SVOBODNA
LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 52
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 18 de diciembre - 18. decembra 2008
. MOC IN NEMOČ ČLOVEKOVIH PRAVIC
Pahor in Hrvaška
ANTON STRES.
Splošno izjavo o človekovih pravicah je sprejela in razglasila Generalna skupščina OZN 10. decembra l948. Te dni je torej stara 60 let. V besedilu, ki obsega 30 členov, so ljudstva sveta ugotovila temeljne pravice, ki jih ima vsak človek, saj izvirajo iz njegovega prirojenega dostojanstva. Razglasili so jih po komaj končani drugi svetovni vojni, da bi njihovo spoštovanje preprečilo vojskovanje, vsako obliko diskriminacije in zatiranja človeka in s tem tudi vzpon kakega novega totalitarnega režima. Tako so človekove pravice postale vodilna ideja proti vsem oblikam tlačenja človekovega dostojanstva. Po zaslugi papeža Janeza Pavla II. so tudi osrednja misel družbenega nauka katoliške Cerkve.
Splošni deklaraciji je sledila vrsta pravno bolj zavezujočih paktov in konvencij o varstvu človekovih pravic, med katerimi je evropska konvencija posebno pomembna, saj daje evropskemu sodišču za človekove pravice pristojnost, da na odgovor pokliče oblast suverenih držav.
Danes veliko razpravljajo o tem, kaj sodi med človekove pravice in kaj ne. Vse, kar bi radi, še ni človekova pravica. Mnogi zato svarijo pred ,,inflacijo človekovih pravic". Človekove pravice zagotavljajo dostop do tistih življenjskih vrednot, ki so tako temeljne, da je brez njih človek ponižan in razvrednoten kot človek. To so npr. pravica do življenja in svobode, pravica do spoštovanja in do dobrega glasu, dokler se ne dokaže nasprotno, do svobode pri iskanju resnice ter pri izražanju in razširjanju misli. Staršem je priznana pravica, da imajo prvo besedo pri vzgoji otrok in da jih vzgajajo v skladu s svojim verskim prepričanjem. Vsakdo ima pravico do dela in pravične plače, ne glede na spol, raso ali druge okoliščine, ki nimajo z opravljenim delom nobene zveze. Vsak človek ima pravico do združevanja v razna združenja, do sodelovanja v javnem in političnem življenju, ima pravico do potrebne izobrazbe, do kulture, do materinega jezika itd.
Zavest o človekovih pravicah je odigrala odločilno vlogo pri vseh osamosvajanjih, tudi pri našem. Je najmočnejše in splošno priznano orožje v boju proti vsem oblikam nasilja in proti premoči tistih, ki imajo oblast in družbeno moč. Ti svoje posebne interese radi prikazujejo kot interes vseh v družbi in mislijo s tem opravičiti nasilje, ki ga izvajajo nad drugimi. Zasluge ideje o človekovih pravicah so resnično velike in njena vloga je nepogrešljiva. Vsaka sodobna in demokratična ustava jih vsebuje kot svoj bistveni sestavni del, saj omejujejo državno oblast in jo hkrati zavezujejo, da jih zagotavlja in pospešuje. Šele s tem je oblast legitimna, moralno upravičena.
Kljub temu pa sama ideja človekovih pravic ni dovolj. Spoštujejo jih samo tam, kjer imajo ljudje močno moralno zavest in sprejemajo skupaj s pravicami tudi dolžnosti. Tudi v demokratičnih državah so nekatere očitne človekove pravice grobo teptane. Najbolj osnovno pravico do življenja teptajo vsi, ki te pravice ne priznavajo nerojenim človeškim bitjem. Sprenevedanja o tem, ali je nerojeno človeško bitje že človek in zato tudi nosilec človekovih pravic, je veliko, žal, tudi v Sloveniji. Tudi pravica vernih staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojim verskim prepričanjem, v naši domovini kljub ustreznemu ustavnemu določilu ni tako spoštovana, kakor jo spoštujejo v večini držav EU. Ravno tako je v Sloveniji na papirju zagotovljena svoboda izražanja, govora in pisanja. Toda dejansko stanje na področju javnih glasil, ki so v pretežni oblasti ene skupine ljudi, je tako, da je to zagotovo najbolj šibka točka naše demokracije. Tudi pravica do dobrega imena je pri nas pogosto teptana. Javna glasila si lastijo pravico, da razširjajo domneve o krivdi kakega človeka, preden se je o tem izrekel tisti, ki ima edini to pravico, namreč sodišče. Svoboda govora je izredno pomembna in je za demokracijo nepogrešljiv pogoj. Toda ločnica med utemeljeno svobodo izražanja mnenj in njeno zlorabljeno obliko širjenja laži in obrekovanja pri nas marsikomu ni jasna, najmanj pa lastnikom medijskega monopola, ker jim to očitno pride prav, saj so v sodobnem svetu javna glasila najmočnejše politično orodje.
Ideja človekovih pravic nam torej kaže, kako so ideje pomembne, vendar so same zase nemočne. Potrebujejo ljudi z razsvetljenim moralnim umom ter pošteno in odločno voljo, da postanejo stvarnost. Za nas kristjane pa je boj za celovito spoštovanje človekovih pravic po zamisli rajnega papeža Janeza Pavla II. celo sestavni del ,,nove evangelizacije".
(Po Družini)
Premier Borut Pahor je po posvetu vlade povedal, da je slovenska stran storila vse, kar je potrebno, da v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU zaščiti slovenske nacionalne interese in pokazala dobro voljo za to, da Hrvaška nadaljuje pogajanja z EU. Poudaril je, da je sedaj na hrvaški strani, da sprejme potrebno odločitev.
Kot je poudaril Pahor, je Slovenija sku francoskim predsedstvom EU pokazala dobro vo to, da Hrvaška pod boljšimi pogoji nadaljujejo uspešno pogajanje z Evropsko komisijo. A kot je dejal, je sedaj na hrvaški strani, da v nekaj dneh sprejme odločitev. Bliža se namreč pristopna konferenca in če na njej 19. decembra ne bo potrebnega napredka, ,,se vprašanje
paj s jo za
seli v čas češkega predsedovanja Evropski uniji".
Obenem je tudi izpostavil, da je v interesu vseh, da do primerne rešitve vseh vprašanj - kar po njegovem pomeni rešitev, ki je v celoti sprejemljiva tudi za slovensko stran - pride brez referenduma o ratifikaciji pristopnega sporazuma Hrvaške z EU v Sloveniji. Če pa se bodo odnosi zaostrovali, tisti, ki vidijo rešitev v referendumu, ne bodo imeli ovir, da po tem tudi posežejo, je še dejal Pahor in opozoril, da se tudi še ne ve, ali bo za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k Natu v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina.
Predsednik slovenske vlade Borut Pahor pa je Hrvaški napovedal rdečo luč, če ne bo izpolnila zahtevnih pogojev Slovenije.
Odličje Pedru Opeki
Revščino se da premagati, je ob prejemu Ciril-Metodovega odličja v zahvalo za izredne zasluge na področju misijonarske, vzgojne in humanitarne dejavnosti dejal Pedro Opeka.
V času njegovega dela so namreč s smetišča na Madagaskarju rešili 10.000 otrok. Odličje mu je izročil ta torek ljubljanski nadškof Alojz Uran.
,,Priznanje je samo nova moč, da nadaljujem boj proti revščini. Nisem ga prejel zato, ker sem toliko ljudi tam krstil, temveč zato, ker sem na smetišču rešili nekaj deset tisoč otrok in njihovih staršev. To delo je postalo zanimivo za vse novinarje sveta," je ob prejemu odličja dejal misijonar Opeka in poudaril, da odličje prejema v imenu vseh slovenskih misijonarjev, ki niso znani, in tudi v imenu vseh revežev.
Po njegovih besedah bi morali zapreti vsa smetišča na svetu, ,,za kar se na Madagaskarju tudi borijo. To ni spoštovanje človeka. Nihče nas ne bo prepričal, da se da na smetišču preživeti. To ni dostojno".
Svetovna kriza je po njegovih besedah sad egoizma in sebičnosti,
požrešnosti zahoda. ,,Ta ekonomija gre v zid in nima prihodnosti. Kriza nam je pokazala, da se to lahko vselej ponovi," je prepričan misijonar, ki obenem meni, da moramo graditi solidarno ekonomijo, a nam ,,manjka politična volja".
Na vprašanje, kako k njegovemu delu pripomore medijska pozornost, je Opeka odgovoril z besedami, da so „novinarji tisti, ki bodo gradili pravičnejši in solidarnejši svet. Vi ste kot trn za politike, ki morajo obljubljati. Opominjate jih, da so prišli na oblast, da služijo vsakemu državljanu".
Opeka se je Slovenski škofovski konferenci zahvalil za odličje in pomoč ter za „podporo v boju proti revščini". „Ljubezen brez dejanj je prazna," je sklenil.
Pedro Opeka, ki je bil rojen med nami v Argentini kot sin begunske družine, se sicer prednostno posveča humanitarnemu delu, saj deluje med najbolj obrobnimi prebivalci glavnega malgaškega mesta Antananarivo, ki živijo na smetiščih, njegova posebna skrb pa je namenjena otrokom. Smetiščarje mu je uspelo med seboj povezati in jim vrniti samozaupanje. Zanje je našel delo in jim ga pomagal sprejeti. Z njimi je začel graditi stanovanja, šole, športne dvorane, cerkve idr, so svojo odločitev za podelitev odličja Opeki pojasnili na Slovenski škofovski konferenci.
