St 2S.
V Gorici. duo si. iiprilii  1!)(M>.
Tifttnik II.
l/liaja   vs;ik   tort'k   in   |H'f<kk   v
IimIihi   dIi   I I. uri  prcilpoMue  za   incsto
Irr oh ;>.  uri   |)t)|ii)liliii'  za   »Ic/i-lu.
Sl.-inc |di pn^li |ii(!J<'iii;ui ;ili v
(iuriri m;i ilmn poViljan rclolHno S K..
piillrtni)   i   l\.  in  iVlilIHno  -   K
l'nulaja si' v (iorici v l<il>;ik;n nah
Schwarz v Š)lskili iilicali in .1 <¦ 1 -
Icrsilz  v  .\uns!;ih  iilinili  po S  vin.
uUlilUA
(Xjutranjc ix<laiij<k.)
I redništvo in upravništvo se
n;ih;ij;tt;i   v   «Xarodni   tiskarni»,
ulic;i Wlliirini li. st. 9.
Dopise jtMiasloviti na urctlništvo.
o^liisi* in naroenino pa na upiavništvo
«(.Joricc». Oglasi so raninijo po petit-
vrslali in sicer ako so tiska'ju 1-krat po
lü vin.. 2-krat po 14 vin.. tt-kral po
12 vin.   Ako   so   voC-krat   liskajo.   raču-
llijlt   SI1    |>O    puiroillii.
lzda.jatrlj  in odgovorni  urcdnik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Deželni zbor gonski.
H. s e j ;i due :'). aprila. l'oslanci so
zbrani v polncm številu. — l'overi se za-
pisnik poprejšnje seje. — Novo došle peti-
cije sc  izroče doiičnim   odsekom.          l'red-
scdnik oglasi vladni prcdlog zaradi prispe-
vanja dc/elnega zalo.ua k slroškom za po-
trebščine solskih  okrajev.
Za    pretresovan.je i<-ii,:i prcdloga   Ix)   po
predlogu    poslanca   dr.   (Jregorčiča   izvolili
posebni  odsek sedmih udov.
1) ii e v ii i    i'<'d :
I.   \'   komisijo za obrlnijski  davek  sc z
vsklikom     izvolijo    piavim    elanoni    gg. dr.
VA. Seil/. Josip   Dreossi   in   Leopold    Bolko;
— namestnikoma gg. .1^»kol>   Cristololclli  in
Anlon  Križnič:   v  komisijo za  presojo  ugo-
vorov  pi-oli  oscbni  dohodarini  pravim   ela-
lioni «ri^.:   Lazzari  (Jvidon. l'r. Kainilo Kuger,
vilez Ant.  Doltori.    Ivan    Lapanja:  namcst-
niki: gg.  Ignaeij  Kovačič. Ivan Berbuč, Josip
Zivec  in Josip C.biozza.
II.   l'oroecvalce   t\v.    V e i1 z c g n a s s i.
--  Olici.jalu   dc/,elncga   knjigovodslva   v   p.
Klenicnlii  Bramo. se dovoli od   I. lebruvarja
IS'.MJ.   naprcj    cela   pokojnina    Iclnili    1200
goldinarjev.
III.   Isli  poroeevaloc.  Deželneinu  vodju
y. Kvgeniju    Kaučič-u   je     od   I.   jannvarja
IS'.)'.»   naprej    dovoljcna    oscbna   doklada   v
znesku lelnih ;">(X) «Id.
|\r. Isli poroeevalec. l'olrdi se poviša-
iijc dnine od 1 gl. SO ki1. na 2 gl. 20 kr.
i acuiiijskciiiti kalkidantu g. Josipu l)efiori-ju
od   1. uklobra  1S(.)S naprej.
V. l'orocevalcc dr. M a r a n i. l'olrdi
se naert zakona. po kalcrcin sc odcepijo od
zvezc in kataslra obeiue Mnskoli tcr zjedi-
nijo s katastrorn obeinc (Jcrvinjan nckalcrc
zcinljiščnc pai-cclc.
Ta naurl zakona. koje^a ioplo za.^o-
varja poslancc conlc Valcnlinis. obvclja
tudi  v zadnjcm čilaii.ju.
\'l. l'orocevalec dr. Vcrzo^nassi
predlaga v imenu doz. odboi-a. naj sc dä
toniu na razpola.ü;o vsola 1000 gld., da jo s
potrebno previdnosljo razdeli v korist ainc-
riškini lrlni('ain v razmcrju onih podpor.
katcre bi dovolila v isli namen c. k. vlada
iz dr/.avnib zalogov. l'o prcdlo^u poslanc.a
Muhe se odloči v la namen prispcvck
2000 ijld. ozironia 4000 krön.
VII. Poročevalee dr. Alarani. Trivoli
sc v lo. da se Ločniška občina pridruži po-
liličncniu in sodiiijskcinii okrajii (lradišk<1-
niii in narou sc dc/.clncmu odboru. da spo-
roči o tcin c. kr.  naincsinislvii.
