, kaj sploh bi lahko sindikat še storil. Nemalokrat smo bili deležni kritike — češ, ah, kaj, saj s sindikatom tako ni nič!
V dveh letih smo imeli nekaj konfliktnih situacij. Pred tem si ne smemo zatiskati oči. V večini primerov je razrešitev situacije vzel v roke sindikat. Dogovorili smo se namreč, da do neorganiziranih — izsiljenih sestankov ne sme prihajati, ker ne vodijo nikamor. Ob primerih nezadovoljstva je namreč treba poiskati vzroke, potem pa ustrezno rešitev. Tako smo v organizaciji izvršnih odborov izvedli nekaj izrednih zborov in uspeli pomiriti nastajajoče nezadovoljstvo. Če je le-to .utemeljeno, ni bilo škoda nobene ure, da so se stvari razčistili. Narobe pa je, če kritiziramo vsevprek, ko pa se je treba izjasniti, kje konkretno je vzrok nezadovoljstva, nimamo ideje.
Ena naših neuspelih akcij je bila pobuda za uvedbo gibljivega časa. Upamo pa vseeno, da zadeva še ni ad acta. Za in proti argumentov je kar precej, čeprav mislimo, da tisti »ZA« prevladujejo. Upamo, da bodo naši »nasledniki« bolj uspešni.
Sindikat je tudi organiziral vse javne obravnave, nekatere v najširši obliki preko sindikalnih skupin, druge pa le preko družbenopolitičnega aktiva. Menimo, da smo zlasti naredili korak dalje k razvijanju odločanja
preko sindikalnih skupin. Javne razprave smo redno organizirali ob Pe' riodičnih obračunih, vmes pa smo P° potrebi obravnavali važnejše dokumente in predpise — npr. nov obračunski sistem, predpise s področja stanovanjskega gospodarstva, spremembe Zakona o združenem delu, samoupravni sporazum o zdravstvenem varstvu, panožni sporazum itd.
V rokah sindikata je bila tudi organizacija javne obravnave pred zadnjim (in pred vsemi drugimi tudi) referendum, ki je za TOSAMO izredne; ga pomena. V celoti smo tudi izvedli evidentiranje za samoupravne organe in delegacije.
Večkrat smo se dotaknili vprašanja kvalitete izdelkov in surovin m dali več pobud in predlogov strokov; nim službam. Prav tako je bilo tudi z enotno ureditvijo norm. Zahtevali smo več odgovorov na posamezna vprašanja s področja nagrajevanja (različne ocenitve šivanja, opis del in nalog pri kompresah, dodatek na stalnost, minulo delo, dodatek na popoldansko delo).
Na pobudo sindikata je bil spremenjen Pravilnik o dodeljevanju počitniških kapacitet. Predstavnik sindikata je tudi sodeloval pri dodeljevanju stanovanjskih posojil.
Skratka delo je bilo zelo pestro. Ni je bilo aktualne zadeve, ki je ne bi obravnaval in prispeval svojih stališč tudi sindikat. Lahko rečemo, da smo obravnavali, zahtevali pojasnilo ail pa oblikovali stališča za sleherno pobudo, ki je prišla iz baze. Že samo našteti primeri — ki so samo tisti, ki
i se večkrat ponavljali — kažejo na f Ab° ®'ro*<0 interesno področje. Aktivnost članov izvršnih odborov ,a Pohvaliti. Kljub zelo pogostim ■»h ?■ om n* iežav z udeležbo, I stf to. volja za konferenco. Naše de-,ni ^i'0 brez »haska« .čeprav nam n p er‘ očitajo tudi to. Uspešno iz-jane akcije, na katerih smo lahko 1 elani kolektiva povedali svoje , ncij)e' oblikovali stališča in posre-vali naprej, razjasnitev vprašanj, np(° nas dal) ^asa močila, izleti, us-* sne. krvodajalske akcije, socialne pomoči, športne in kulturne priredit-d Prvomajski piknik, ozimnica, de-nj», klraz — kaj to ne pomeni prav • Veliko časa je potrebnega za vse
DrlaraVC ~ Pa na) si b0 t0 študi) -<jP1S0.v, pogovori s strokovnimi . 2bami- udeležba na številnih se-nkih ali pa prekladanje krompir-• Postavljanje stojnic za piknik in pakiranje novoletnih daril?
, ,Za* smo že prišli do te stopnje, ko herno delo spremlja le kritika. Zase sprašujemo, kdo bo v bodoče
še delal in se ne čudimo bivšim aktivistom, ki se funkcij v sindikatu branijo z vsemi štirimi.
Zdaj, ob koncu mandata, ko je reorganizacija D O za nami, sc pripravljamo še na reorganizacijo sindikata. Upamo, da bomo za delo uspeli pridobiti zagrete ljudi. Lepo bi bilo, če bi se med sindikalnimi aktivisti pojavili tudi tisti, ki so vse leto vedeli, kaj smo mi slabo naredili in česa nismo naredili — ker sedaj, imajo vso možnost, da sami vzamejo zadeve v roke.
A vseeno vse le ni bila kritika. V zadovoljstvo nam je bilo, ko smo videli, da je delavka vesela, ker gre v gledališče v Trst, da delavci veselo plešejo na srečanju Tosamovcev, da smo razveselili bolnika na domu, po magali socialno ogroženi družini ali pa pripravili katero od strokovnih služb, da je razmislila o naši pobudi.
Pa vendar smo vesele, da je mandata konec.. .
Predsednica KOOZS: Marjana Lubinič
Nesreča nikoli ne počiva
V devetmesečnem obdobju letoš-Ie8a leta je bila v TOZD Saniteta ^ nesreč pri delu, v TOZD Filtri 9, v DSSS pa is.
Do nesreče pride največkrat zara-neupoštevanja splošnih pravil za v A00, delo. Predvsem se je treba zadati, da je delo na stroju dovolje-ohi Sa-rno. za 1:0 usposobljenim in po-I 'ascenim osebam. Vedno se je tre-h PrePričati, če delovanje stroja mor-‘ koga ne ogroža. Čiščenje stroja ed obratovanjem je prepovedano,
__av tako mazanje in popravljanje
v_ a. ^a' je prav to najpogostejši fok nesreče, poleg tega pa tudi od-juranjevanje materiala, ki se kopiči delom na posameznih mestih , °!a- v ta namen so pri nekaterih s v.d1/P°magala« (razne kljuke), ki če ,la „treba posluževati, če se no-r„n,o spuščati v nevarnost. Paziti mo-‘ uto tudi na urejeno okolico stroja.
t osebno poglavje so varovala (oča-na' kape, antifoni, predpasniki, zaščit vata, respiratorji, zaščitni čevlji
ipd.), katerih neuporaba brez potrebe ogroža našo varnost. Ob koncu pa je treba opozoriti tudi na to, da ob stroju ni prostora za šale in igre, kar pa tako ali tako že veste. Ni treba poudarjati, da moramo delovati predvsem preventivno. Prijavite vsako okvaro ail pomankljivost na stroju, ali pa kakršnokoli okoliščino, ki bi ogrožala varnost delavca. Ker — po toči zvoniti je prepozno . . .