Kot so med drugim navedli, je bilo v programe za izhod iz revščine, ki jih je Opeka razvil, doslej vključenih okoli 100.000 najrevnejših otočanov, v vaseh, ki so jih skupaj zgradili, pa danes živi približno 20.000 ljudi. Dotok re-vežev v te vasi se še vedno ni ustavil. K uspehu njegovega dela je pripomogla inkulturacija v malgaško okolje in izostren čut za pravičnost, pa tudi metoda njegovega dela, ki temelji na neposrednem, spoštljivem in globoko etičnem odnosu do ljudi.
Slovenski trak, kamen spotike
Trak s slovenskimi barvami, ki so ga prerezali ob odprtju nove menze Osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja v tržaškem predmestju Barkovlje, je postal kamen spotike in povod za politično polemiko, ki v tržaških političnih krogih in krogih slovenske manjšine traja že nekaj dni.
Novo šolsko menzo je dala preurediti tržaška občinska uprava. Slovesnosti se je udeležil občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Slavnostni trak ob odprtju tokrat ni nosil italijanskih, temveč slovenske barve. Po besedah ravnateljice šole Fiorelle Benčič občinska uprava ni poskrbela za trak z barvami italijanske trobojnice, kot je to storila ob nekaterih priložnostih v preteklosti, tako da so si na šoli pomagati s tistim, ki so ga imeli na voljo; s trakom v barvah slovenske trobojnice. Slovenska osnovna šola deluje v Barkovljah od leta 1800, leta 1982 pa so jo poimenovali po pisatelju Franu Saleškem Finžgarju.
Bandelli na slovesnem odprtju traku v slovenskih barvah ni komentiral, kasneje pa je za italijanske medije dogodek označil za ,,provokacijo".
Tržaški župan Roberto Dipiazza je o dogajanju obvestil tržaškega prefekta Giovannija Balsama, pozneje pa so barkovljansko šolo obiskali italijanski karabinjerji.
O pretiranosti polemike je v svojem sporočilu za javnost prepričan tudi deželni poslanec stranke
Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec, saj slovenske barve pripadajo skupnosti, kateri je namenjena barkovljanska šola.
Podobnega mnenja je tudi bivša slovenska deželna poslanka Bruna Zorzini Spetič, ki je leta 2001 predlagala in dosegla vključitev v deželno zakonodajo člena o izobešanju manjšinskih zastav na območju, kjer prebiva slovenska manjšina. V svojem sporočilu Zorzinijeva dodaja, da je v slovenski Istri že desetletja v rabi italijanska trobojnica, nihče pa v tem ne vidi pasti ali provokacijo.
Ti in podobni dogodki, s katerimi se srečuje slovenska manjšina v Italiji, niso naključni, ampak „centralno vodeni", da bi se čim bolj zmanjšal pomen in prisotnost slovenskih zamejcev, je na sprejemu predstavnikov slovenskih organizacij in občin v Italiji, ki so ga pripravili v Novi Gorici, opozoril nekdanji slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj.
Prepričan je tudi, da želi Italija želi čim bolj zmanjšati pomen in vpliv slovenske manjšine v Italiji. Slovensko ozemlje ob zahodni meji se je v zadnjih letih zelo razvijalo, na kar kažejo tudi primerjave med Novo Gorico in Gorice ter Sežano oz. Koprom in Trstom. Zaradi „ljubosumnosti" in „nevoščljivosti" želijo zdaj zmanjšati vpliv Slovencev in utišati slovensko manjšino, je poudaril Šušmelj, ki bo odslej novogoriškem županu Mirku Brulcu svetoval pri čezmejnem sodelovanju.
STOLETNICA ROJSTVA
Franja Golob Stare
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Letos se spominjamo 100-letnice rojstva slovenske operne pevke Franje Golob, ki je oživila v tridesetih letih pomembne naslovne vloge v Ljubljanski operi, in tudi drugod po svetu. Bila je znana po svoji edinstveni altovski glasovni in muzikalni sposobnosti. Po vojni pa je ustvarila svoje vrhunske uspehe v Rimu. V begunstvu pa je dosegla v petdesetih letih svojo glasbeno izpolnitev v Argentini, kjer je tudi po-<opana.
Starši so bili doma iz okolice Kamnika. Oče iz mekinj-ske, mati pa iz neveljske fare. Oče je služboval kot železničar v Podmelcu, občina Tolmin, v dolini reke Bače, kjer je bila Franja rojena kot sedma od desetih otrok. Družina se je preselila v Jugoslavijo, ko so leta 1918 Italijani zasedli slovensko Primorsko. Osnovno šolo je obiskovala pri usmiljenkah v Grobljah pri Domžalah. Ker se je leta 1920 družina za stalno preselila v Ljubljano, je tam končala meščansko šolo in leta 1928 maturirala na učiteljišču.
Ljubezen do petja so gojili v družini, kjer se je veliko pelo. V enem od intervjujev je izjavila: ,,Joj, koliko smo peli z našo mamo! Sedem otrok nas je bilo. Največkrat smo peli iz molitvenika. Sedeli smo ob oknu, na mizi, po tleh, kjer je pač naneslo. Mama je pela naprej, mi pa, kakor smo mogli. S Sestro Rozo sva vedno iskali nižje glasove. Mama je znala krasne stare pesmi, ki so jih prepevali na romanjih k Sv. Ani (Tunjice) ali k Sv. Primožu nad Kamnikom."
Na učiteljišču je skladatelj prof. Emil Adamič kot učitelj glasbe spoznal njene izredne pevske sposobnosti in je bil prvi, ki je Franjo navdušil za študij solopetja. Pri tem jo je podpiral tudi pevec Jože Gostič. Z njuno pomočjo se je Franja Golob vpisala na Glasbeno matico, že po enem letu pa je bila sprejeta v drugi letnik državnega konservatorija, kjer je bila učenka Mateja Hubada. Prvi veliki koncertni nastop je imela leta 1930, ko je še kot gojenka konservatorija prvič pela v oratoriju ,,Stabat Mater" A. Dvoraka in ,,Soči" H. Sattnerja. Leta 1932 je prvič nastopila v ljubljanski operi z vlogo pastirja Lela v ,,Sneguročki" Rimski Korsakova. Postala je redna članica državne opere v Ljubljani, kjer je ostala do konca leta 1937.
Leta 1934 je na mednarodnem festivalu v Firencah sodelovala s štirimi pesmimi Slavka Osterca na Gradnikovo besedilo. Njen uspeh je bil tako velik, da jo je povabil grof San Martino, predsednik najvišjega glasbenega zavoda v Rimu ,,Santa Cecilia", omogočil ji je samostojni koncert, ki ga je uresničila leta 1935 in znova utrdila sloves velike
pevke. Konec leta 1937 je Franja Golob dobila državno štipendijo in odšla na izpolnitev pevskega študija v Rim. Tam je študirala pri Mariji Labbia in pri maestru Pesci. Maja 1940 je podpisala pogodbo s čikaško opero, ki je ni mogla uresničiti zaradi vstopa Italije v vojno, preprečila ji je potovanje v Severno Ameriko.
V sezoni 1940/41 je imela pogodbo z državno opero v Beogradu, aprila 1941 pa se je zaradi vojne vrnila v Ljubljano, kjer se je vključila v ljubljansko opero. Članica Opere v Ljubljani je ostala do junija 1945, ko je odšla v emigracijo. Med leti 1941 in 1945 je nastopala, med drugim, v operah: Trubadur (Azucena), Ples v maskah (Urlika), Rigoletto (Magdalena), Pikova dama (Pavlina, Dafnis), Aida (Amneris), Orfej in Evridika (Orfej), Carmen (Carmen), ^ Pela pa je tudi v oratorijih, med katerimi so bili najbolj znani: J.S.Bach Božični oratorij, Beethoven Misa solemnis, Handel Mesija, Mozart Requiem, Verdi Requiem, Matija Tomc Križev pot, idr. Po odhodu v emigracijo je živela v Rimu do decembra 1947. Tu je imela dva samostojna koncerta, ki spadata v njene vrhunske koncertne uspehe.
Z možem Milošem Staretom v Buenos Airesu
1948 je prispela v Buenos Aires, kjer ji je kljub velikim začetnim težavam uspelo, da se je v letih 1950 do 1959 uveljavila kot upoštevana in cenjena koncertna pevka tako pri kritikih kot publiki. V Argentini je pela v Buenos Airesu, La plati in Cordobi. Imela je izreden glas, ki je segal v neobičajne, samo moškim glasovom rezervirane nižine, pa do mezzosoprana. Pri tem pa je bil njen glas globok, močan a obenem tako nežen, da se je razlil po dvoranah do zadnjega kotička, kot poročajo kritiki.
Koliko je prepevala do zaključka svoje kariere na deskah znanih odrov doma, po svetu in v Argentini pod taktirko slavnih dirigentov! Koliko aplavzov je žela! Knjigo bi bilo lahko napisati o tem. Tisti, ki so jo osebno poznali, trdijo, da je bila kljub uspehu in pevski slavi izredno skromna, globoko verna in prijazna gospa. Umrla je 13. januarja 1984 v Buenos Airesu.
Tone Jeretina
VTISI IZ SLOVENIJE
To drevo je na tujem zraslo
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
V torek, 18. decembra, je TV Slovenija v centralnem urniku, ob 9. zvečer, na svojem prvem programu zavrtela dokumentarec z gornjim naslovom.
Naj vas spomnim: Marija Brecelj, iz slovenskega programa deželnega sedeža RAI v Trstu, je marca 2003 priš a v Argentino, da posname oddajo o slovenski povojni emigraciji. Tematiko je združila s preselitvijo naše družine v Slovenijo. V tistih dneh je obiskala slovenske skupnosti po Velikem Buenos Airesu, Mendozi in Barilochah, intervjuva-la javne delavce, rojake najrazličnejših poklicev in z vsem tem pripravila enourno oddajo, ki so jo gledalci RAI v deželi Julijski krajini-Furlaniji videli konec omenjenega leta.