\'lll. in IX. Porocicvalcc i\\\ Marani.
Tolnlijo sc priboljški. kalcrc jc dezclni od-
bor po prcdlo^u c. k. dcželne^a šolskc^a
svcla v prclcklili ;{ Iclili dovolil nmo^iin
vpokojcniin učileljein, učiteljicaiu in zapu-
ščcnccm uč.ileljskega osebja.
X.     1'oročcvalec dr.    V c rzc is, n a ss i.
Dovoli sc v korist  Adele Ghitter izbris dol,ura
lanj. dc/.cl. bla<,'ajnika Molioi-ja Kortunaia \'c-
lii-o^na  v znesku 21O #ld. na imcšc nc po-
ravnanc j>rcjelc prcdplačc.
XI.    Is.ii    porocevalec.   —    I'otrditc s<;
podpori (JO in   10 Ljld.,   dovoljcui  prva   uči-
Iclju   ,u.   Andrcju    Vrlovcu    v    Tolininu   za
obiskovanjc   inlckarskcya  Ici-aja v S. Michclc
na Tirolskem. dni.t,ra pa    iicilclju   %.   Josipu
Slrckclju     na   (iorjanskcni   za   obiskovanje
pourtic.ua  Iccaja   v  kielarstvu   na    c  kr.  vi-
narskcin  in   sadjarskein   zavodn    v    Klosler-
neubiir.uu.
XII.   Isti   poročcvalcc.   --   Y   proračun
dc/.clnc.ua zalo^a za   I.   I'.IOO jc sprcjcli kre-
dit  20.000  kron   za    brczobj'cslna    posojila.
koja sc  bodo  podcljevala  vinouradnikoin za
obnovilcv  po  Irlni  nši pokončanih  vino«ra-
dov  v zmislii  zakona  z due 2S. inarca 1S<)2
slcv.  (>l   dr/.. zak.
XIII.     I'oroccvalec   dr.    J\l a r a n i.    —
I'radnikom.  nanieščcnim  v dcžclnib  uradili,
povckša  sc od     I.   jannvarja    IU0O   naprcj
dra^injska priklada za  ir>°/0. da  bo znašala
nc vec  10.   ampak   2f> /0   in  to,   dokl(M-   sc
place slalno  no preiiravnajo.
XIV.   Isli poroccvalec prcdla.ua v iincnu
<lc/.cln<>ga odbora slalno uravnavo dežclncga
knji.uovodslva. — Predlo^   se    izroči v raz-
pr.-ivo   praviiciini   ods(?ku.
I'rihodnja scja bo jiilri v soholo oh
f>. uri popoldnc. Ma dnevnem l-cdu bodo
ined druifimi tudi naslednji predmcti: I'o-
sojilo 100.000 uld. za nakup delnic \7ipav-
skc železnice in drugo posojilo 00.000 «,dd.
za nakup delnic parnega trainvaja od (io-
rice do Ouleja. — Načrt zakona, da sc
uvcdejo razne občinske davščine. — Načrl
zakona zaslran najcinniiiskc davščine v
nicstii (Jori(-i. - - Tredlou zaslran zuradbe
deželiKf  blaznice.
Sedanja in prihodnja tram
Neinci, in siccr oni, ki posp(^šiijejo
Irozvezno politiko v iluhu Bismarckovem. že
prcccj u'lasno sanjajo o ncki druui Irozvczi, v
kaleri bi se nabajala •¦¦- ,.slovanska Av-
strija".
Kakor liudobiiež. ki sc boji. da ga za-
dene kazen za storjeno pre^reho in vidi
pošasL te kazni v eiKuner za svojimi peta-
ini, lako se bojijo Hismarckovi polilicni
d<idici, da naslopi trenotck, kojih bode za-
lotilo usodno maščevanje za kriviee, ki jib
tako kruto uprizarjajo nasproti nain av-
slrijskiin  Slovanoin.
Ta Irenolek jim stoji pred očini v po-
dobi lazrušcnja po Hisinarcku skrpane
lrozvez(;.
V   kat(;ro   svrho  j(;   bila   skrpana tro-
zveza mej  Prusijo, Avstrijo  in  ltalijo, to je
hilo že do site.ya   pove<lano.   vender   spada
v okvir tega clanka, da onienimo   na krat-
ko ciljev. ki so vodili  Hisniarka   ob sklepa-
iiju  le trozvtv.c.
V   avstrijskih. odnosno   dunajskih poli-
ličnih krogih. s(^ j(^ pač   mislilo,   da   se za-
\aiiij(> Avstrijo proti   nemški   in   italijanski
irrcdenti,   ako   sc   sklenc   s I'rusijo in  lta-
lijo trozvezo.   Toda   kmalo se  je   pokazalo,
da \o iicdenlisliski  hidri  uprav zraslel gre-
hen. ko se je cutila pod zaveljem  trozveze :
tako neinska kakor. italijanska irredenta
v Avstriji je pod varnimi peroli obch zvez-
nih drzav Nerncije in Italije — še le
pokazala svoje pravo lice in svoje zobe,
nevaine obsianku Avstrije in še nevarnise
|)oliličncniu obsianku avstrijskih Slovanov.