A do nesreč seveda prihaja. V Saniteti »vodi« mikalnica,- največ nesreč je pri strojih, na katerih prihaja do zamašitve z materialom. Več nesreč je tudi na tračnem nožu (ureznine), na Prattu (opekline), vse več pa je tudi padcev zaradi mokrih ali mastnih tal.
Pri Filtrih je najbolj »nevaren« stroj za izdelovanje tamponov, značilni so tudi urezi in opekline, čedalje več pa je nesreč na poti.
V DSSS se največ nesreč zgodi v skladišču surovin in pomožnega ma-
teriala.
M. L
za izdelovanje vložkov VIR 80 ima na vesti precejšne poškodbe prstov
Reklamacije
Pri vsakdanjem delu kontrole kvalitete se srečujemo z raznovrstnimi prigovori na kvaliteto, ki bi jih označili kot:
I.
interne reklamacije: postopek reklamacije, sprožen med uporabniki in izdelovalci polproizvodov znotraj delovne organizacije ter skladiščem in uporabnikom
II.
externe reklamacije:
a)	reklamacijski postopek, ki nastane med kupcem t.j. DO in dobaviteljem surovine oz. repromateriala
b)	reklamacijo pa lahko sproži tudi kupec našega izdelka
III.
Reklamacije so lahko količinske, ko dejansko ugotovljena količina iz-dobavljenega materiala ne ustreza deklarirani na spremljajočem dokumentu. Reklamacijski zapisnik naredi prevzemnik materiala - skladiščnik.
IV.
Reklamacija kvalitete a) Če vhodna kontrola ugotovi odstopanje od predpisanega nivoja kvalitete, sproži reklamacijski postopek s tem, da izpiše reklamacijski zapisnik, kamor zabeleži svoje ugotovitve. Zapisnik posreduje nabavni službi, ki je zadolžena, da izdela poslovno rešitev reklamacije, dočim je tehnični del stvar kontrole. V primerih, da dobavitelj ne prizna reklamacije, pride do medsebojnega konzultiranja. V primeru neporavnave lahko pride do arbitražnega reševanja reklamacije, seveda pri za to registrirani organizaciji. Po vsem tem sledi oblikovanje rešitve reklamacije, ki določa postopek nadomeščanja neustrezne količine, način transporta in finančno rešitev v obliki dobropisa ali bremepisa za vrednost reklamacije.
V.
Enak postopek, le da so vloge zamenjane, poteka pri reklamacijskih postopkih, ko nam kupec reklamira naš izdelek.
V naši DO ni skupnega evidentiranja po vrstah reklamacijskih postopkov, niti ni vodenja stroškov reklamacij. V službi KRL imamo lastno dokumentacijo reklamacij tako internih kot externih, vendar brez dokumentov o rešitvi reklamacij.
O stroških slabe kvalitete ni podatka, bil bi pa verjetno kar pomemben pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja in kreiranju novih izdelkov.
Na kratko lahko iz te dokumentacije povzamemo le številčnost reklamacij, ne pa tudi končnih količin oz. finančne vrednosti. Moram pa reči, da o vseh reklamacijah s strani individualnih oseb nismo niti obveščeni, ravno tako količinske reklamacije kupcev rešuje že komerciala sama.
Pregled letošnje dokumentacije kaže:
1.	cxterne reklamacije surovin in re-promaterialov 103 reklamacijski zapisniki
44 opozorilnih reklamacij, ki služijo le v vednost dobavitelju, da do naslednje pošiljke določeno napako odpravi
2.	externe reklamcije kupcev naših izdelkov
9 zabeleženih reklamacij predvsem cigaretnih filtrov, higienskih vložkov, sadrona ov. in vlakno-vinc
2x opozorilna reki. cigaretnih filtrov
3.	reklamacije inozemskih kupcev Največja letošnja reklamacija je zavrnitev higienskih vložkov Vir 30 zahodnonemškega kupca. Tudi reklamacijo trebušnih kompres kupca z Danske je jemati kot zelo
resno opozorilo za nadaljne delo. Imeli smo še dve opozorilni reklamaciji, eno pri kompresah zaradi napak zlaganja in zamazanosti gaze, drugo pa pri vlaknovini. Številčno gledano reklamacij kupcev ni veliko glede na prodano količino, vendar nas to ne sme zavajati in uspavati.
Reklamacija je eno opozorilo, da ugotoviš napake pri delu. Vendar bi naj ne čakali na taka opozorila, ampak z lastnim sistematičnim delom na razvoju in spremljanju izdelka napake odpravili že predno pride izdelek do uporabnika.
Videnšek Antonija, dipl. ing.
4.	Frankovič Zdenka
5.	Hafner Vika
6.	Heine Mira
7.	Jeretina Metka
8.	Merlin Danica
9.	Novak Franc
10.	Okorn Peter
11.	Pichler Majda
12.	Slapar Marjan
13.	Strmšek Tonka
14.	Vehovec Boris
15.	Videnšek Tončka
Odbor samoupravne delavske kontrole
1.	Avbelj Danica
2.	Cerar Franc
3.	Drčar Marta
4.	Smolnikar Jelka
5.	Tomažič Olga
Disciplinska komisija
1.	Velkavrh Janko — predsednik
2.	Cerar Darko — nam. predsednika
3.	Jamšek Franc
4.	Klopčič Nada
5.	Kveder Poldka
6.	Limoni Anka
7.	Maček Marjana
8.	Arnuš Justi — zunanji član 9 Gerbec Jože — zunanji član
Referendum in volitve
Na referendumu 8. decembra 1987 smo se delavci TOSAME odločili, da ukinemo temeljne delegacije in preidemo v enovito delovno organizacijo. O tej reorganizaciji smo se odločili s sprejemom Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju TOZD Saniteta in TOZD Filtri. Akt je bil sprejet s potrebno večino glasov
predlagani kandidati so dobili potrebno večino glasov. Tako je sestava naših novih samoupravnih organov in delegacij naslednja:
Delavski svet
1.	Anžlin Danijel
2.	Baloh Zorka
3.	Dolinar Franc
— V Tozd Saniteta je »ZA« akt glasovalo 58,4 % volilcev, v Tozd Filtri pa 51,4 % volilcev.
Obenem pa smo vsi delavci TOSAME glasovali tudi za sprejem Statuta DO, »za« katerega je glasovalo 50,5 % upravičencev in za Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, »za« katerega je glasovalo 54,8 %.
IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE
9.	decembra smo na volitvah izbrali delegate za nove samoupravne organe in delegacije, ki bodo odslej na ravni delovne organizacije. Vsi
Zgoraj: Volišče v konfekciji Spodaj: Volišče v DSSS
Temeljna delegacija za delegiranje v Zbor združenega dela
1.	Florjančič Vasilija
2.	Klopčič Nada
3.	Klopčič Slavko
4.	Merlin Danica
5.	Peterka Tone
6.	Smolja Adrijana
7.	Šarc Janez
8.	Vehovec Boris
9.	Videmšek Andrej
Združena delagacija za delegiranje v skupščino za otroško varstvo, socialno varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, zap0' slovanje, zdravstvo in invalidsko zavarovanje
1.	Bonšek Milena
2.	Cerar Angelca
3 Dolgan Majda
4.	Hribar Ani
5.	Javornik Martina
G. Jere Miro
7.	Korošec Nada
8.	Lončar Francka
9.	Stegnar Alenka
M
Združena delegacija za delegiranje v skupščine za raziskovanje, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo
Bartol Julijana 2. Gotar Sonja
3-	Grandovec Lucija
4-	Hribar Stanka 3- Kerč Joži
6-	Pirc Brane
7-	Primožič Vlasta
8-	Svetlin Darko
9-	Velkavrh Janko
. Vsem novoizvoljenim delegatom Mstitamo ob izvolitvi in jim želimo uspešno delo, kar pa v vse težjih gospodarskih razmerah ne bo lahko.