Takrat nismo mogli občutiti, kaj je oddaja vzbudila med gledalci, razen mnenja manjšega kroga tržaških in goriških prijateljev in znancev.
Zdaj pa je bilo drugače. V prid časovni razdalji med izdelavo dokumentarca in vrtenjem na slovenski televiziji je treba navesti, da smo se v tem času nekako usidrali, ukoreninili v našem delovnem, občinskem, župnijskem okolju in tako dobivali odmeve o oddaji iz različnih krogov, ne samo od sorodnikov ali prijateljev. Prav tako je treba poudariti, da sta Družinin Kažipot in magazin Vikend priporočala ogled s krajšo razlago o tematiki, ki bo predstavljena. Tudi TVS ga je oglaševala med svojimi napovednimi reklamami.
Vsi so bili navdušeni nad oddajo. Pravijo, da slika velja za tisoč besed, torej ima film še višjo vrednost. Intervjuvan-ci so pustili najboljši vtis o sebi in o celi skupnosti. Nekaterim, ki poznajo skupnost, ki so že obiskali Argentino, je bila oddaja v veselje. Marsikomu se je zdel najboljši dokumentarec o Slovencih v Argentini. In marsikdo je iskal med znanci nekoga, ki bi ga bil posnel na zgoščenko.
So pa tudi gledalci, ki še danes nimajo pojma o tem, da obstajajo v Argentini slovenske organizirane skupnosti in marsikomu od teh je oddaja vzbudila zanimanje, da bi kaj več zvedel o tem, kar je bilo povedanega, nakazanega ali pokazanega.
Zato naj pridejo čestitke in pohvale tudi do vseh vas, ki ste prispevali svoje misli, besede, nastope, svoj obraz in s tem obogatili oddajo, ki je doprinesla bogat delež k temu, da postaja pojem Slovenija v svetu bolj otipljiv, realen.
Oddaja je tudi nam približala slovensko Argentino/ argentinsko Slovenijo. Osvežila nam je obraze, ki jih že dobrih pet let ne vidimo (no, nekatere smo lahko videli na obisku v Sloveniji). Težko nam je bilo videti tiste, ki jih na tem svetu ne bomo več videli, vendar jih ne bomo pozabili.
Zabavali smo se pa, ko smo se poslušali (ko smo poslušali naju z Miriam), kako se nama je v tem času spremenila govorica: od takratne buenosaireške slovenščine do današnje slovenske slovenščine: drugačen melos, drugačna kadenca. Zanimivo!
GB
Vse skrbi in delovanje vlade je te dni usmerjeno v pripravo ukrepov, ki naj zagotovijo, da se posledice svetovne finančne krize ne bi preveč poznale v domačem gospodarstvu.
Napovedi. V zadnjih tednih smo poročali o posledicah, ki jih v podjetjih in med	prebivalstvom
povzroča sedanja kriza. Čeprav se bolj čuti na določenih področjih, kot so avtomobilska industrija, tekstil in gradnja, dejansko ni sektorja, ki ne bi bil prizadet. Zato vlada že nekaj časa išče način, kako bi zagotovila, da gospodarska dejavnost ne bi preveč omagala. V tem sledi vzorcu drugih držav. Prvi namen je z raznimi krediti in dodatnimi sredstvi preprečiti padec potrošnje. Zato je na primer ugodila dolgotrajni zahtevi glavne delavske konfederacije, da se odpravi izredni davek na plače, poznan kot ,,tablita Machinea", po ministru, ki ga je uvedel še za časa radikalne vlade. To sicer pripomore višjim delavcem in uradnikom, kar se aplicira na plače nad 7.000 pe-sov. Tam nekje se sučejo tudi možnosti za nabavo novih avtomobilov po planu, ki ga je tudi v ta namen pripravila vlada. A pri tem planu se je stvar zataknila. Nastala je polemika med novo ministrico za proizvodnjo in državnim tajnikom za notranjo trgovino (zlo-glasi Guillermo Moreno). Ko je sloga najbolj potrebna, potekajo notranji skriti boji za to, kdo bo imel večjo oblat. V vzpodbudo potrošnje spada tudi enkratni dodatek 200.- pesov upokojencem.
Javna dela. Na to področje vlada postavlja največ upov, da bi preprečila brezposelnost. Zaradi močnega razmaha zadnjih let se je zaposlenost nenehno večala, sedaj pa je nekako na prelomnici. Industrijska proizvodnja je v dvomljivem stanju. Notranji trg se trese in po šestih letih nenehne rasti je začel padati tudi izvoz. Javna dela so torej tista, ki lahko zaposlijo večje število delavcev. Gospa predsednica je obrazložila, da bo vlada v ta sektor namenila 111.000 milijonov pesov. Ker je 70.000 milijonov zagotovljenih (sredstva, ki jih je država prejela od privatnih pokojninskih družb), mora vlada poiskati še dodatnih 40.000 milijonov. Vendar, tudi tu ni vse zlato, kar se sveti. Strokovnjaki trdijo, da je 80% teh javnih del že bilo napovedanih v eni ali drugi obliki, nekaj že načetih pa potem ustavljenih, itd. Da so napovedi zelo propagandistične narave in ni jasno razvidno, ne kdaj ne kako naj se vsa ta dela izvedejo.
In kmetje? Ob vseh teh napovedih in ukrepih, pa poljedeljski sektor vedno
bolj glasno protestira, češ, da za njihovo delovanje ni nobene podpore niti napovedi. Mednarodne cene grobo padajo in številke so najnižje v zadnjih letih. Pšenici je cena padla 33 %, soji 23% sončničnemu zrnu pa kar 42 %. Rentabilnost je tako izredno ogrožena, predvsem, če upoštevamo, da vse te pridelke teži še dodatni davek na izvoz. Nezadovoljstvo se zato veča po vsej notranjosti in že napovedujejo stavke za prihodnji februar. Poletje bo vroče. Da prihrani sredstva vlada sedaj niža tudi subvencije tarifam javnih storitev. Razliko podjetja prenašajo na potrošnike. Kdor je zadnje čase prejel račune za plin ali za elektriko, je lahko opazil ogromne razlike. To je zlasti vidno pri velikih potrošnikih, ki so pri zadnjih povišicah najbolj prizadeti. Vlada pa je medtem napredovala v izglasovanju zakona o povratku kapita-lov, kar prestavlja neke vrste pobeljenje ogromnih količin ,,črnega" denarja. Sprememb v besedilu vladnega osnutka ni bilo, ko ga je potrdila poslanska zbornica. Opozicija še vztraja, da za tak zakon ustava zahteva posebno večino v parlamentu. Zato so že predstavili sodno tožbo o protiustavnosti zakona, ki bo te dni potrjen še v senatu.
Za božjo voljo, kdaj jih bo srečala pamet? Kar
smešno je, kako se v Argentini ponavljajo vedno iste situacije. Že za časa vlade predsednika Menema smo trdili, da ni toliko njegova moč, kot šibkost opozicije tista, ki preprečuje vsakršne spremembe. Sedaj je podobno. Vlada se nahaja na najnižji točki priljubljenosti in trenutek je ugoden, da bi opozicija prevzela iniciativo. Tudi v samem peroniz-mu raste nezadovoljstvo in vedno več je tistih, ki se oddaljujejo od Kirchnerjev. A kaj to pomaga, če se med sabo gledajo kot pes in mačka. Najhujše je, da gre le za vprašanje, kdo bo v prvi vrsti, kdo bo imel naslov vodnika, končno, kdo bo kandidiral. Kar osem veljakov je, med guvernerji (Chubut, San Luis), bivšimi guvernerji (de la Sota, Romero, Puerta), bivšim predsednikom Du-haldejem in ostalimi, ki se pulijo za prva mesta. Tukaj sploh ne moremo govoriti o ideoloških razlikah temveč gre le za osebne ambicije. Potem je še vprašanje, kako naj te skupine sovpadajo z Macrijem, ki ima tudi svoje težave z vodstvom prestol-nega mesta. Afera o poslancih, ki so dvakrat volili, ni v prid njegovemu ugledu. Na levici je položaj nekoliko bolj miren, a tudi ni jasen. Tukaj pa vpliva ideologija, ki je včasih prav tako nevarna kot osebni pohlepi. Čas pa se izteka.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOMŠKOV DOM
Zaključek šolskega leta
SDO-SFZ
Poročilo mladinskega zveznega odbora
V nedeljo 30. novembra je šola A. M. Slomška v Ramos Mejiji sklenila šolsko leto. Ob veliki udeležbi je bila najprej zahvalna služba božja, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati ob dejavnem sodelovanju učencev, zatem pa se je odvil program zaključne akademije. Udeležil se jo je tudi evropski poslanec prof. Lojze Peterle v spremstvu veleposlanika prof. Avguština Vivoda in častnega konzula Hermana Zupana in njunih soprog.
Po poklonu slovenski zastavi je voditeljica Mateja Hribar Šmalc odprla prireditev s pozdravom družine Slomškove šole in uglednih gostov. Prof. Peterle je izrazil svoje zadovoljstvo, da se more udeležiti šolskega slavja v slovenski skupnosti v Argentini, katere šole že desetletja rojevajo podmladek, nove abituriente RASTi, katere je imel priložnost spoznati v domovini in celo voditi na Triglav. V vzpodbudo šolarjem Slomškove šole jim je na orglice zaigral evropsko himno. Lepo doživetje za vse učence!