Avslrijski Slovani smo kmalo občutili,
da je Hismarckova nakana. s trozvezo spra-
vili ob obsloj Avstrijo, a z vso trozvezo v
slučajii vojnc udariti proli lUisiji, — kaj-
pak iz hvalcznosti do isU1 Uusije, ki je
ceslo izkazovala le dobrote pohotni Nern-
čiji. r<d<lenski načrt Bismarckov je bil, da
udarijo vojne čete zapadnih in juznih Slo-
vanov proti Husiji in to — pod prusko
komando! Bratomorni uničevalni
b o j Slovanov proti S I o v a n o in
p o d n e m š k i in povcljstvom; t o j e
s in o t e r trozveze v smislu B i s-
m a re k o v (; g a n a č r t a! To nakano j(^
dobro progledal veliki Slavan car Aleksan-
der III. in sad njegovega prevdarka je bila
— francozko-ruska zveza. Krancija, poni-
žana po l'rusiji leta 1870—71, se je v zvezi
z Kusijo zopet povzpela do velevlasti in po-
slala mogocna tako, da si prizadeva Nem-
eija, pridobiti si njeno prijateljstvo. Toda
Kusija ni has sklcuila zveze s Francijo radi
tega, da si opomore poslednja do svetovne
vcljavc, v katcri stoji zopet danes, marvec
namen carja Aleksandra III. je bil povse
drug: cilj Ah^ksandrov j(> sei za tern, da
razoroži germanolilski načrt trozveze ter da
e u v a z a t i r a n e   z a p a d n c   S1 o v a n e
prod popolnim unictMijem po germanolilski
trozvezni politiki. Načrt velikega politika na
slovanskem prestolu je bil ta, da avstrijskt
in balkanski Slovani ne izginejo od povr.sja,
inarveu, da si opomorejo kulturelno in se
razvijejo v vsakem oziru kakor nadarjeno,
velike prihodnosti vred no Ijudstvo.
S temi Slovanom dobrohotnimi načrti
se je utegnil popolnoma strinjati prerano
umrli prestolonuslednik Rudolf, o katerem
je znano, da je odkrito simpatizoval za Slo-
vane, dobro znajoč, da so avstrijski Slo-
vani življcnjska rnoe Avstrije, katero hoče
žrtvovati pangermanizem l'rusiji. Fo smrti
cesarjeviča RudoH'a se je berolinska poli-
tika se bolj predrznila zatirati v Avstriji
nje življenjsko moč, kar dokazujejo tudi
prusofilski pojavi v avstrijski zbornic.i pod
vodstvoin Scbönererja in Wolf a.
Toda vsi ti nemski napori ne dove-
dejo do željencga jim cilja, kajti francozko-
ruska zveza še vedno obstoji in je krep-
keja nego kedaj, — za nas avstrijske Slo-
vane se ne zanima samo Rusija. marveč
ludi Francija. in Nemciji se še do danes
ni posreoilo, pnkrasti se do Rusije ali do
Francije in razriniti to germanskeinu po-
hotnemu  načrtu toliko nevarno dvozvezo.
Ako je namen trozveze, ki je spravila
na beraško palico sosedno nam ltalijo in raz-
drladržavni red v Avstriji, da se z isto zava-
ruje neinske interese proti Kusiji in Fran-
ci.ji. tedaj je nam«n Irancosko-ruskc zveze,
da onemogoči uresničenje nemških pretira-
nih načrtov na škodo Slovanom in Ro-
manom.
Da se poslednje tudi dovrsi, temu je
priča močna vztrajnost francozko-ruske
zveze, katerej naravna zavezntca, ker po
veliki večini svojega prebivalstva slovanska,
mora postati prej ali slej Avstrija. Toda
Avstrija, vstopivša v tako trozvezo, mora
stati na lastnih nogab, brez opore iz Bero-
lina, mora postati Avstrija taka, kakor je
vredno nje zgodovinskega pomena: postati
mora država' pravičnusti. In pred
tako Avstrijo se trese Bism,ai'ckovo potom-
stvo, kajti v takem slučaju se zgodi, da ob-
visi Nemčija v zraku med dvema stoloma
in da se masčujejo nad njo nezaslišane
krivice, katerih prizadevlje nam Slovanom
politika sedanje trozveze.
Dopi si.
1/ Jablauca pri Koinnii. Temcljni
kamen za železnico cez Mali dol je torej
postavljen z onimi  1000 K, katere je  naše
I' (> li LI S T K K.
Zen po.slje Apiraiiioiiii poptieii sen.
Apmeiiinoii sknša narod.