— SKS —
/2 TO SAM E...
...Z LJUBEZNIJO
Vsak Slovenec se ob vstopu v živ-‘jenje sreča s Tosamo. Morda to zveni utalce napihnjeno, a je vendarle res. Pri nas namreč pripravljamo zavitek za novorojenčka. Pobuda, ki jo je leta 1979 dala Skupnost otroškega varstva Slovenije — namreč o enotni »obdaritvi« novorojenčka — ni bila spreleta z navdušenjem. Prenekatera ma-tnica bi si rajši izbrala denarno nado-•destilo in ji je bil paket, ki ga je bito treba dvigniti na pošti breme. Da-ues pa si ne moremo več predstavljati novorojenčka brez našega paketa, Kl je —■ posebej zdaj, ko je prenov-
ljen — res bogat in ob današnjih cenah pride še kako prav.
No, pa da si paketa ne bomo lastili samo mi! Treba je povedati, da je plačnik Skupnost otroškega varstva Slovenije. V okviru skupnosti deluje posebna komisija, ki odloča tudi o vsebini paketa, ki naj bo čimbolj kva-litetena. Komisija odloči, kateri izdelki bodo v paketu in tudi, kdo naj bo proizvajalec. Večina izdelkov je seveda Tosaminih, zavitek se polni v TOSAMI, TOSAMA tudi nabavlja izdelke drugih proizvajalcev, ki so v
VSEBINA A - ZAVITEK LEŽIŠČE
Tosama plenice, dvojna tkanina 'osama plenice, enojna tkanina Povijalne plenice — pletene osama hlačne plenice za enkratno uporabo tJdejica iz dvojne flanele 80 X 80 Odejica Eskimo 80 X 110 ^opalna brisača s kapuco debi plenične predloge rosama hlačke št. 4 rosama povijalne rutice Spodnja majica tetra št. 68 gajica pletena št. 62 bombažni komplet št. 74 Bombažne žabice št. 68 babice pletene št. 68 kapica tetra št. 62 Kapica pletena št. 62 Bokavica tetra Slinček tetra Brisačka tetra 35 X 35 Sanitetna vata cik-cak 50 g Bebi vatirane paličice Zaščitna krema Škarjice Žvečilo Ropotuljica 'Pren ležišče Karton ležišče Selotejp, 3 m
	50	kos
	10	kos
	10	kos
	1	zav.
	1	kos
Sukno Zapuže	1	kos
Svilanit Kamnik	1	kos
Tosama Domžale	1	zav.
	1	kos
	1	zav.
Tosama Domžale	2	kos
MTČ Čakovec	4	kos
Rašica Ljubljana	1	zav.
Rašica Ljubljana	1	kos
Beti Metlika	2	kos
Tosama Domžale	1	kos
MTČ Čakovec	2	kos
Tosama Domžale	1	kos
Tosama Domžale	3	kos
Tosama Domžale	3	kos
Tosama Domžale	1	zav.
Tosama Domžale	1	zav.
Lek Ljubljana	1	kos
Kočna Kamnik	1	kos
Ciciban Miren	1	kos
Ciciban Miren	1	kos
Piama Podgrad	1	kos
KTL Ljubljana	1	kos
Aero Celje	1	kos
SUTNCST
larcmGAATCM
aamE
POMOT 1*1 OPftfMI NOVOPOIBNC A
C - TEKSTILNI ZAVITEK
TOSAMA
B - ZAVITEK TORBA
POMOČ m OPBPMI NOVORftlrNCA
A - ZAVITEK LEŽIŠČE
E§J) TOSAMA
zavitku (Svilanit, MT Čakovec, Ciciban, Rašica, Beti idr.).
Do zavitka je upravičen vsak otrok, ki se rodi delavcu, zaposlenemu v Sloveniji. Pred časom smo imeli precej težav s pošiljanjem zavitkov v druge republike. Poštnina je namreč visoka, pogosto pa je prihajalo tudi do vračanj zavitkov, zaradi nepopolnih naslovov. Zdaj rešujemo problem stroška poštnine z dobavljanjem zavitkov upravičencem preko trgovskih hiš. Zaenkrat se je na ta način rešilo vprašanje cele Gorenjske preko trgovine Kokra, ljubljansko območje pokriva trgovina Veletekstil, celjsko ob močje trgovina Era Velenje, Savinjka Žalec in Tkanina Celje. Za ostala območja Slovenije se še vedno poslužu, jemo pošte, vendar pa se bomo skušali čimprej tudi za te dele Slovenije dogovoriti za »preskrbo« z zavitki preko trgovin, ki pomeni za Tosamo velik prihodek.
OD 15. novembra dalje so zavitki močno obogateni. Njihova vrednost je namreč 196.830 din. Zaradi hitre spremembe imamo nekaj težav z dobavitelji, kar pa se bo do novega leta verjetno uredilo. Naj samo naštejemo izpopolnitve: več je plenic, nova je eskimo odejica, pa kopalna brisača s kapuco, več je hlačnih plenic, hlačke TOSAMA, povijalne rutice TOSAMA, bombažni komplet, žabice, škarje, žvečilo. Samo novosti so namreč več vredne, kot prej celoten zavitek, ki je veljal 82.000 din.
VSEBINA B - ZAVITEK TORBA
Tosama plenice, dvojna tkanina		30 kos
Tosama plenice, enojna tkanina		10 kos
Povijalne plenice — pletene		10 kos
Tosama hlačne plenice za enkratno uporabo		1 zav.
Odejica iz dvojne flanele 80 X 80		1 kos
Odejica Eskimo 80 X 110	Sukno Zapuže	1 kos
Kopalna brisača s kapuco	Svilanit Kamnik	1 kos
Bebi plenične predloge	Tosama Domžale	1 zav.
Tosama hlačke št. 4		1 kos
Tosama povijalne rutice		1 zav.
Spodnja majica tetra št. 68	Tosama Domžale	2 kos
Majica pletena št. 62	MTČ Čakovec	4 kos
Bombažni komplet št. 74	Rašica Ljubljana	1 zav.
Bombažne žabice št. 68	Rašica Ljubljana	1 kos
Žabice pletene št. 68	Beti Metlika	2 kos
Kapica tetra št. 62	Tosama Domžale	1 kos
Kapica pletena št. 62	MTČ Čakovec	2 kos
Rokavica tetra	Tosama Domžale	1 kos
Slinček tetra	Tosama Domžale	3 kos
Brisačka tetra 35 X 35	Tosama Domžale	3 kos
Sanitetna vata cik-cak 50 g	Tosama Domžale	1 zav.