Voditeljica šole je zatem poročala o šolskem letu in omenila še vse raznolike dejavnosti šole. Letos e šola štela 90 učencev. Poučeva-e so naslednje učne moči: katehet Franci Cukjati, voditeljica Mateja Hribar Šmalc, podvodja in učitelj petja Marcelo Brula, tajnica Karla Malovrh Jakoš, katehistinji Mirjam Klemenc Černe in Veronika Javoršek, učiteljice: Cecilija Pregelj, Marjana Jakoš, Cintija Seljak, Ana Beltram Aguilar, Alenka Prijatelj Schiffrer, Anka Smole Kokalj, Karla Malovrh Jakoš, Lucijana Hribar Podržaj, Monika Svetlin Pregelj, Marjanka Oblak. Telovadba: Ayelen Ferreira Javoršek, Pavel Marolt, Janko Koželnik in Ciril Loboda; ročna dela: Alenka Smole Bokalič in Ana Selan Miklavc; knjižničarka Marjana Poznič Mazie-res; pomoč pri petju Marta Selan Brula; režije: Marcelo Brula in An-drejka Vombergar Štrfiček. Predsednica odbora staršev je bila Pavlinka Dobovšek Lenarčič.
Osemletno šolsko obdobje je letos zaključilo 12 učencev: Lenarčič Tomaž, Bokalič Zofija, Ma-
lalan Nikolaj, Jakoš Pavla, Pjegelj Aleksander, Kavčič Katja, Šmalc Klara, Smole Pavel, Zakrajšek Ni-kanor, Rode Magdalena, Malovrh Katja in Smole Diana. Voditeljica Mateja je podčrtala skupinsko delo učnih moči in sodelavcev ter pomoč odbora staršev, še posebno pri velikem projektu odrskega dela ,,V kraljestvu pravljic", za kar ima še posebne zasluge podvoditelj šole in učitelj petja Marcelo Brula.
V	nadaljevanju programa je Alenka Prijatelj Schiffrer uvajala nastope skupin od vrtca do osmega razreda. Deklamacije in recitacije je povezovalo petje mlajših in starejših učencev, lep prikaz dela učiteljskih moči in zmožnosti otrok!
Sledilo je slovo osmega razreda. Razredničarka Marjanka Oblak je osmošolcem namenila prisrčne besede slovesa in jih spomnila na vrednote, ki so jih odkrivali v slovenski šoli in katere naj jih spremljajo v življenje. V imenu sošolcev se je zahvalila Zofija Bokalič učiteljskemu zboru, ki jih je spremljal vsa šolska leta. Odhajajoče je nagovoril tudi katehet Franci Cukjati in jih povabil naj ostajajo zvesti dobri družbi in verski skupnosti.
V	imenu odbora staršev se je Sonja Tomazin Hribar zahvalila učiteljstvu za vse neprecenljivo delo, ki ga opravljajo za našo šolsko družino. Povabila je starše naj še naprej sodelujejo z odborom staršev v dobrobit naše šole. Ta odbor je skupaj s Slomškovim domom, poleg drugih nalog, tudi tvarni okvir šole. Vsi, ki sodelujejo pri slovenski šoli s svojim prostovoljnim in brezplačnim delom naj imajo zavest, da opravljajo prvovrstno narodno delo in ljubezen do bližnjega.
Pesem slovesa Zahaja sonce je spremila učence na vesele počitnice. Že v počitniškem duhu je bilo miklavževanje v Slomškovem domu v nedeljo 7. decembra. Slomškova šola je pripravila Miklavžu in njegovemu spremstvu slovesen sprejem z rajanjem skupin angelov, ki so pomagali tudi deliti darove otrokom.
J.T.
Zaključujemo leto 2008 s poročilom o dejavnostih, ki jih je organiziral skupni odbor SDO-SFZ. Centralni odbor je imel skozi leto enajst sej, poleg skupnih sestankov kulturnih in športnih referentov.
Prvo srečanje je bilo že 2. decembra 2007, ko je bila mladinska maša v Slovenski hiši. Isti dan smo izbrali nov mladinski odbor za leto 2008. Prva seja odbora je bila teden kasneje. Naslednji seji sta bili, 16. februarja in 15. marca.
Za Veliki četrtek smo imeli v cerkvi Marije
Pomagaj molitveno uro pred Najsvetejšim. Zadnjo nedeljo v mesecu marcu smo sodelovali pri Misijonski Tomboli v Slovenski vasi s pripravo iger.
Prvo mladinsko mašo v cerkvi Marije Pomagaj smo pripravili meseca aprila. Prav tako pa je odbor tisti mesec imel svojo četrto redno sejo.
Na praznik dela se je vršil Športni turnir odbojke in nogometa v Slovenski vasi. V soboto, 3. maja pa je bila druga mladinska maša v cerkvi Marije Pomagaj. Tretjo nedeljo v maju smo Slovenci romali v Lujan; mladina je sodelovala pri procesiji. Dan prej, to je 17. maja je bil 39. Pevsko glasbeni večer. Ob lepi udeležbi smo bili deležni trinajst nastopov, med njimi zbori, solisti, skupine in ansambli.
Mesec maj je tudi imel svojo sejo, prvo soboto v juniju pa je bila tretja mladinska maša. Športni turnir nogometa v Slovenski vasi je bil 16. junija. Meseca julija in avgusta se je odbor sestal na prvi soboti za svojo redno sejo.
Tretjo soboto v avgustu je bil razgovor z ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, go. Mojco Kucler Dolinar ob njenem obisku. Za državni praznik, 18. avgusta smo imeli celodnevni izlet v Escobar - bilo nas je čez 80! Tako lepo smo se imeli, da smo sklenili, naj se naslednje leto sprehod ponovi.
Že v septembru smo imeli tri seje; pripravljali smo se na veliki novembrski dogodek. V mesecu oktobru je bila četrta mladinska maša in smo sprejeli tudi obisk: g. Klemen Žumer, svetovalec pri Evropski ljudski stranki v Evropskem parlamentu se je pogovarjal z mladino.
56. Zvezni mladinski dan je bil 9. novembra v Slovenski vasi. Zjutraj smo imeli mašo, nato šport. Pri kulturnem programu je sodelovala mladina iz vseh okrajev. Celoletni pokal so dobili dekleta in fantje iz San Justa.
Konec novembra je bila zadnja redna seja. Prvo
nedeljo v decembru pa smo se mladi udeležili mladinske maše v cerkvi Marije Pomagaj in nato imeli občni zbor.
Skozi leto se je tudi organiziral Medkrajevni turnir v odbojki (MtO), pri katerem so predstavili svoje ekipe štirje domovi.
OBČNI ZBOR
V nedeljo 7. decembra smo imeli mladi v Slovenski hiši redni vsakoletni občni zbor, s katerim se zaključi delo centralnega odbora za leto 2008 in se določi novi odbor za nadaljnje delovan-e v letu 2009. Pričeli smo z mladinsko sveto mašo, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Po sveti maši smo imeli zajtrk, da smo dobili energije za začetek nove dobe.
Občni zbor smo pričeli z moHtvijo, nato pa je odhajajoči predsednik Andrej Žnidar pozdravil navzoče in podal nekaj misli o delovanju skozi leto.
Sledilo je tajniško poročilo Tomaža Vombergar-ja, v katerem so bila našteta srečanja in prireditve mladinske organizacije v letu 2008.
Blagajnik Marjan Godec je predstavil blagajniško bilanco ob koncu leta. Svoja poročila so predstavili tudi Tomaž Sušnik o športnih dejanjih, Martin Zarnik o gospodarskem delu in Tomaž Kenda o preureditvi in organiziranju spletne strani www.sdo-sfz.com.ar.
Nato so sledile volitve novega odbora za leto 2009, ki pa obdrži večino odbornikov, ki so delovali v zaključenem letu.
Zvezni odbor, kateremu želimo veliko uspeha, je sestavljen takole: predsednica, Sonja Rozina (Slovenska vas); predsednik, Marjan Godec (San Justo); podpredsednica, Marjana Jakoš (Slomškov dom); podpredsednik: Luka Kenda (Pristava); tajnik, Tomaž Vombergar (Slomškov dom); kulturni referenti: Tatjana Groznik (San Justo), Mikaela Podržaj (San Mart^n) in Aleksander Žnidar (Carapachay); blagajnik: Pavel Grohar (Pristava); športna referenta: Tomaž Sušnik (Slovenska vas) in Matija Belec (San Mart^n); gospodarji: Martin Zarnik (Pristava), Leo Belec (San Mart^n) in Tomaž Kenda (Pristava).
Odhajajoči odbor se želi zahvaliti vsem tistim, ki so na katerikoli način pomagali skozi leto, da smo mladi lahko uspešno delali in rasli v skupnosti.
Zvezni odbor SDO-SFZ 2008
MENDOZA
Ptujčani in Mendoščani smo si v sorodstvu: druži nas vinska trta. ,,V Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu v Sloveniji, uživamo njene sadove že od leta 68 po Kristusovem rojstvu"!
Mendoza je danes poznana po vsem svetu tudi po svoji dobri kapljici. Tudi zaradi tega je Ptujski nonet prišel v Argentino in tudi med nas, v deželo sonca in dobrega vina. Tako nas je pozdravil vodja Ptujskega ansambla, v sredo 26. novembra v Slovenskem domu v Mendozi.
Za dobrodošlico je Slovenski Mendoški Oktet zapel dve pesmi: Po jezeru in Cueca de la vina nueva. V imenu Društva in Okteta je goste pozdravil Pavli Šmon.
V tem veselem vinskem vzdušju se je pričel nastop Ptujskega noneta.