Vsi drugi  bogovi  in   mozje         borilci
so spali vso noc, le Zena ni objcl Irden
spanec, teinveč |)rcmišljal j<» sem Icr Ija
v svojem srei, kako hi poccsl.il Abilcja in
mnogo Aliajcev |)okoncal pri ladijah. Sled-
njičse mu jc zdel ta sklc]» najboljsi, poslali
Agamemnonu jtoguben sen. Nagovori ga
tedaj in spregovori krilate bosede: ,,Vziligni
se bitro, pogubni sen, k brzim ladijam Ahaj-
cev. Ko prideš v šotor Agamemnonov, spo-
roči mu vse nalaiičiio. kakor ti vclcvam.
Veli mu, naj oboroži vse Ahajce v boj,
kajti sedajbi lahko vzel mesto Trojo. Olimp-
«ki bogovi niso več nejedini mej soboj; kajti
vse je pregovorila Hera sc svojimi proš-
nJ;uni, in  žal  inbol je usojena Trojancem".
Tako je dejal Zen, in zlcicl je sen.
zaslišavši nkaz. Rrzo je prišel k ladijam
Ahajcev in napotil se je naravnost k Atritlu
Agamemnonu. Našel ga je spečega v šotoru,
Jl1 okrog in okrog je bil razlit nebesk spa-
nec. Pristopil mu je k glavi, podoben Ne-
Ißjeveinu sinu. Nestorju, kojega jc Agamem-
non   mej   vsemi   starejšinami najbolj častil.
Temu ves podoben, nagovoril ga je božanski
sen: ,.Sj)iš, Atr(!Jev sin? A ne spodobi s<1
spati vso noč mozu-voditelju. kojemu so
v varstvo izi'occni nai'odje in ki ima loliko
skrbij. A poslušaj me sedaj! Frihajam ti kot
scl od Zena. ki za te zclo skrbi, dasi je
daleč. in tc poinilujc. N'clcl mi jc. da ob-
oro/.is vse Ahajce v boj. kajli scdaj bi lelik«»
vzel mesto Trojo. ()lini|)ski bogovi niso v<hv:
nejedini mej soboj; kajti vse jc pregovorila
Hera sč svojimi prosnjami. in zal in hoi je
usojena Trojancem. Zapomni si to dobro
v svojem srei in ne pozabi. ko le za|»usti
sladki  spanec".
To izgovorivsi jc zlctel sen. a vzhudil
seje Agamemnon iz spanca, in šc je okrog
njega zvenel božanski glas. Vstal jc, oblekel
sc in obul. opasal si meč, vzel očetovsko
žezlo ter napolil sc k ladijam Ahajcev.
Ko je boginja Zora hitela k viso-
kemu (Jlimpu naznanit-Zcnu in drugim bo-
govom dncva svit, je uze veleval Agamemnon
glasn im klicarjem, naj skličejo ves narod v
zbor. Klicarji so klicali, in narod seje začel
hitro zbirali. A naj prej je sklical Aga-
memnon može-starejšine k seji pri Nestor-
jevi ladi.ji. Tern je spregovoril, sklicavši je:
„L'oslusajtc   me.   prijatelji!   Bozansk   sen  je
prišcl k meni v lilii noči, a najbolj je bil
podoben vrlemu Nestorju i po podobi, i po
velikosti, i po stasu. Pristopil mi je k glavi
in me lako nagovoril: ,.Spis, Atrejev sin?
A ne spodobi sc spati vso noč možu-vodi-
tclju, kojemu so v varstvo izročeni narodje
in ki ima toliko skrbij. A sedaj poslušaj
me! I'rihajam ti kot sel od Zena, ki za te
zelö skrbi, dasi je dalee, in te pomiluje. Ve-
lel mi je. da oborožis vse Ahajce v boj;
kajli scdaj bi lchko vzel mesto Trojo. Olimp-
ski bogovi niso več ntjjedini mej soboj; kajti
vse je pregovorila Hera se svojimi proš-
njanii, in žal in hoi jc usojena Trojancem.
Zapomni si to dobro!1' To rekši je hitro
zlctel, a mene je zapustil sladki spanec. Po-
skusajmo tedaj, ali bodemo mogli pregovoriti
Ahajce, da s<^ oborože v boj. iXajprcj je
bodem jaz skušal z besedami, kakor se
spodobi, in jim zapovem, naj beže domov,
a vi je zadržujte z besedami, jeden tu,
drugi  tarn1'.
To rekši je sedel Agamemnon, in
vzdignil seje Nestor in spregovoril: ,.Ljubi
vodniki in svetniki Aliajcev, da nam je
povedal kdo drug ta sen, imenovali bi ga
lažnika in se od njega le še bolj odvrnili.
A videl  je   ta   sen   mož, ki je daleko naj-
boljsi izmcj vseh Ahajcev. Idimo tedaj in
poskusajmo, ali bodemo mogli v boj oboro-
žiti sinove Ahajcev".