Bebi vatirane paličice	Tosama Domžale	1 zav.
Zaščitna krema	Lek Ljubljana	1 kos
Škarjice	Kočna Kamnik	1 kos
Žvečilo	Ciciban Miren	1 kos
Ropotuljica	Ciciban Miren	1 kos
Torba	Odeja Škofja Loka	1 kos
VSEBINA C - TEKSTILNI ZAVITEK
Tosama plenice, dvojna	tkanina	50	kos
Tosama plenice, enojna	tkanina	10	kos
Povijalne plenice — pletene	10 kos
Tosama hlačne plenice za enkratno uporabo	1 zav.
Odejica iz dvojne flanele 80 X 80	1 kos
Odejica Eskimo 80 X 110	Sukno Zapuže	1	kos
Kopalna brisača s kapuco	Svilanit Kamnik	1	kos
Bebi plenične predloge	Tosama Domžale	1	zav.
Tosama hlačke št. 4	1	kos
Tosama povijalne rutice	1	Zav.
Spodnja majica tetra št. 68	Tosama Domžale	2	kos
Majica pletena št. 62	MTČ Čakovec	4	kos
Bombažni komplet št. 74	Rašica Ljubljana 1 zav.
Bombažne žabice št. 68	Rašica Ljubljana	1	kos
Zabiče pletene št. 68	Beti Metlika	2	kos
Kapica tetra št. 62	Tosama Domžale	1	kos
Kapica pletena št. 62	MTČ Čakovec	2	kos
Rokavica tetra	Tosama Domžale	1	kos
Slinček tetra	Tosama Domžale	3	kos
Brisačka tetra 35 X 35	Tosama Domžale	3	kos
Sanitetna vata cik-cak 50 g	Tosama Domžale	1	zav.
Bebi vatirane paličice	Tosama Domžale	1	zav.
Zaščitna krema	Lek Ljubljana	1	kos
Škarjice	Kočna Kamnik	1	kos
Žvečilo	Ciciban Miren	1	kos
Ropotuljica	Ciciban Miren	1	kos
Starši novorojenčkov, ki jih je mesečno od 2000 do 2500 lahko izbirajo med tremi variantami — A, B, in C, katerih vsebina se med seboj ne razlikuje bistveno, daje pa možnost dopolnjevanja in kombiniranja novorojenčkove opreme, ki je morda starši že imajo.
Obdaritev ob vstopu v življenje je vsekakor lepa gesta, za katero velja pohvaliti Skupnost otroškega varstva SRS. Proizvajalci pa bomo s kvaliteto svojih izdelkov omogočili novim zemljanom, vsaj prijetne prve mesece življenja, ki jim kasneje s svojimi tegobami gotovo ne bo prizanašalo.
V zahvalo Pepi
Besedi poslavljati in veseliti se, sta vsaka zase velikega in zelo različnega pomena. Pa vendar smo vsi taki, da se radi veselimo ob taki ali drugačni priložnosti. In prav tako je bilo na tvojem poslovilnem večeru. Namesto solza in žalostnih besed, smo se veselili in to na zadnji večer, ko smo bili skupaj s teboj kot tvoji sodelavci. Vzdušje, kakršno je bilo na tvoj večer, je redkokdaj, pa ne samo zaradi res lepo pripravljenih jedi, s katerimi sta nas pogostila Gašperjev Božo jn njegova žena, ampak tudi vzdušje, ki je vladalo celo popoldne in ves večer. S teboj smo bili tako sodelavci kot obenem ljudje, ki pozabijo na vse grenko in nezadovoljno obdobje. Videla in čutila si, da smo ti veliki prijatelji in da besede: »Ne pozabimo se mi,« niso bile izgovorjene v prazno. Prav vsi, ki smo bili s teboj, te res ne bomo pozabili, pa ne samo zaradi lepega večera, ampak vedi Pepi, da se vsem kateri smo še v oddelku TŠT, pogledi pogosto usmerjajo proti tvojim strojem z mislijo, tam je delala naša Pepi, katera je bila pridna, natančna, vestna in taki bodimo vsi, da bomo, ko pridemo za teboj v pokoj prav tako zadovoljni zapustili DO z zavestjo, da sem kot delavec ali delavka dal najlepša leta svojega življenja za bodoči, lepši jutri, ki čaka naše mlade rodove.
In še enkrat hvala Pepi za prijeten večer pri Gašperju na Prevojah.
Tvoje bivše sodelavke in sodelavci
ZIMSKE AVTOMOBILSKE TEŽAVE
V zimskem času še kako dobro poznamo zaledenela vetrobranska stekla, zasutost avta s snegom in zamrznjeno ključavnico. Avto, zasut s snegom se mora očistiti z metlico ali omelom, vse ostalo grdo popraska lak.
Če je ključavnica zamrznila, bo pomagalo le to, da se ključ segreva z vžigalnikom in nato skuša odkleniti z vročim ključem. Seveda pa se mora v ključavnico čimpreje naliti nekaj glicerina proti zmrzovanju ključavnice.
Posebna težava so zaledenela vetrobranska stekla. Vsi tisti, ki nimajo garaže za svojega jeklenega konjička, naj proti zmrzovanju stekla že zvečer pokrijejo stekla s kosom kartona. Pomaga tudi pršilka za odmrzovanje, s katero se poškropi vetrobran, počaka nekaj minut, da začne delovati, nato pa se z lopatico iz plastike postrga raztopljen led. V. V.
M. L.
v'ljem Oolenc, ing.
hlačne plenice
v teh decembrskih dneh poteka 7,SPeTena akc‘ja preureditve stroja vpi v e^avo	plenic. Še posebej
e ik0	{50cj0 prj (.crn 0pravjij mc_
aniki mikalnice, ter električarji, ker e ajo zaradi kratkega roka, ki je na Pho, dan za dnem pozno v noč. Tu-'bf0 in uspešno delo ostalih služb Posebej še mehanične delavnice in iz-ozno-uvozna služba kaže, da se zave-m° kako pomemben izdelek so 1 aCne Plenice. Ker srednjeročni GN °.5'?0 predvideva povečanje proiz dnje za dvakrat, želim vsem sode vcem o projektu hlačnih plenic pc sreoovati čim več informacij.
Predelava Joa stroja bo omogoči zamenjavo dosedanje krilno zloženi
Tudi v TOSAMI se moramo razmeram primerno organizirati. Spremljati moramo dogajanja na razvitem trgu tako, da bomo imeli analizo (proučene) vseh tipov plenic, ki so na tujem trgu, še posebej pa analizo vsakega novega tipa (vrste) plenice, čim se bo pojavila.