Naši gostje so bili že predstavljeni v eni izmed številk Svobodne Slovenije. Vedeli smo, da ansambel sestavljajo mladi, nadarjeni in glasbeno izvežbani pevci, ki v skupnem ustvarjanju dosegajo velik uspeh. Niso nas razočarali. Nasprotno, zanimanje in navdušenje mendoščanov je raslo od pesmi do pesmi. Presenečenje je doseglo višek s pesmimi, ki jih ljudje radi slišijo, ki so priljubljene in ki so jih mnogi že sami peli pri
Obisk Ptujskega noneta
mendoškem pevskem zboru. Poustvarjanje mnogih narodnih pesmi povzroči globoko toploto v srcu in poživi ljubezen do narodne pesmi.
Prav je tudi, da ansambli vključujejo v svoje nastope nove priredbe in skladbe sodobnih glasbenikov. Prav je, da polagoma spoznavamo nove skladbe in sodobne vrednote. Lepo je z njimi v prvi interpretaciji doseči kontakt in navdušenje. Nove harmonizacije in manj poznane pesmi najprej spoznamo in jih potrebujemo ponovno poslušati ter jih končno sprejemamo v naše zakladnice.
Nastop je bil na višini: solisti in odlični posamezni pevci, natančno izdelana ritmika, globoko doživetje in ubrano petje je doseglo izredno lep pevski večer.
Nonet se je predstavil s sledečim programom, v prvem delu: Imel sem ljubi dve (Josip Ipavec), Na trgu (Vasilij Mirk), V gorjah zveni (Bojan Adamič), Canzona (Walter Lo Nigro), Rožmarin (Fran Gerbič), Teče mi teče (prir. Matija Tomc), Rož, Podjuna, Zila (Pavle Kernjak), Nocoj pa oh nocoj (Franc Venturini).
V drugem delu: Večerni ave (Anton Foerster), O kresu (Peter Jereb), Sedem si rož odrezala mi (Zorko Prelovec), Vse rožice rumene (prir. Emil Adamič), Kaj bi jaz tebi dal
(France Marolt), Venček koroških narodnih (prir Pavle Kernjak), Katrca (Pavle Kernjak), Pleničke je prala (D. Bučar).
Po toplem in daljšem ploskanju smo še prisluhnili dvema skladbama: Bodi zdrava domovina in Oj Triglav moj dom. Zelo navdušujoč konec.
Po zahvali predsednika Društva Slovencev v Mendozi inž. Milana Nemaniča in po izmenjavi daril in spo-minčkov, so fantje za slovo zapeli še Slovenec sem.
Izvrsten praznik slovenske umetne pesmi. Pri prireditvah sredi tedna mnogi ne morejo sodelovati. Kljub temu je bila dvorana skoraj polna. Veseli in navdušeni smo po nastopu, ob pogrnjenih mizah, empanadah in kapljici mendoškega slovenskega vinogradnika Staneta Grebenca dolgo kramljali, peli in gasili žejo po izredno vročem večeru.
Pevcem Ptujskega noneta, solistom in voditeljem čestitamo, se zahvaljujemo in iskreno želimo še mnogo uspešnih nastopov. Na domove smo odnesli zgoščenko ,,Imel bi ljubici dve", da bomo še naprej ostali povezani z veselimi štajerskimi pevci.
B.B.
SKA
Kultura in ustvarjalnost
V soboto, 18.oktobra, se je v mali dvorani Slovenske hiše prvič predstavila s predavnjem v okviru naše organizacije dr. Nadislava Laharnar.
Na temo „Kultura in ustvarjanost" je predavateljica približala publiki eno izmed podtem svojega doktorata, ki ga je z odličjem prejela v 86. letu starosti na Univerzi El Salvador na oddelku za filozofijo v sklopu „živih jezikov". Obširno podano tezo je napisala v angleščini.
Dr. Laharnar je želela doktorirati na temo, ki naj bi bila tesno povezana s delovanjem bratov sv. Cirila in Metoda, njih pomembnost za evropsko kulturo in sedanji odsev grške in latinske kulture v Evropski uniji. Ker je predavateljica diplomirala v Sloveniji iz klasičnih jezikov in na podlagi vseh naslednjih študijev, ki jih je dokončala v Argentini, je njena doktorska teza širok spekter, ki zaobse-ga zgodovino, sociologijo, filozofijo, literaturo, psihologijo in še marsikatero drugo humanistično znanost.
Predavateljico je pozdravila v imenu SKA predsednica dr. Katica Cukjati. Podala je kot uvod kratek in zanimiv žvljenjepis intelektualke.
Pred predavanjem se je dr. Nadislava Laharnar zahvalila za vabilo ter se še prav posebno spomnila na pokojnega prijatelja dr. Vinka Brumna. Poklonila je predavanje kot skromen prispevek v priznanje tistim, ki sodelujejo s slovensko skupnostjo v emigraciji in se žrtvujejo zanjo.
Za jasnejšo razumevanje predavanja se je predavateljici zdelo nujno potrebno, da pojasni pojme kot kultura, politika, tradicija, znanje, številne funkcije jezika, kozmos,
civis itd. Del predavanja je bil tesno povezan z etimologijo besedila.
Zanimiva je bila povezava med mislijo, besedo in jezikom.
Drug pogled na podano predavanje je osvetilil zgodovinski razvoj od pričetka zahodne civilizacije do sodobne združene Evrope. Predavateljica je tudi analizirala zgodovinsko vlogo vzhodnega in zahodnega rimskega cesarstva.
Ob analizi zgodovinske vloge bratov sv. Cirila in Metoda je poudarila važnost cirilice. Po besedah predavateljice ,,Ta pisava vendar vključuje vidni krog enotnosti evropske kulture, kajti oba glavna načina pisave, latinica in cirilica, sta osnovana na grški abecedi, čeprav z veliko časovno razliko".
Dr. Lahrnar je v svojem razglabljanju podala evropski zgodovinski razvoj od krušne kulture (kulture žitnega klasa) ob sredozemski obali do postopne evropske unije, ki je danes vidna stvarnost.
Po predavanju so sledila številna vprašanja. Slušatelji so se zanimali, kako je prišlo do izbire doktorske teze, na katere težave je naletela ob pripravi na doktorat, o pojmovanju besede kultura, različne kulture in njih vrednost, katera so merila pri ocenjevanju neke kulture in o ocenjevanju sodobne moderne umetnosti. Publika je sledila poteku tega večera z zanimanjen in občudovanjem nad svežino in vztrajnostjo dr. Laharnarjeve pri pogljabljanju na filozofskem in znanstvenem področju.
KC
Cankar v makedonščini ZDRAVNIK SVETUiE
Pri Matici makedonski v Skopju je izšel integralen dramski opus Ivana Cankarja. Poleg prevodov sedmih Cankarjevih dramskih besedil vsebuje knjiga tudi več informativnih spremnih besed, med njimi izvirni esej Blaža Lukana z naslovom Cankar, naš sodobnik.
,,Če se prav spominjam, gre za prvo neslovensko izdajo vseh Cankarjevih dram, vključno z 'mladostnimi' Romantičnimi dušami in 'zgodnjim' Jakobom Rudo, ki so ju praviloma izpuščale tudi mnoge slovenske izdaje. Za ta nevsakdanji kulturni podvig je v celoti zaslužna urednica knjige, ugledna makedonska teatrologinja Liljana Mazova," je v današnjem Indirektu zapisal donedavni ravnatelj ljubljanske Drame Janez Pipan.
Pred Cankarjem je Mazova v isti seriji Theatrum mundi izdala obsežen izbor gledaliških iger Dušana Jovanoviža, v načrtu za leto 2009 pa je Drago Jančar. O urednici Pipan še piše, da je spiritus agens projekta. Sama (po)skrbi za vse - od prepričevanja založnika v smiselnost projekta do iskanja ustreznih prevajalcev in piscev spremnih študij, ne nazadnje tudi za mukotrpna prosjačenja ministrstev za kulturo za subvencije in za iskanje sponzorjev.
Cankarja je poleg makedonskega in slovenskega ministrstva za kulturo podprlo več slovenskih podjetij, na prvem mestu, kot pri Jovanovižu, podjetje Riko, navaja Pipan, ki v nadaljevanju razmišlja o pomenu Cankarjeve dramatike za današnji čas.
11. decembra, je minilo 90 let od Cankarjeve bedne in nesrečne smrti.
Kdor ga želi brati, lahko njegove knjige izbrska le v antikvariatih. Nove, kritične izdaje Cankarjevih del tako nemara sodijo na prvo mesto med kulturnimi projekti v nacionalnem interesu, je še zapisal Pipan.
GOSPOD
JOŽE RAZMIŠLJA
Božič
Kako piti in ga ne preveč polomiti
Če greste s sorodniki ali prijatelji v družbo in boste pili tudi alkohol, je smiselno, da se sami pri sebi vnaprej odločite, koliko alkohola boste spili. Upoštevajte, da je, če popijete šest meric ali več v enem dnevu (ženske pa štiri merice ali več), to že tvegano vedenje.
Če greste z avtomobilom, se skupaj dogovorite, kdo bo ta večer vozil in zato ostal trezen, tako da vas bo vse skupaj lahko varno pripeljal domov. Lahko pa se skupaj odločite, da se boste vrnili domov s taksijem.
Najprej spijte brezalkoholno pijačo, da z njo potešite žejo. Nato pijte počasi, po možnosti prej kaj pojejte, pozneje pijte alkohol izmenjaje z brezalkoholnimi pijačami. Če pijete pivo, lahko izberete brezalkoholno pivo ali vsaj lahko pivo z manj alkohola.
Ne mešajte alkoholnih pijač z različnimi zdravili, še posebej ne s takšnimi, ki vplivajo na možgane (pomirjevala, uspavala, antidepresivi, antipsihotiki in podobno), še manj z drugimi drogami, saj so medsebojni učinki lahko nepredvidljivi in hudo škodljivi ali celo smrtno nevarni.