Tako je dejal Nestor in sel prvi iz
sej(!, in vzdignili so se tudi drugi prvaki,
slušajoč svojega kralja. V tern so se na-
rodje zbirali v zbor. Kakor vro roji gostih
os iz izdolbenih skal, in se potem v tolpah
spuste na pomladanske cvetice, jedne sim,
a di'Uge tja: tako so vreli narodje v velikih
četah iz šotorov v zbor. Kakor ogenj se je
sirila mej njimi govorica, Zenova poslanka,
naganjajoč je hiteti; domnevalo se jim je,
da jim ukaže Agamemnon, vrniti se domov,
in zato so tako hiteli. Nemirno je plahi
množica v zboru, in ječala je zemlja, ko
so sedli; bil je velik hrup. Üevet klicarjev
je kričalo, naj nehajo hrumeti in naj poslu-
šajo svojega kralja. Ko je slednjič posedel
ves narod in polegel hrup, vzdignil se je Aga-
memnon. Opirajoč se na žezlo, umetno delo
Hefajstovo, spregovoril je zbranim Grkom:
„Ljubi prijatelji, hrabri vojniki! Pad v hudo
zmoto me je zapletel strašni Zen, ki mi je
poprej trdno obljubil, da se vrnem domov,
razdejavsi utrjeno Trojo. A sedaj mi je
sklenil hiido prevaro, kajti veleva mi, naj se
brez   slave   vrnem domov,   ko   sem   izgubil
starftšjnstvo odločilo za napravo dotičnib
Jiftčrtovali ka-li; Ako dosežejo našt občinski
Oodtje s'täko skroiiino svoto svoj namen.
potem bodeino z yso pravico blagoslavljali
čas," ki.; je nak^jpnil na.si občinski upravi take
,.linek' sbutice. Dokler se pa to ne zgodi,
irtislilTijoJ'emo, da je tako trošenje občin-
sfcgga denarja le lahkonriselna potrata.
\A-.cNaK' obcinski sluga je Miba Pajei', star
hto^k-l prenaša že 89 let po svetu svojega
ridjstva^itosti.^Že 23 völilriib županskih dob
j&izgjnijp,„y večnpst, odkar opravlja on ta
sypj posel ry «nasi pbČini jp sjužjl je že 13
žtipanonl zvesto in udano. Ode -Miha po-
.stavlja "znäni rietnški pregoVor\ •,;Es kommt
saften was.'besseres liadi4', popolnorna na
lj^.'kajti^oi).. trd'i irdoyratrip, da. je .bil ysak
župaii boljsi od prejSnjega in da je sedanji
se najboljši. Oče. Mi ha je dobil pa tinli za
lo leto (30 gkl. nagrade. — Navada je bila,
da so dobili volilni niožje, ki so šli od nas
v Sezan'o vplit dezelne ali ctržavhe ppslance,
od obcine po 3 gld. odskodnine. Naš župan
pa'-odreka to odškodnino volilniiii luožem,
ki:> s"0 se' udeležili -zadnje državnozborske
voljlve, Bog ve, ako bi jim nas župan od-
rekel 'to, .odškodnino, akq bi bili volili po
HJegövi yoljiV No, doticni volilni možje se
zaiiito. odskodnino ne: bodo pulili, pač pa
z^ ÖMaiimi obciiiarji skrbeli za to, da nc bo
prls^l1 ziip'a'n 'pH prihodnjih volitvah v za-
dr.cjgo, kako p'osjopali z volilninii moznii, ki
bi -volili po njogovi volji.
Med dvema stoloma je sedel jeden
iz(rjedf>;*^i\^h; yQÜlnib nio^jp^ zadnjih dr-
žav-riazlton-kih volitvah. Bai se je zameriti
od'jedno strain svojim . soobOanom in pr-
vöt'nnri '\'/)lilce'in s "tem, da> se voli grola
(Toronii^ja, od druge slrani ' bi se ne hotel
'//dttuiviü, pa dr, Tumi, kot, predsedniku go-
riške lj«dsk(v posojilnice, ako bi ne volil dr.
Stafliča.
No, zniagal je drugi strah - - a žal
brez yspeha, ker okroglega baje vendarle
n^itlo[|ii od tam, od kjer ga je prieakoval
in ¦¦ po- »foJLMii rnnenju tudi zaslužil. Je
päe tatep1 lia svelu, sedeti inoddvema stolo-
ma. ¦'Vesl'jiiiyäpnOJ : ker se' po navadi pade
1pQ,(e.'ha (la.
Politiöni razgled.
tiit&.t   i >i           lz dežel"lh zborov.
vvv : .^Vi riiž.eav.s lr ij skein deželnem zboi'u
JQ,!:3tavU.i antisemitski poslamn: Scilineider
pr^dUjkg, dau-Ke. naprosi vlado, naj izda po-
seb'uo nai'edbier, da se varuje vse one kr-
ščausko posle, ki so v službi p-ri jn lib, ve-
likonoOnü praznik(i pred možnimi nesreča
mi, kajti židovski ritualni iimor je zdaj av-
tenlično dokazan.