Tudi naši prodaji bi takšno poznavanje izdelkov na tujem trgu, kamor želimo prodajati naše izdelke, zelo pomagalo. Vzor so nam lahko Japonci, ki so prišli v TOSAMO pripravljeni. Ponudili so nam opremo za izdelavo plenic (in vložkov), ki lahko uporablja magnefitno celulozo tovarne Djuro Salaj Krško. Ta celuloza velja še vedno kot neuporabna za te name-
MS
ene plenice (Wing fold diaper) z / e^ano hlačno plenico z elastiki ntoured elasticatcd diaper). v .p.° Predelavi ne bomo mogli nic nrT ^delovati starega tipa plenice, če kru na** .nezahtevni (nerazviti) trg 'mo zložene plenice ni zavračal, za h,ek-onstrukcija (predelava) stroja hlačne plenice je torej izvozno us-/ rlfna naložba. Izvoz na razviti ■ obo{jna konkurenca) trg je otežen hitrim staranjem izdelka. v,nPo Podatkih, objavljenih v reviji Wiii ,.OVENS WORLD (Editor revije izr .cs- Editorial Director) že 50 % bližanih hlačnih plenic v ZDA vse-ARc(^V'sokovP0)no sredstvo SUPER-Sai - BENT (v nadaljnem besedilu t('n' CCprav 50 8a pričeli uvajati in-
letu'h"0 ŠeIe Ieta 1985' V Prihodnicm nih ui - vsebovala večina izreza-hlačnih plenic v ZDA in Evropi, he i ko^emo izvažati izrezane hlač-tak ■n'Ce na razv‘ta tržišča moramo šanje SA^'^ kakovosten stroj za vna-
luloVCndar ,uvajanjc SA v puhasto celo) 2n° icdro ni garancija (zagotovi-Za dolgoleten izvoz na zahod.
Ki-J'13 Področju izdelovanja izrezanih slap9 p’cn'c vodilni firmi sveta kot lct 1 ^ G, te Kimberlev Clark vsako Un > nvedeta novost, ki jo morajo st ■ CVat‘ drugi izdelovalci (izdelkov, Ostar*6 °Preme in surovin) če žele nipi11 na trgu kjer reklama (oglašate) 0Pt'avi velik del selekcije (izbi-
ne. S seboj so prinesli vzorec te de-zintegrirane (razdružene v mlinu) celulozne pulpe primerne za izdelavo vpojnih jeder (vložkov in) plenic. Torej so se za posel temeljiteje pripravili kot vsi dosedanji ponudniki.
Analiza plenic iz tujega trga nam bo vodilo za razvoj in prilagajanje obstoječe tehnološke opreme in izdelkov. Poleg tega bomo skupaj z domačimi dobavitelji sodelovali pri razvoju surovin, s tujimi dobavitelji pa pri določanju strojnih značilnosti nove opreme ter določanju tehniških lastnosti uvoženih surovin, na osnovi spoznanj pri uspešnih tujih izdelkih. Za obsežne temeljne raziskave nikoli ne bomo imeli možnosti.
Po podatkih firme Stockhausen,
ki veljajo tudi za	nas, je	stroškovna
sestava surovin v izrezom naslednja:	hlačnih	plenicah z
celuloza	54 %	UVOZ
obliži	6 %	UVOZ
lepilna talina	5 %	UVOZ
elastika	5 %	UVOZ
tissue papir	8 %	DOMAČ
vlaknovina	12 %	DOMAČA
PE folija	10 %	DOMAČA
Uvažamo torej surovine v skupni vrednosti 70 %, domači delež pa je slaba tretjina.
Ker bo tudi v prihodnje večinski del surovin za izrezane hlačne plenice uvožen, se ne bomo mogli izogniti izvozu končnega izdelka zaradi pokritja uvoznih potreb.
Zato bomo rabili kakovosten izde-
lek, dobro opremo, kakovostne surovine in dobro usposobljene delovne skupine (če se omejim samo na proizvodnji del).
Za usposabljanje delovnih skupin bomo morali organizirati izobraževanje za katerega nujno rabimo manjšo dvorano opremljeno s potrebno avdiovizuelno opremo. Predavatelji bi bili domači in tuji. Za vzor, če ne za vzgled naj nam bo predavalnica tovarne Induplati. Naša jedilnica za te namene ni primerna, sejna soba pa ne zasluži tega imena.
Če bomo obliko in lastnosti našega izdelka izbrali po rezultatih analize izdelkov tujih trgov, bomo imeli za izvoz in za domači trg ustrezen izdelek. Kot primer lahko vzamemo ELAN iz Begunj, ki je osvojil domače tržišče s smučmi, ki so se uveljavile v tujini, nastale pa so kot plod temeljitega poznavanja vseh tujih kakovostnih smuči in dolgoletnega vztrajnega dela.
Opremo bomo izbrali seveda glede na možnost izdelave tako izbranih izdelkov in glede na možnost uporabe domačih surovin (z izjemo nujnih tujih). To sta najpomembnejša tehnološka kriterija. Množica ostalih kriterijev pri izbiri strojne opreme ni predmet razmišljanj v tem zapisu.
Osnovni namen tega zapisa je želja, da opozorim na precej zanemarjeno a pomembno področje surovin za vse izdelke, ki jih izdeluje TOSA-MA še posebej pa na pomen surovin pri izdelavi hlačnih plenic.
Potrebno je poznavanje in nakup (nabava) novih tujih normativov (predpisov) kakovosti (znanih po kraticah ISO, ASTM, SCAN ...) različnih tehnoloških lastnosti izdelavnih surovin, ki se menjajo v skladu z novimi potrebami in spoznanji.
Nabaviti bomo morali tudi nujno potrebne merilne instrumente za merjenje tehnoloških lastnosti surovin.
. Veliko dodatnih stroškov zaradi manjše strojne hitrosti in večje količine odpadkov, ki nastanejo pri izdelavi hlačnih plenic, povzročajo pomanjkljivosti doma izdelanih surovin: tissue (tenki svileni) papir, PE (polietilenska) folija, vlaknovina (netkano blago), termolepila (vroča lepila), sa-molepinla lepila, ter vrečke.
Predno bomo postavili nove bolj natančne predpise kakovosti (inter. normative kvalitete) moramo povečati poznavanje lastnosti surovin.
Pri proučevanju vrste pomembnih tehniških lastnosti, ki jih moramo najprej spoznati, potem pa nabaviti kontrolne instrumente (naprave) se bo kmalu pokazalo, da je zelo širok asortiment (izbor) izdelkov, ki ga ima TOSAMA mogoče obdržati na našem nezahtevnem in nerazvitem tržišču samo toliko časa dokler bomo brez prave konkurence. Nimamo niti dovolj strokovnjakov niti dovolj denarja, da bi konkurenčno razvijali vse kar je v TOSAMINEM programu izdelave. Treba se bo odločiti za prednostne izdelke — in pleničke to gotovo so.