Bodite sam svoj gospodar in ne pijte alkohola zaradi drugih. Če vam je še en kozarec odveč, ga odklonite -pravi prijatelji in kolegi bodo to spoštovali in vas ne bodo zasmehovali ali silili v pitje proti vaši volji.
Ne sprejemajte pijače od neznanih ljudi (razen v zaprtih steklenicah), ne puščajte svoje pijače kjerkoli, saj se dogaja, da v kozarec ali steklenico kdo strese kakšno neželeno snov.
Pod vplivom alkohola človek postane manj pozoren, bolj lahkomiseln, pripravljen je prevzemati nepotrebna velika tveganja tako v prometu kot tudi v spolnosti.
Janez Rifel
je gotovo najlepši verski praznik. Ni pa za nas ljudi tudi najbolj potreben, važen in koristen. Daje nam sicer veliko naukov za naše življenje. Jezus bi lahko prišel na svet kot odrasel človek.
Prepotreben in koristen za naše zveličanje je velikonočni praznik, veliki petek z Njegovo smrtjo na križu in velika nedelja z Njegovim vstajenjem, kot potrdilo vsega prejšnjega v Njegovem življenju. Ne bi bilo velike noči, ne odrešenja in ne našega in nobenega vstajenja, če ne bi bil Jezus rojen.
Zato ostanimo pri božiču. Veliki Bog se je usmilil ubogega človeštva in mu poslal svojega Sina kot Odrešenika za zveličanje vsega sveta.
Bog in človek si stojita nasproti. Bog, ki postane človek, da bi ta sploh mogel priti k Njemu. Ker tega človek sam ni mogel, mu je sam Bog prišel na pomoč. Pomagal mu je s svojo vsemogočnostjo, človek pa naj bi dodal svojo dobro voljo in svoj trud.
Brez Boga, človek ne more ničesar, pa tudi Bog se ne vsiljuje človeku. Sprejme njegovo sodelovanje in ga dvigne do nebeških višin. Pusti mu svobodno voljo, ker hoče, da se človek sam odloči za Boga. Stojita si nasproti, a ne kot nasprotnika. Bila naj bi odločilna sodelavca. Oba sta v božjem vinogradu. In v tem sta si tudi oba potrebna, ker je to delo obeh.
Ne mislimo, ne bodimo podobni in ne posnemajmo tistih, ki Jezusa že v takratnem času, ko je bil rojen, niso sprejeli. Tudi one je prišel iskat, pa Mu niso odprli. Potrebovali so Ga oni, ne On njih.
In mi Ga potrebujemo. Za nas pride na ta svet. V naše dobro je božič in Njegovo rojstvo. Po Njem imamo možnost priti v nebesa. On je naš Odrešenik. On je Bog miru, začetnik življenja in naš dobri pastir. On je milost-ljiv, ki nam odpušča in prizanaša. Nas uslišuje, ko Ga prosimo.
To naj nam pomeni božič in Jezusovo rojstvo. Na njega računajmo, kot more tudi On na nas in na naše sodelovanje. Bodimo Mu hvaležni, kot se to spodobi in Ga sprejmimo, ker Ga vedno, povsod in v vsem potrebujemo.
Iz Betlehema
Luč miru iz Betlehema prihaja v Slovenijo že osemnajsto leto zapored. Skavti in taborniki so jo prejeli na ekumenskem bogoslužju na Dunaju, v naslednjih dneh pa jo bodo ponesli po Sloveniji.
Letošnje geslo akcije, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi, se glasi ,,Nekaj ti
manjka". Organizatorji želijo z njim opozoriti na dejstvo, da zanemarjamo medsebojne odnose.
Želja organizatorjev je, da bi Luč miru iz Betlehema na božični večer gorela v vseh družinah in jim prinašala mir. Kot so sporočili, pa je eden izmed namenov akcije tudi pomoč ljudem v stiski, zato vsako leto izberejo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je najbolj potrebna pomoči, in ji pomagajo z izkupičkom akcije.
Slovenski koncert v New Yorku
V slovenski cerkvi Sv. Cirila v New Yorku je v petek potekal tradicionalni božično-novoletni koncert, ki sta ga pred okoli sto obiskovalci tokrat izvedla pianist Simon Krečič in čelist Jaka Stadler. Koncert je potekal tudi ob 100. obletnici prve slovenske maše v New Yorku.
Prvo mašo v slovenskem jeziku je imel v takrat še nemški cerkvi pater Kazimir Zakrajšek, ki je s pomočjo nemških duhovnikov in predvsem slovenskih priseljencev v ZDA ustanovil prvo in edino slovensko cerkev v New Yorku, cerkev Sv. Cirila, ki jo že dve desetletji vodi frančiškanski pater Martin Krizolog. Po koncertu je bil v cerkveni dvorani pripravljen sprejem, ki ga je kulinarično obogatila Mija Branc.
Simon Krečič je leta 2002 zaključil študij klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo kot zadnji diplomant Acija Bertonclja, julija 2005 pa še podiplomski študij klavirja na visoki umetniški šoli v Bernu v razredu profesorja Aleksandra Madžarja. V času študija je prejel več nagrad in priznanj s slovenskih državnih tekmovanj. Med njegovimi koncerti velja omeniti izvedbo Ravelovega klavirskega koncerta s simfoniki RTV Slovenije ter Gershwinovega klavirskega koncerta z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje.
Krečič sodeluje z glasbeniki vseh generacij, med drugim z Aleksandrom Madžarjem, Igorjem Mitrovičem, ansamblom Slavka Osterca, pihalnim orkestrom Slowind in drugimi.
Nove mohorjevke
V redni zbirki Celjske Mohorjeve družbe so izšle štiri knjige: Mala zgodovina Slovenije Staneta Grande, priročnik za matere V pričakovanju otroka Marie-Claude Delahaye, večernice z naslovom Anka izpod peresa Irme Ožbalt ter knjiga angleškega psihologa Roya McCloughryja Bog, ljubezen in vse drugo. V zbirki sta tudi dva koledarja.
Mala zgodovina Slovenije, delo slovenskega zgodovinarja Staneta Grande, je ena izmed redkih knjig o zgodovini, ki so ,,delo enega avtorja in zajemajo obdobje od neandertalske piščali do sedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja", je na
predstavitvi povedal Granda. Po besedah direktorja Celjske Mohorjeve družbe Jožeta Faganela je knjiga prvi pregleden zapis zgodovine slovenskega ozemlja, naroda in države. Večernice oziroma kratke zgodbe slavistke in literarne zgodovinarke Irme Ožbolt z naslovom Anka so avtobiografija Ožboltove, je povedal pesnik in pisatelj France Pibernik. Pojasnil je, da gre za spomine iz njene mladosti iz let med in po drugi vojni, ki jih je preživela v Sloveniji. Pozneje se je, kot je dejal Pibernik, zaradi ideoloških pritiskov preselila v tujino.
Kot je Ožbaltova Piberniku v pismu zapisala o knjigi, v njej
poleg Ankine zgodbe opisuje tudi usode drugih ljudi, malih in velikih. ,,Vse pa oblikuje čas: čas krivic, trpljenja in morije," je še zapisala. Dodala je, da „nobenega ne obtožuje, še manj preklinja, le zapisuje z začudenjem najstnice vse dogodke, ki so skoraj uničili njeno generacijo".
V knjižni obliki so izdali tudi Mohorjev koledar 2009. Ta poleg klasičnega koledarja za leto 2009 prinaša članke s področja narave, vzgoje, kulture, vere, vsebuje pa tudi nekaj spominov, leposlovja in razvedrila. Opisana je še kronika vseh treh Mohorjevih založb - Celjske, Celovške in Goriške.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NEKAJ GNILEGA JE NA IRSKEM
V	svinjskem mesu na Irskem so zaznali visoko vsebnost dioksinov, ki so rakotvorni. Vanj naj bi prišli s krmo. Zato so v Sloveniji hitro preiskali možnosti, da bi irska svinjina prišla na slovenski trg, kar pa se ni zgodilo. — Tudi v mesu prašičev slovenskega porekla ni dioksinov. Slovenski rejci spoštujejo veljavno zakonodajo pri prehrani domačih živali, prav tako je nadzor nad vhodnimi surovinami in proizvodnjo krmil v mešalnicah na taki ravni, da ni nevarnosti, da bi s krmili prišel dioksini v meso prašičev in v prehrano ljudi, so v torek sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. - So pa zaznali višjo raven dioksinov v govejem mesu, ki je prispe z Irske, a ne v taki količini, da bi ogrožala človeški organizem.
gledaliSka roSada
Po odločitvi mestne občine Ljubljana si morata Šentjakobsko gledališče in Gledališče za otroke in mladino (domuje v Mostah) zamenjati prostore. Predstavniki Šentjakobskega gledališča Ljubljana so se zato sestali s predstavniki Mestne občine Ljubljana in Lutkovnega gledališča Ljubljana ter razpravljali o možnosti delovanja obeh gledajišč na Krekovem trgu. Do dogovora še ni prišlo. V Šentjakobskem gledališču verjamejo, da obstajajo interesi, da se gledališče brez strokovnega razloga izseli.
RECESIJE (SE) NI
Slovenija je v letošnjem tretjem četrtletju v medletni primerjavi zabeležila 3,8-odstotno realno gospodarsko rast. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je desezonirani obseg bruto domačega proizvoda (BDP) povečal za 0,7 odstotka, je objavil statistični urad. V prvih devetih mesecih je bil obseg BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 realno višji za pet odstotkov. Glede na četrtletne primerjave BDP, ki se uporabljajo pri določanju morebitne recesije, po besedah vodje sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren „podatki kažejo, da je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in vsaj do tretjega četrtletja še nismo vstopili v recesijo". Umirjanje gospodarske rasti je pričakovano, ocenjujejo ekonomisti.