V e e š k e m deželn(un zboi'u se je odo-
br-il. pi'oi';u:iin za tekoec; leto, ob enem pa
je |>adjp npanj(;, da spravna pogajanja do-
vedejo do .ugodnega uspeba.
'¦': ; V š taj e rs k e m deželnem zboru so
diQr\'olili nekaterim obeinani zvišati občinske
düklade.
V k v ;i iij sk em tie/, zboru so poslanei
dr. Majaion in tovariši podali dvo intei-|je-
l.ieiji gledo ravnopravnosti jti'i najvišem so-
dišču na JUunaju in  nadsodisču v Gradcu.
.i.,v„ ,X s t rsk e ga de/^elnega zbpra se sio-
vanski. poslanci ne udeleže.
Zahteve deželnozborske slovanske mnnjsine v Istri.
V   nas(!in     elanku    „Zdaj   je    n n
vladi"'   sino   trdili,   da   so     bile    zahleve
slovanske maujšine v islrskein de/.elnem
zboru tako skromne, da skromnejših niso
rnogli staviti zastopniki dvetreljinske večine
vsega pi'(ibivalstva v dež(»li. Da j<v bila naša
trditev resnična, dokažejo naj dotične za-
bLeve same, ki so sledeče:
1.  Nemoteno   pravico,   govoriti v   de-
želnern zboru  brvatski ali slovenski.
2.   Nemoteno pravico,   stavljati    v   <le-
želnem zhoru v  hrvatsk(Mii   ali   slovenskem
jeziku interpolacijo in samostojne  predloge
tor jib utemeljevati in mej debatö   stavljati
predloge. ler da se te   interpelacije   in  vsi
predlogi  in-ečitajo v dezelnem   zboru   v   iz-
virniku.
3.   iM'edsedstvo   dezelnciga   zbora mora
no saino vladno zakonsk(» pi'odloge, st^slav-
Ijene   v    obeli   jezikib.    razdeliti   kakor jib
dobi,    nego   mora   tudi   skrbeti, da se ludi
predlogi in  mu'.-rti deželnega odbora in  de-
želnozborskili odsekov — naj so  pisani, li-
togralirani,    hektogralirani    ali    tiskani   --
r<»(iigirajo ludi v  brvatskem jeziku    in  tako
vsaj med  brvalskt^    in    slovenske    poslance
razdele.
4.   V stenogralic:ne zapisnike   se   nxira
vse sprejeti, kar   se   je v deželnem   zboru
govorilo ali se urn predložilo, torej  tudi  lo,
kar ye je v   brvatskiMn   ali    slovenskem je-
ziku govorilo    ali    predložilo  —  ob sebi se
umeje, da v tern jeziku.
,, ... .5. Deželnpzborsko predsedstvo mora
vse vloge, ki prihajajo od strank ziinaj d<1-
želiHiga zbora in so brvatski ali sloveuski
pisane,. sprejemali in spravljali na r;iz-
pravo.
llrvatski in slovenski poslanci konce-
tlirajo za to in za sedaj, brez prejudica za
pribodnost:
1.    Da   dezelnozhorsko   predsednistvo
rabi saino laški   jezik a) pri   otvorjenju   in
zakljucenju    sej,   b)   pri   naznanilu    doslib
vlog, c) pri glasovanju  mej  razpravami.
2.   Da rabijo deželni   odborniki    saino
Iaski jezik a) pri  njihovib  razpravab,  In  pri
povočilih v deželnem zboiu.
(Jb sebi se umeje:
1.   Da morata   predsednik   ali   njegov
namestnik z vso resnobo in eneržijo skrbeti,
da   bodo   razprave v de/elnem   zboru    do-
sLojne in da občinslvo  deželnozborskib del
ni> bo niti  molilo. niti   oviralo.
2.   l.)a se   bode   tudi    clone   brvalsko-
slovenskega kluba primorno njibovemu sir-
vilu volilo v deželnozborske odseke.
3.   Da se členom    tega    kluba   da   na
razpolaganje njim   prislojece   mesto   d(»zel-
nega odbornika iz kurije kmelskih občin.
4.   Da političui    in   narodni    oziri    ne
smejo vplivali  na jiarlamentarnc   sklepe   o
gospodarskih  in  solskih zadcvalr".
Italijanski parlameut.
Kriza utegiK! bili kmalo rešeua. Mini-
sl<»rski predsednik general IVlloux je izja-
vil. da vlada umakne nucrte zasilnib na-
redb, ako se spremeni poslovni red, vsled
česar bi bila onomogočena obstrukcija. Na-
dejati s(; je, da postane mir v zbornici, ako
vlada zadovolji soeijaliste, ki so najhujsi
opozicijonalci.
Atontat na princa Galskega.
lz Bruselja poročajo, da se j(l pripelil
due T). t. in. na tanio.šnjem kolodvoru na-
pad na zivljenje princa Galsla^ga, brala an-
gleskega prestolonasleilnika. V trenolku. ko
se je imel princ odpeljati, z nanienoin, ila
potuje čez Kolin v Kodanj, ustrelil jedvakral
proti njegovem kupeju nek 17l<ilni nilade-
nič z imenom Sibido, kleparski pomocnik.