(nadaljevanje)
POROČIJO O GIBANJU OD V DO
T O S A M A
Štev. poročila
Razredi v din	TOZD SANITET A										TOZD FIL.T.		r	S S	S			DO TOSAMA	
	PR	TO	AT	BE	MI	SK	OK	VL	VO	Skupaj		ER S	TRS	SKS	KS	VO	SKUPAJ		
4	220. 000		2			93	1 1				4fi	3	2			1		3	59	
2 20 000-2 90 ooo	9	1	1		90	1 1	1			4fi	5							51	
230.000-240.000	i	7	4		22	1 fi	fi	1		.57	9		1	1			2	68	
9.40 000-2 50 00 0	1	.-6	0		18	1 6	n			61	10			2	fi		8	79	
950.nnn.9fin ooo	i	-8		2		15	1 fi	Ifi			.58	11	1	1	1	1 o		13	82	
2fiO .000-270-000		6	8		10	7	9			41	10		1	3	12		16	67	
270.000-280.000	i	8	4		5	3	3			24	4	1	2	3	5		11	39	
280.000-290.000	2	1	6	2	1	2	1			15	1		3	1	5		9	25	
290.000-300.000	3	1	5	1	3		1	2		16	3	1	3	2	3		9	28	
300.000-310.000	5	1		2	2		1		1	12	2	1	4	1	1		7	21	
310.000-3201)00	1	1		2	3	1	2	3		13	2	5	2				7	22		
320.000-330.000			1	2		1		1		5			5				5	10	
330.000-340.000	1		1	2				6		10		2	2		1		5	15	
340.000-350 J300	1			1				1		3		1	6	5	2		14	17	—	
350.0 00-3G0.000			1	3	3	1		2		10		2	5		3		10	20	
360.000-370.000	2	1		1		1		1		6		1	6	2	2		n	17	
370.000-380 JOOO	1	1	4	1	2	1	3	1		13	2	2	4	1	3	1	n		2S	
380.000-390.000		1		3	1			3		8	2	1	4		4		S	19	
390.000-400.000			3	1	3			i	1	9	i	i	3		2		6	16	
100.000-4101)00				1	1					2	2	2	3	1	2		8	12	
110.000-420.000				1	1					2		i	5		2		8	10	
120.000-430. 000			1	1		1		i	1	5	1			2	2	2	6	12	
4 30 000-440.000	1						1			2	1		1	2	3		6	9	
140.000-4 50 D00	1					1	1			3		i	1		5		7	10	
150.0 0 0 	>	1	2	1	3	2	1		4	3	17	2	7	17	7	1 3	3	47	66 		
SKUPAJ	26	47	51	27	155	90	55	27	6	484	71	32	79	34	87	6	238	793	—	
Najnižji OD	177.127	205.787	231.962	177.127	
Na i višji OD	746.011	712.581	827.802	827.802	
Povprečni OD	253.068	251.270	355. 532	280.398	
Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v delovni organizaciji TOSAMA v mesecu oktobru 1987 vsebuje podatke o neto osebnih dohodkih po oddelkih, sektorjih, TOZD in za celotno DO.
Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas, z normalnim doseganjem delovnih rezultatov, tcC osebne dohodke pripravnikov.
Podatke o poprečnem osebnem dohodku povzemamo po metodologiji izdelave obrazca RAD-l.
Najnižji osebni dohodek je dosežen z opravljanjem del, pretežno ocenjenih s tretjo kategorijo, z dosegom delovne norme 101 %, z 2 % minulega dela in dodatkom 1 % stalnosti.
Služba za delitev po delu
Albina Kosmač
ANKETA
Vsi smo v toku gospodarskih dogajanj. Le komu so še neznane besede inflacija, izgube, nepokrite menice. Marsikdo omeni, da ne gleda več TV dnevnika, ampak TV srhljivko.
Leto pa se zaključuje, ko se dela obračun nad dobrim in slabim in se vstopa v novo leto z večjimi pričakovanji ali večjim strahom.
•	Tudi v prihodnjem letu ne bo nič bolje. Še slabše bo. Vlada bo morala nekaj ukreniti. Samo s povečevanjem cen ne bo nič rešila.
•	Riba pri glavi smrdi. Samo to rečem. Kaj pa naj stori en delavec, ki iz dneva v dan samo gara.
•	Do sedaj je bilo cenjeno nedelo in nepoštenje. Če pošteno delo ne bo dobilo v prihodnosti veljave, ne bo bolje.
•	Človek izgubi vse zaupanje. Začelo se je pri upokojencih. Saj se to ne bo zgodilo v naši socialistični druž-
bi, smo si dopovedovali. Pa se je. In tako smo tudi lahko delavci že v prihodnjem mesecu brez OD. Za prihodnje leto sem le pesimist.
•	Najbolj me skrbi brezposelnost. Dobri medsebojni delovni odnosi pa bi vseeno lahko bili. Prijazna beseda, pohvala, nasmeh je poceni, a veliko pomeni. Še to smo zapravili
•	Vse leto se tarna nad življenjskimi stroški. A že dolgo ni bilo na naših cestah, parkiriščih, toliko novih, uvoženih avtomobilov kot zadnje čase. Drugo leto še ne bo bolje, a večno ne more trajati. Vse je sestavljeno iz vzponov in padcev v življenju.
•	Če si pred časom rekel, da ukinemo tozde, kaj hujšega. Sedaj te pa sprašujejo, če si za. To je sedaj tak sistem, da ne more biti bolje.
•	Ko sem bil pri vojakih se je pelo: uzmi sve što ti život pruža. To sedaj razumem, ko eni dajejo, drugi
zapravljajo. Vse je odvisno od zunanje dejavnosti. Ta je grajena v vrhu iz strategije in taktike, spodaj je izvedba. Sedaj se pritiska le na izvedbo, vrh pa ne funkcionira.
•	Vpeljati je potrebno disciplino in varčevanje pri materialu. Če se da za odvoz enega kontejnerja odpadkov iz dvorišča 11 starih milijonov, se vprašaš ali so vsi izračuni storjeni za cenejši prevoz.
•	Če bi znali ceniti tudi delo drugih in ne le svojega, bi bili medsebojni odnosi lahko neprimerno boljši. Seveda pa je najlažje od vsega kritizirati ...
•	Da bi bil le mir in zdravje v pri;
hodnjem letu. Preživeli bomo tudi pri nižjem življenjskem standardu. Saj ne tekne vedno zrezek pri mizi — če letijo ostre besede — morda tako, kot krompir v veselem vzdušju in smehu. Pa srečno vsem v novem letu.	V. V.
drugačna novoletna
JELKA
Odločili ste se, da letos v kolu dnevne sobe ne bo stala no uoletna jelka. Namesto nje bo praznično vzdušje prinesel v dom novoletni šopek iz smrekovih vej, storžev, novoletnih hunk, okrasnih pentelj in sveč.
Novoletni šopek lahko kupimo v cvetličarni, če pa ste vsaj malo spretni v aranžiranju, se lotite dela sami. Da bo šopek ostal čimdalj svež, potrebujete ttobo, ki jo kupite v cvetličarni ali semenarni. Dobro jo napoji te, jo trdno porinite v posodo ter pričnete vanjo zabadati smrekove in suhe veje. storže ipd.
Če se novoletni jelki ne morete odreči, jo naredite sami. Po trebujete daljšo palico in 6-krat po dve smrekovi veji v različnih dolžinah. S pomočjo močnejše žice nato veje pritrdite na palico in pred vami je ljubka novoletna jelka okrašena z majhnimi svečami in pentljami.
PROT! BOLEČINAM V HRBTU
Za zadnjo noč v letu
Da boste zadnjo noč v tem letu preživeli čimbolj veselo in prijetno, je zelo pomembno vaše dobro počutje. Biti morate naspani, spočiti in dobro izgledati. Da bo koža mehka, lepo napeta, si napravite v zadnjem tednu enkrat ali dvakrat hranilno masko.