Kljub temu se bodo gospodarski pogoji v prihodnjem letu dramatično zaostrili, rast BDP pa bo znašala med 1,2 in 1,6 odstotka, kar bo zaostrilo tudi pogoje na trgu dela, ocenjuje ekonomist Bogomir Kovač. Po oceni zavoda za zaposlovanje bo konec leta prijavljenih več kot 65.000 brezposelnih, konec leta 2009 pa med 78.000 in 80.000 brezposelnih. Na zavodu upajo, da bodo v prihodnjem še vedno potrebe po delavcih v deficitarnih poklicih, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih.
PRENOVLJENI KAPUCINSKI PROSTORI ZA STARE KNJIGE
V	prizidku kapucinskega samostana v Škofji Loki so odprli prenovljene prostore, ki bodo odslej namenjeni knjižnici za številne knjige preteklih stoletij. Med njimi je tudi izvirni rokopis Škofjeloški pasijon patra Romualda Marušiča, po katerem bo prihodnje leto ponovno uprizorjena pasijonska igra.
PO SVETU
BUSH V IRAKU
Ameriški predsednik George Bush je ob predvidoma zadnjem obisku Iraka pred iztekom mandata v Bagdadu v nedeljo dejal, da je bila vojna v Iraku težka, a nujna. Ob tej priložnosti sta Bush in iraški premier Nuri al Maliki podpisala iraško-ameriški sporazum o statusu sil, ki bo ameriškim vojakom omogočil, da v Iraku ostanejo še tri leta po tem, ko se jim 31. decembra izteče mandat Združenih narodov. Predsednik Bush je po obisku v Iraku prispel še na poslovilni obisk v Afganistan, kjer se je sestal z afganistanskimi predstavniki. Ob tem je pohvalil napredek, ki ga je v Afganistanu dosegla mednarodna skupnost, a obenem opozoril na ,,težke dni" sile v boju proti terorizmu.
ki čakajo zavezniške
PREKINITEV OGNJA
Vodja palestinskega gibanja Hamas v izgnanstvu Haled Mašal je ob 12. obletnici gibanja dejal, da z Izraelom ne bodo obnovili prekinitve ognja, ki se po šestih mesecih po njegovih besedah izteče v petek. Na njegovo napoved so se že odzvali na izraelskem obrambnem ministrstvu. Izrazili so naklonjenost za nadaljevanje prekinitve ognja, ki so jo dosegli ob posredovanju Egipta, a opozorili, da ne bodo oklevali pri uporabi sile v primeru napada skrajnežev.
RUSKA RECESIJA
Tako kot v številnih državah je tudi rusko gospodarstvo že zašlo v recesijo. Država bo namreč po napovedih gospodarskega ministrstva beležila dve zaporedni četrtletji krčenja. Moskovski finančni trgi so od rekordnih vrednosti, ki so jih beležili v maju, izgubili že dve tretjini vrednosti, ruska centralna banka pa je v preteklih tednih že namenila več milijard dolarjev za umiritev padanja tečaja rublja. Učinki globalne krize in padec cen nafte - Rusija je največja proizvajalka črnega zlata - bodo najverjetneje
KIPAR FRANCE AHČIN RAZSTAVLJA
Akademski kipar France Ahčin si je, kakor se zdi, vzel za vodilo svojega umetniškega ustvarjanja, da mora vsako leto z dletom ali v glini ustvariti toliko novih skulptur, da jih je dovolj za lepo in reprezentativno razstavo. (...) Letos se je odločil za razstavo svojih del v znani Galeriji van Riel na osrednji buenosaireški promenadi Florida 659.
Vsega skupaj je razstavil 28 skulptur, med temi 6 velikih v patiniranem cementu in 22 patiniranih žganih glin. Otvoritev razstave je bila v ponedeljek, 15. decembra (...)
GOSTOVANJE MENDOŠKEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA V SAN JUANU.
V	tednu pred praznikom sv. Cecilije, v dneh od 14. do 22. novembra, so v San Juanu, glavnem mestu sosednje province, člani društva „Prijateljev glasbe" pripravili 6. različnih glasbenih prireditev. (...)
Naš mendoški zbor je dobil za to priložnost povabilo, da sodeluje na tednu s koncertnim programom slovanskih pesmi.
Pevovodja ravnatelj Marko Bajuk je vzel nase to odgovorno in dokaj naporno nalogo. Skozi dva tedna so se pevci žrtvovali v nastopajoči poletni vročini pri rednih vsakodnevnih vajah po končanih naporih dnevnega dela. Odgovornost je bila brez dvoma velika: kvalitetno predstaviti v tem glasbenem okviru slovansko, zlasti našo slovensko pesem in tako tudi z dovršenim izvajanjem zastopati pred domačini v San Juanu slovensko emigracijo ter njeno kulturnost. Lokalni časopisi so že več dni prej napovedovali naš koncert in prinesli tudi zborovo sliko z lanskega nastopa na izseljensko nedeljo v Mendozi. (... )
Bb.
SLOVENCI V ARGENTINI
Nova maša slovenskega rojaka
V	nedeljo 7. decembra t. l. je imel v mestu Pontevedra novo mašo g. Adolf Povalej, sin starih slovenskih naseljencev. Novomašnik g. Povalej je bil rojen v Celju, kamor so odšli njegovi starši za nekaj let v času argentinske krize. Pozneje se je s starši vrnil nazaj v Argentino in vstopil k salezijancem.
V	mašnika ga je posvetil moronski škof msgr. dr. Raspanti v nedeljo 23. novembra v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia. (... )
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Franca Gregorin in
njegove žene ge. Martine roj. Kavčič, so dobili hčerko. Hčerko so dobili tudi v družini g. dr. Janeza Jezusa Blaznik in njegove življenjske družice ge. Dore roj. Fosser. Srečnim staršem naše čestitke.
Poroka. V soboto 6. decembra t. l. sta se poročila v župni cerkvi sv. Andreja v San Martinu g. Martin Kahne in gdč. Antonija Kosanc. Za priči sta bila ženinu g. Viktor Berlot, nevesti pa njen brat g. Jože Kosanc, akademik. Mladi jpar je poročil g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj. Želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
LANUS
Preteklo nedeljo je v kapeli Marije Kraljice sveta prejelo prvo sv. obhajilo 9 slovenskih otrok.
Svobodna Slovenija, 18. decembra 1958 - št. 51
RESUMEN DE ESTA EDICION
krepko zamajali rusko gospodarstvo, ki je v preteklih letih beležilo zavidljivo rast.
VREMENSKA SLIKA
Padavine minulega konec tedna so povzročile obilo težav po Evropi. Medtem ko je srednjo Evropo zajelo hudo sneženje, se južneje, v Italiji in Grčiji, spopadajo s hudimi poplavami. V Avstriji je zaradi obilnega sneženja v zadnjih treh dneh brez električne energije ostalo več kot 3.000 gospodinjstev. Največ težav imajo na avstrijskem Koroškem in južno od Celovca, kjer so številne doline odrezane od cest, železniške povezave pa so prekinjene. O podobnih nevšečnostih poročajo tudi iz Švice in Nemčije. Sneg je pobelil tudi sever Italije, a večina države se spoprijema z izobiljem vode.
PREMIO MERECIDO
El pasado martes 16, el misionero esloveno nacido en la Argentina, padre Pedro Opeka, recibio de manos del arzo-bispo de Ljubljana, mons. Alojz Uran, un premio especial, conferido por la Conferencia Episcopal Eslovena, por su trabajo humanitario en Madagascar. (Pag. 1)
MENDOZA
El coro de nueve voces "Ptujski nonet" estuvo de visita en la Argentina y en su gira viajo a la provincia de Mendoza para conocer a la colectividad eslovena y brindar un concierto el 26 de noviembre pasado. La bienvenida tuvo un ingrediente especial: el octeto esloveno de Mendoza inter-preto dos temas a los invitados. El noneto de Eslovenia se caracteriza por tener integrantes jovenes, talentosos con sus voces y que en la creacion conjunta alcanzan grandes exitos. El salon, a pesar de ser entre semana, estaba lleno. No desilusionaron de ninguna manera a los mendocinos que, luego del concierto, invitaron al grupo a unas copas de vino y empanadas. El presidente del centro ing. Milan Nemanič regalo unos presentes y recuerdos al noneto. Todos tuvieron la oportunidad de comprar el ultimo CD del grupo de la region de Štajerska. (Pag. 3)
FIN DE CURSO
El ultimo domingo de noviembre el curso de idioma esloveno de Ramos Mej^a "Slomškova šola" cerro el ciclo lectivo con una misa en agradecimiento, presidida por el padre Franci Cukjati. Luego se desarrollo el acto escolar. La directora Mateja Hribar Šmalc tomo la palabra y resumio lo realizado en el ano y agradecio a los padres por el acompanamiento brindado. Entre los presentes estuvo el delegado en la UE Lojze Meterle que, para deleite de todos, interpreto el himno de Europa con la armonica. Los 90 chicos que concurren al curso formaron parte de los numeros art^sticos para el cierre del ano. Doce alumnos se despidieron de sus maestros^ El domingo 7 de este mes, San Nicolas visito a los chicos y repartio regalos junto con los angeles. (Pag. 3)
LA JUVENTUD ESLOVENA
La organizacion que reune a los jovenes de los distintos centros eslovenos de Buenos Aires brinda un detallado informe de lo realizado en el ano 2008, por la comision elegida el 2/12/07. Entre sus actividades se pueden enumerar: la organizacion de la hora de meditacion para Jueves Santo, la ayuda brindada en Tombola para las Misiones; los D^as de Deporte; la 39° Noche de Musica y Canto; el 56^ D^a de la Juventud; ademas de las misas de los jovenes (seis en el ano); las reuniones de la comision, etc. Este ano tuvieron encuen-tjos con: la ministra sra. Mojca Kucler Dolinar y el sr. Klemen Žumer. El pasado 7 de diciembre se realizo la misa de los jovenes en la iglesia ^Marija Pomagaj. Luego del desayuno, el presidente Andrej Žnidar saludo y los integrantes de la comision leyeron sus respectivos informes. Fue entonces el turno de elegir al nuevo equipo para el ano 2009. (Pag. 3)
EL MEDICO ACONSEJA
Si en una de las salidas con amigos o parientes tomaran alcohol, es importante que antes decidan cuanto van a tomar. Si a la reunion llegan en auto, es necesario acordar quien va a manejar de regreso (para que se abstenga de tomar) o volver en taxi. Algunas de las recomendaciones que propone el art^culo son: para aplacar la sed, primero tomar una bebida sin alcohol; tomar despacio; segun las posibilidades comer antes de tomar; no mezclar bebidas alcoholicas con medica-mentos ni con drogas. Sean inteligentes y no beban alcohol por la influencia de los demas. Si un vaso mas, les parece demasiado, rechacenlo - los verdaderos amigos y compane-ros respetaran su decision y no se burlaran u obligaran a tomar contra su voluntad. Bajo la influencia del alcohol, las personas estan mas desatentas y pueden poner en peligro su vida y la de los demas. (Pag. 4)
;ESTAR ATENTOS!