Krogla ni zadela svojega cilja. j>ac jta j(^
zdrobila steklo v oknu kupeja. \r napadu
slutijo polilični krogi nizozemskozaroto proti
princu, hoteč maščevati na njem anglezko
vojno proli Burom.
Bolyarsko   maevdonsko razmcro.
Na obmejnih krajih mej južno Bulga-
rijo in Turcijo delajo zopet nekake pripra-
ve za   razpor  l'omjaki,   bolgarsko   plein(»,
ki sicer govori bolgarski, a je mabomedau-
ske vere. To ljudstvo nakupava (s čegavim
denarjem?) pri raznib [irodajab^ib orožja.
pušk<», meče, streljivo ild. in j(; znasa v
gore na ono stran mej(^ k svojjui soverni-
kom. Mej tern orozjem je mnogo starih
pušk, katerih so trgovci nabrali po skla-
diščih v ju^nej Bolgarski že pred več leti.
To orožje dobe Turki v Makedoniji. Kaže
se. da se zdaj, ko zopet zeleni po gozdib in
dobravah. znova nekaj pripravlja, za kar jia
ni odgovorna bolgarska vlada. Najyoc dela
ljudstvo — sevoda nakui'jeno po koinur
koli — na ,,svojo roko'4; l'omjaki. bolgar-
ski renegati, poturice. ki so buje od Turka.
baje kar gore poželjiMija po priliki, da bi
se mogli moreC: in požigajoč vreci na kri-
sljane, ,.gjavre". lTprav lemu renegalskemu
plemenu bode morala kolgai'ska vlada stro-
go gledati na prste, ako boče, <la jej ne
napravi  velikih sitnoslij.
0 razmerah v Bolgariji in Makedoniji
se poroča še nadalje, da se vrse mej B.)l-
garijo in Kusijo ncka pogajanja, kalera, ako
se izvršijo z vspehom. utegnejo dovt^sti ua
Balkanu do popolnib izpremein!). Smote«'
pogajaiijeni je: Bolgarijo se proglasi sa-
mostojnim in neodvisnim kraljestvom, Ma-
kedonijo pa se razdeli mej Bolgarijo in
(Irnogoi'o. V slučaju vojne se uvrslita bol-
garska in Oruogorska ai'.nail.i v rusko voj-
sko; ju/.no zaboilui d>l prislanisča Burgas
se odstopi Rusiji za do,!)O öl) let kakor pri-
stanižče za mornarico in premogovo skla-
disče in Burgas zase lejo ruski vojaki. Bol-
garija se ima obve/.al.i, da iztira iz armade
vse proliru^ke elementi^. Bolgarija dobi za
to poleg pi'iznanja samostojnega kraljestva
in enega dela Makedonije, se 100 milijonov
IVankov posojila od strani Husije. — Ta
načrt l)i se naposled dal izvesli, ako l)i ne
bilo v sicer zadol/eni Bolgariji nemskega
upliva.
Zaliv Dolagoa.
Anglezem se loraj ne bode posrecilo
ilobili v j)est zaliva Delagoa. teli vrat do
I'relorije, kajli l'orlugalei, laslniki zaliva,
zdaj lahko plačajo Angliji dol/aiib jiin I")
milijonov IVankov. To jt1 izjavil v porlu-
galski zbornici v sobolo zunanji minister.
IMačali bodo odskodnino za izgubljeno pravdo
gledc železnice v Dologoa. V tej zadevi je
najbrže priskočila na pomoč Portugalski
kaka velesila, katera ne dopusti, da se po-
/resna Anglija širi po svoji volji v afri.ški
porlugalski |>osesti. 'l\i velesila bi vlegnila
v prvi vrsli bili Rusi a in jxileg uje hull
Krancija. Angloži so razočarani vsled lega
koraka. ker so se že nadejali. -da PorLugal-
ska ne bo mogla plačali. vendar pa so do-
segli. da jim je 1'orlugalska dovolila preJiod
vojnib čct v Transwaal preko Delagao.
Vojska v Ju/ui Asriki.
Angleski marsal je tako dolg(j odlasal
s svojim proiliranjem proti severu, da jeto
Burom že, jiresedalo in sklenili so mu ili
naproti. Pričeli so z olenzivo, akoravno je
ilejanjski niso izvculli, ker so se na najugod-
iH%jem mestu poskrili ter pričakovali nasprot-
nika. Angle/i so r(!s prišli v nastavljeno past
ter poleg 200 do 300 mož prepustili Burom.
sedem topov in baje 200 vozov, o kalerih
pa Kobei'ls se vedno upa.'da jib dobi nazaj;
iiima jib seveda še ne. Š<^ le po tej veliki
izgubi se je ojunacil general French in s
13.000 mozini hilel na pomoč. Nj(»gov in
tovariša Colville trud bo pa bržkoiKi brez-
vsjtešen, ker imajo Buri v posesti tako
ugodne pozicijt^ pri Bloemfonteinskem vodo-
vodu. da se lahko ustavljajo napadom oil
Ireh stranij.