HRANILNA MASKA ZA SUHO KOŽO
Jajčni rumenjak zmešajte z žličke medu in polovico zmečkane banane. Lahko zmešate tudi zmečkano bana no s sladko smetano, ter na debele nanesite na obraz. Zmes pustite učin kovati 30 minut. Nato si obraz zbrišite s suho vato ali papirnatim robcem. Vendar maske ne sperite, am pak pustite, da .učinkuje še čez noč Šentjanževo olje z nekaj kapljicam, limone tudi zelo koristi suhi in utrujeni koži.
HRANILNA MASKA ZA MASTNO KOŽO
Zanjo uporabite razne vrsta sadja in zelenjave, naprimer jabolka, kaki, korenje, kuhano špinačo. Zmečkanemu sadju oziroma zelenjavi dodajte jajčni beljak in nekaj kapljic limonovega ali pomarančnega soka. Pri nečisti ali aknasti koži pa naštetemu sadju dodajte svež kvas. Masko pustimo učinkovati 15 do 20 minut nato si obraz očistimo.
HRANILNA MASKA ZA NORMALNO KOŽO
Uporabite lahko katerokoli našteto sadje, zelenjavo, jajčni rumenjak ali beljak, ki kožo napne, dodate šentjanževo olje, sadne sokove ali med. Preden nanesemo masko na obraz, si ga dobro očistite in sperite s toplim lipovim ali žajbljevim čajem. Masko nanesite na obraz in vrat ter jo po 30 minutah sperite z mlačno vodo.
IN ŠE ZADNJE PRIPRAVE
hrbt^11*5 temu, da morda bolečin v sip- eiP d®*11 še nimate, se prej ali j<0^ .Pojavijo. S telovadbo se jim lah-ni izognem0, seveda le, če bolečine Vaj . ezenskega izvora. Telovadne hrtu-' k* Vam ^ svel:uicmo' ohranjajo fe .e mišice prožne. In še več: s drž1 Va,'ami se navadimo vzravnane Vs e' Posebno so te vaje potrebne Pokr’ k' opravljajo pretežno sedeče
skl1 1,0 tur*k° sedimo na tleh. Roke e encnio na tilniku. Glavo obračamo pt. ral: v *evo *n enkrat v desno stran.
Sni koš potisnemo čimbolj naprej.
J° ponovimo na vsako stran 10-krat.
2.	Sedimo na tleh. Noge objamemo z rokami. Nato jih malo dvignemo in sc pričnemo gugati naprej in nazaj. Pri tej vaji pazimo, da se v začetku ne »zvalimo« na hrbet. Ponovimo 15-krat.
3.	Pokleknemo, telo je vzravnano, roki visita ob telesu. Počasi se nagnemo nazaj in se z rokami dotaknemo pet. Nato se vrnemo v prvotni položaj. Ponovimo 10-krat.
4.	Pokleknemo, z rokami se opremo na tla. Telo počasi potiskamo nazaj toliko časa, da se zadnjica čimbolj približa petam. Počasi se vrnemo v prvotni položaj. Vajo ponovimo
10-krat.
Poskrbite za svoje utrujene noge. Pripravite si toplo kopel, vsujte vanjo pest morske soli in v tej vodi držite noge 10 minut. Nato lezite, noge si podložite tako, da se boste v kratkem času tudi spočili. Nato si uredite še lase, roke, se svečano oblečete in pričnete s silvestrovanjem.
Horoskop za prihodnje leto
TEHTNICA — 24. 9. - 23. 10.
Odlična obramba so dobri živci in videz neprizadetosti.
ŠKORPIJON — 24. 10. - 22. 11.
V	vlogi junaka ne vztrajaj v nedogled. Nekateri dosežejo cilj z veliko manj truda.
STRELEC — 23. 11. - 21. 12.
V	službi se ne rini v ospredje \ nepravem času.
KOZOROG — 22. 12. - 20. 1.
Ne loto, ne 3 x 3 ne bo reševalo finančnih težav, zato ne sledi prvemu namigu, ampak se odločaj po premisleku.
VODNAR — 21. 1. - 19. 2.
Vedno je treba izrabiti pravi trenutek za osebno željo, sicer je lahko odbita že v prvem trenutku.
RIBI — 20. 2. - 20. 3.
Odpovedati se stvarem, ki ti veliko pomenijo, a jih nihče ne šteje v dobro, je nesmiselno.
* * * * * * * * * 'X * * * * * :;< s * * * * * * *
A VBICO IMAM
Sem slovenska deklica Kristinca mi je ime.
Blizu Tosame sem doma in avbico imam že.
OVEN — 21. 3. - 20. 4.
Imeti kanček osebne svobode za svoje dobre prijatelje še ne pomeni žrtvovati se za druge.
BIK — 21. 4. - 20. 5.
Osebnih načrtov ne obešaj na veliki zvon, vedno so ljudje okrog tebe, ki se ne bodo veselili tvojih dosežkov.
DVOJČKA — 21. 5.. - 21. 6.
Kadar se boš dela lotil počasi in preudarno, ki so ga drugi zavrnili, je malo nevarnosti, da bi spodletelo.
RAK — 22. G. - 22. 7.
Umirili se bodo tokovi, ki so do sedaj usmerjali tvoje življenje.
LEV — 23. 7. - 23. 8.
Težko je razložiti, zakaj v določenih trenutkih tako ravnaš, vendar je to ravnanje pravilno.
DEVICA — 23. 8. - 23. 9.
Vse postoriti v kratkem času je nemogoče iz čisto preprostega razloga, ker imaš preveliko načrtov naenkrat.
TEKSTILNI TEHNIŠKI IZRAZI
abraziometer — preizkuševalec odpornosti vlaken proti drgnjenju bolero — ženska jopica povzeta po nošenju bikoborcev draperija — estetsko, učinkovito urejeni zastori, pogrinjala epingle — dekorativna tkanina podobna frotirju
fadeometer — aparat za preizkus obstojnosti na svetlobi serija — vrsta ali skupina enakih izdelkov
taber preskus — tablerjevo preskušanje oguljivosti, obrabljivosti pH vrednost — merilo za koncentracijo prostih vodikovih ionov v raztopini. Kisle raztopine imajo pH manjši od 7, alkalne pa večjega od 7
šablona — vzorec ali model iz lepenke, pločevine, lesa za večkratno izvajanje enakih del uzanca — trgovski običaji
NAGRADE
Tokrat so bile pravilno rešene samo štiri križanke, izžrebali pa smo naslednje reševalce:
1.	nagrada: ANDREJA GABERŠEK — DSSS
2.	nagrada: MARTA ZUPANC — otroška konfekcija
3.	nagrada:	JOŽI OSOLIN — Filtri
Čestitamo!
HITRO PRIPRAVLJENA NOVOLETNA SLADICA
Z električnim mešalnikom umešamo 6 celih jajc, 6 žlic sladkorja, vanilin sladkor in malo limonine lupinice — ko zmes dobro naraste, presejemo nanjo 6 žlic moke in 1 pecilni prašek. Biskvit pečemo cca 15-20 minut pri cca 220° C.