El proximo numero del semanario lo podran leer el miercoles 24 de diciembre. Quienes reciben Eslovenia Libre por correo deberan ser un poco mas pacientes (las oficinas no trabajaran ni 24 ni 26 de diciembre). Despues de brindar por el ano nuevo, el primer numero del 2009 estara disponible el jueves 7 de enero.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Tone Jeretina, Jernej Tomazin, Tomaž Vombergar, Božidar Fink, Božidar Bajuk in Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar
O <C	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 Počitniški dom ,,Dr. Rudolf Hanže-lič" sporoča, da je gostom na razpolago vse leto. Tel.: 03548-494046; Mobitel (011) 15-6152-9978; email: hoteldecampo@yahoo.com.ar
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar. -Sucesiones - Contratos - Familia -Comercial - Laboral - Civil - Jubila-ciones - Pensiones. Lunes y jueves de 15 a 18 hs. Ricchieri 67 3° H (1704) Ramos Mejia. Tel.: 46564039 - Cel.: 15-6447-9683 farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
10. decembra 2008
1 EVRO	239,6 SIT
1 EVRO	1,37 US dolar
1 EVRO	1,68 KAD dolar
1 EVRO	4,68 ARG peso
DAROVALI SO
Za Zvezo slovenskih mater in žena so darovali v dobrodelni sklad: N. N. 1000.- amereiških dolarjev; ga. Ivanka Novak iz Slovenije, 200.- pesov; N. N. Carapachay 200.- pesov. Bog plačaj!
Sporočilo
Na sredo, 24. in 31. decembra, ter v petek 26. decembra in 2. januarja, pisarne v Slovenski hiši ne bodo uradovale. Tednika Oznanilo in Svobodna Slovenija izideta za nedeljo 28. decembra, nato pa za nedeljo 11. januarja 2009.
Hvala za razumevanje!
SLOVENCI IN ŠPORT
OBVESTILA
ČETRTEK, 18. decembra:
ZSMŽ iz San Martina vabi na božični sestanek v Domu, ob 16. uri. Med nami bo dr. Rode in nam podal božične misli.
PETEK, 19. decembra:
Sestanek staršev in srečanje otrok, ki bodo šli na otroško kolonijo v Cordobo s prof. Juretom Urbančičem, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 20. decembra:
Božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo, ob 20.30 uri v fari Ntra. Sra. de la Montana, v Tabladi.
NEDELJA, 21. decembra:
Poldnevne duhovne vaje za žene, ob 7.30 uri v Slovenski hiši.
Božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo,
ob 20. uri v ,,Parroquia Nuestra Sra. de Fatima" v Lomas del Mirador.
Božični koncert Slovenskega pevskega zbora iz San Martina ter otroški in dekliška pevska skupina, ob 20. uri v Slovenskem domu San Martin.
PONEDELJEK, 22. decembra:
Božični koncert, ob 20. uri v Moronski stolnici.
SREDA, 24. decembra:
Slovenska polnočnica, ob 21. uri v cerkvi Marije Pomagaj.
SREDA, 31. decembra:
Silvestrovanje v Našem domu, ob 21. uri v San Justu.
Silvestrovanje na Pristavi
Silvestrovanje v San Martinu
OSEBNE NOVICE
Rojstvo
V	Buenos Airesu se je rodila 6. decembra 2008 Mar^a Lucila Gonzalez Kuck, hčerka Rudija in Lučke roj. Toma-zin. Iskrene čestitke!
Krsta
V	Mendozi v cerkvi Nuestra Senora de Monserrat, na praznik Brezmadežne, 8. decembra, je bil krščen Mirko Danijel Žumer. Očka je Jože Danijel in mamica Paula Giorgini. Za botra sta bila Gizela Žumer in Nikolaj Giorgini.
V	soboto 13. decembra je bila krščena v cerkvi Marije Pomočnice in sv. Karla Lourdes Dumerauf, hčerka Roberta in Evgenije roj. Kosanc. Botra sta bila Andreja Gimenez in Franci Kosanc. Krstil jo je gospod Jože Repovž.
Srečnima družinama naše čestitke!
Nova diplomantka
Na Universidad del Congreso v Mendozi je Marta Ines Grintal dokončala študije in postala ,,Licenciada en Gestion Ambiental". Čestitamo ji in želimo veliko uspehov!
Jaz sem vstajenje in življenje kdor vame veruje, bo živel vekomaj.
V globoki žalosti sporočam, da je 15. decembra, v Laškem pri Celju umrla 95
let stara moja draga sestra
Slavka Deželak roj. Gogala
Priporočam jo v molitev.
Žalujoči:
brat Mirko Gogala;
hčerki Jelka in Slavka por. Zupančič z družino; nečak Janez Gradišek z družino in ostalo sorodstvo
Laško, Trbovlje, Argentina
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI INVALIDI
Najboljši slovenski športniki invalidi v letu 2008, ki jih je s priznanji na slavnostni podelitvi v Logatcu nagradila Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite (ZSIS-POK), so namiznoteniška igralka Mateja Pintar (bronasta kolajna v Pekingu) in atlet Jože Flere (srebrna medalja) med posamezniki ter moška košarkarska reprezentanca gluhih (drugo mesto na EP v Bambergu) in ženska ekipa v sedeči odbojki (četrto mesto v Pekingu).
NOVI DOSEŽKI NA SNEGU
Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, je v švicarskem Davo-
su dosegla že svojo drugo letošnjo zmago v svetovnem pokalu. V velikem finalu sprinterske preizkušnje je Majdičeva prepričljivo ugnala Norvežanki Celine Brun-Lie in Marit Bjoergen in se veselila prve zmage v karieri v prosti tehniki. V malem finalu je na četrtem mestu in skupno desetem na tekmi končala druga slovenska udeleženka polfinala Vesna Fabjan, do novih točk in četrtfinala pa se je prebila tudi Katja Višnar.
V štafetnem nastopu biatloncev za svetovni pokal v Hochfilznu v Avstriji je Slovenija v postavi Peter Dokl, Janez Marič, Klemen Bauer in Vasja Rupnik osvojila presenetljivo dobro peto mesto.
ZNAMKE VSEH VRST
Dragi prijatelji misijonov!
Iskreno se Vam zahvaljujem za vse znamke, ki sem jih prejel v teku leta za misijonske potrebe. Z Vašo zavzetostjo in pomočjo se ta akcija nadaljuje. Zato se še enkrat toplo priporočam vsem tistim, ki bi radi na ta način pomagali našim skrbnim misijonarjem. Prejmite prav prisrčna voščila za blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2009.
Saksida Franc ul. Biasoletto 125 - 34142 Trst =Trieste - Italia
Otroška počitniška kolonija
Zaradi organizacijskih težav prevoznega podjetja, bo šolska kolonija Zedinjene Slovenije v počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča odpotovala v soboto 3. januarja zjutraj in se vrnila 11. januarja zjutraj. Vodil jo bo prof. Jure Urbančič. Celoten strošek kolonije znaša 1.100.- pesov na otroka.
Plačilo ostalega zneska do 29. decembra.
Sestanek staršev in srečanje otrok bo v petek, 19. decembra ob 20. uri v Slovenski hiši.
Društvo Zedinjena Slovenija
Izšel je zgodovinski roman
Jože Lenarčič
Manojo de nomeolvides
(Šopek spominčic)
Knjiga v španskem jeziku je na razpolago v dušnopastirski pisarni. Cena: 45.- pesov.
Dobiček je namenjen vzdrževanju Slovenske hiše.
V sredo, 31. decembra 2008 bo
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
Poslovimo se od starega leta in sprejmimo novega v prijetni, zdravi in veseli družbi, z večerjo, smehom, plesom in ognjemeti.
Začetek ob 21.30 uri
Prijave za večerjo: 4627-4935 (druž. Kenda) ali pristava@argentina.com
rtfAfi-^OM SAN JUSTO^ Hf^
X	t If sfjda^l. decembra 2tMB
iS^X	öb 21. url
^HB^ wa^slov doriwi^
t^lS^cerjä, ples ob^lhvi^üngtf^a JU3ERTA D AISEN A

decembra 2008 öb 21. url
^ mizo]
pn" Jrtici MflLavaüc CssuUo na 4+11-5525^
V Našem domu pri Man Moviiiin Ustar cd 3, da M, ure na 4651-4914,