Pečeni bisvit ohladimo, ga enkrat prerežemo, dobro navlažimo s kompotom iz ananasove konzerve, nadevamo s koščki ananasa in stepemo sladko smetano, pokrijemo z drugim delom biskvita in poljubno okrasimo (preliv za torto skuhamo na ananasovem kompotu, sladka smetana, koščki ananasa, banane ...)	Z. K.
SREČNO NOVO LETO 11)88 ZELI BRALCEM TOSAME TCP D j ur o Salaj TOZD Papirkonfekcija Krško
Uredniški odbor:
Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Peterka Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing., Merlin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik
Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD »Papirkonfekcija« Krško
x x x x x x x x x x x- x x x x x x x x x x x x x
V. v.
ZAHVALE
°b smrti mojega očeta Cerar Ja-Cja, se zahvaljujem sodelavkam in nHrf nVCem tkalnice ovojev, vodjem delkov in vodstvu Tozd Saniteta, u za venec in izreke sožalja.
Zahvaljujem se tudi oktetu Tosa-.? za odpete žalostinke, tov. Kosir-siniTL-Vari'U za Poslovilne besede ter “»kalni organizaciji za denarno po-moc namesto venca.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Cerar Ivan z družino
očeta3 Neknadnl	mojega dragega
vsem sodelavkam in sodelav-m iz oddelka mikalnice, sindikalni gamzaciji za izrečeno sožalje, po-lcv*en° ovetje in denarno pomoč. - Krena hvala tudi oktetu TOSAMA se 2jl)et.e žalostinke in vsem, ki ste od njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Alma Kerč
ist®*5 boleči izgubi drage mame se ov ?no zahvaljujem oddelku tkalnice žaliiCV- Za £larovano cvetje, izreke so-pojj 111 spremstvo na njeni zadnji
Sindikalni organizaciji pa za finančno Pomoč.
Osebne vesti
• Kodih so se:
Bregar Mileni — hči Ocvirk Antoniji — hči Cerar Olgi — hči Novak Jani — sin Mariji Brodar — hči
• Poročili so se:
Kokalj Filip in Juhant Sabina por. KOKALJ
Lunder Milena por. BREGAR
• Rojstni dan v mesecu decembru praznujejo
PROIZVODNI SEKTOR
Prijjravljalnica
Vesel Albin
Sanitetna konfekcija
Armeni Ana, Bervar Anastazija, Bol-har Magdalena, Cerar Marija, Lukman Marija, Šarc Silva, Miklavčič Frančiška, Kokalj Martina
Mikalnica
Bedenik Štefanija, Cerar Ivanka, Cerar Martina, Cerar Frančiška, Jemec Dragica, Kerč Štefka, Lebar Marija, Marčun Metoda, Pele Ivanka, Prelov-šek Ani, Šuštar Roman, Štrukelj Stanislav, Urankar Štefka, Urbanija Marija, Žebovec Olga, Pivec Dušan, Peterlin Irena, Rožič Elizabeta, Cerar Silvo
Otroška konfekcija
Horvat Vika, Jeretina Marica, Lenček Marija, Stupica Marija
Kerč Milka
cev ? »TOSAMA« in Klubu upokojen-zt .losatrm se iskreno zahvaljujem srcčiCnarno Pom°č ob moji hudi ne-
v-.^^^Hvu pa ob Novem letu želim Pspehov*30*^6 in rnno8° delovnih
Marija Šlibar
karn1^3111' organizaciji in sodelav-m°je ^zahvaljujem za obisk v času
Marija Balažič
ciii " .hlinjeni se osnovni organiza-pQrn . kata tozd Filtri za denarno oc m obisk v času moje bolezni.
Marjeta Kamenšek
srca ^ °d,l?du v pokoj se iz vsega lavrpfaflva*iuiern sodelavkam in sodc-sgu 111 2a prelepo darilo. Najbolj ve->he hfem de*oka stroja TŠT, kateri go dni Vedno spominjal na mojo dol-se j u'letno delovno dobo. Prav tako za jP.0. zahvaljujem vodstvu Tosame prij,“J>zno darilo. Kolektivu želim v dnje veliko delovnih uspehov.
Podmiljšak Pepi
• Prišli v delovno organizacijo:
Pestotnik Francka — SK Rems Marija — M Rode Dušan — KS Košir Milan — KS Križman Nevenka — SKS
• Odšli iz delovne organizacije:
Rožič Vera — upokojena Barle Jožefa — na lastno željo Urankar Franc — .upokojen
Tkalnica ovojev
Cerar Ivan, Cerar Bernarda, Kerč Štefka, Lajevec Andrej
Belilnica
Prenar Silvo, Urankar Franc
Vlaknovinski oddelek
Cerar Silvo, Cerar Franc
Tkalnica širokih tkanin
Cerar Brigita, Flis Silva, Kerč Janez, Kolbl Marta, Pevec Ivanka, Grujič Sašo
Medicinska plastika
Cvetkovič Stanka, Ficko Anton, Grošelj Marija, Klopčič Ivanka, Kaplja Zofija, Maček Marjana, Merkužič Cveta, Nemec Aleksander, Prelesnik Julijana, Sitar Marija, Štirn Majda, Volčini Janja, Žužek Tilka
NEPROIZVODNI SEKTOR
Judež Zvonka, Jeretina Franc, Osolin Dušan, Piskar Niko, Rozman Štefan, Sedeljšak Franc, Kuhelj Ludvik, Gornik Franc, Cerar Marija, Florjančič Olga, Hribar Jože, Kerč Jože, Korošec Tatjana, Kralj Janez, Krasnik Marija, Kokalj Marta, Mežnar Silva
				KERSNIKOVO DELO		IGRALKA KACIJAN	MERILNIK HITROSTI VODNEGA TOKA	MOŠTVO	AMER. UPRAVA ZA VfSOLjfeKt POLETE	ZLI DUH	SLABA OCENA	POKRAJINA V AFRIKI
				VRTNA ZELENJAVA								
				0DRA7 ZA PREDELAVO mleka								
				fSE&lČNICA VROŠEVic- SAVA								
STA,HOJEVIC lazar			milanski dnevnik Barij	-J						avtonomna POKRAJINA		
VRSTA U6ANKE				—		EMil v ADAMIČ POVEZ. SLAMA						
TOVARNA V KAMNIKU				6 E OMET. POJEM				MAJHEN RT			JjZM	if
				VELKO EDVARD								
k IN 16. ČRKA AtfCm			6/8AHJE ZRAKA SAPA						H	r j 1		
DUŠIK		POSLADEK POObEDU hotelski U5LUŽBCKK							KOVOLETNC. SMREKE	rsir		
NADLEŽNA ŽUŽELKA				lerook PlERRE			IPAVEC JOSIP			NEMŠKA MARKA		
				PLADMJI Lpo UortD						KOPALNA KAD		
DEL ROKE						KOPNO	ŠKAF					
REKA V bZ			If/P SOtfSA TELESA KOZAR LOJZE				JERNEJ STANTf	ZNAMKA avtomobila				
SLOV. MAT. ANTON								VLADAR				
VAS NA OBRONKU GOLOVCA					IGRALNA KARTA			SODNIK V GRŠKEM PODzEMlJI/				SESTAVILA v. v.
PRIIMEK:
IME:
ODDELEK