l'rejsnjo pozicije pri Thabunhu so loru.j
zamenili z mnogo boljšimi. — Tudi iz Ma-
fekiuga poročajo, da so Buri vnovič odbili
l'lumerj<nr najtad, in brez pomoči ne opravi
nicesa«1. Ta j>a s s(»vera ne more priti, ker
jo ui, mi jugu pa straži prohud pri War re n-
tonu (iOOO dobro zavarovanih  Burov.
rriiiogo n a rod a. Bode pač uže takp prav
ipogpči\emu Zenu, ki je uze podrl tolikim
mestom glave in je še podere; kajti ujegova
moč je neizrnerna. Res je sicei* sramotno,
če. zvedo nasi potomci, da se je toliko in
tako hrabrih Grkov brezuspešno bojevalo
z mnogo šibkejšim sovražnikom. Kajti če
t>i boleli sedaj Grki in. Trojanci skleniti
mir in sesteti obe vojski, da bi se Trojanci
zbrali, kolikor jib je v mestu, a mi da bi
se uvrstili po deset mož skupaj, in da bi
ysakeinu Trojancu izročili posol točaja, to
bi(mnogim desetoricam nedoslajalo locaja.
Toliko več je Ahajcev nego Trojancev. l'ri-
družilo se jim je sicer mnogo zaveznikov iz
mnogib mest, ki mi branijo, razdejati Trojo.
Devet let je uže prešlo, od kar smo pred
Trojo, in uže nam trohni les na ladijah in
gflijo nam vrvi. Pač nas doma brepenec pii-
čakujejo naše ljube soproge in mladi naši
otroci. A mi so tukaj zastonj trudimo in ne
moremo izvršiti dela, zaradi koj(;ga smo sim
prišli., Oejte tedaj, slušajte me, kakor vam
svetujem! Bežinjo z vsemi ladijami v ljubo
domovino; kajti Ti'oje ne bodemo mogli več
vzeti".
Tako je  dejal, in  vsem je  ganil sree.
In vzdignila   se   je   vsa množica,   kakor se
vzdignejo morski valovi, kedar je razburijo
vetrovi, ali kakor se giblje visoko klasje na
polji, kedar razsaja vihar. Z veselim kri-
kom hi teli so proli ladijam, a izpod nog se
jim je vzdigal prah. Drug druzega so nau-
duševali, naj zgrabijo ladije in je povleko
v morje, da bitro odjadrajo; do neba se je
vzdigal iijih krik.
Tedaj bi se bili Grki proli usodi vr-
iiili domov, da ni Hera nagovorila Atone:
„Zares, uže vidim. da se Grki vruejo cez
siroki hrbet morja nazaj v ljubo domovino.
Pač se bode veselil Prijam in Trojanci, ko
jim puste Grki" lleleno, zai'adi koje jib to-
liko poginilo pred Trojo, daleč od ljube do-
movine. A dej, poslušaj me! Zleli bitro dol
Grkom in j)rigovarjaj jim s prijazno bese«lo,
naj ne povleko ladij  v morje"'.
Slušala jo je boginja Atena, zbUcla z
Olimpa in kmalu dospela k ladijam. Nasla je
Odiseja stoječega in premisljujočega; ni se
dotaknil ladije, žalost mu je objela sree.
Stopivsi k njemu, nagovorila ga je boginja:
,.Zviti Odisej, Laertov sin, tedaj mislite res
ubežati domov in pustiti Prijamu in Trojan-
cem Heleno, zaradi koje je toliko Grkov po-
ginilo pred Trojo, daleč od ljube domo-
vine! Dej, idi hitro k narodu, ac oščajaj se,
in  prigovarjaj vsakemu mo/u s prijaznimi be-
sedami terzabrani jiin.povleči ladije v morje".
Odisej je slušal boginjin ukaz, slekel
plašč ter tekel k narodu. Kjer je našel ka-
kega kralja in odličnega moža, pristopil je k
njemu in ga nagovoril s prijaznimi besjdami:
,.Vrli rnoz, nikakor se ne spodobi, da se
prestrašiš kakor kak slrahopetnik. S(^li i
sain i pomiri tudi drug narod! Saj ne veš
dobro, kaj nameruje Aganx»mnon. Saino sku-
šati vas hoče sedaj, a kmalu vas bod(i bičal.
In nisnio slišali vsi, kaj je govoril v seji sta-
lrjsiii. Da se vam U> no ujezi in vas potem
vse kaznuje! Kajti strašna je kraljeva jeza;
od Zena ima svojo moč in dostojanstvo".
Ki(!r Je pa nalelel na kakega mo/a
iz naroda kričečega, udaril gaje so žezlom
in ga ozmerjal: ,.Sedi mirno in poslušaj
druge, ki so boljši od lebe, a ti si slraho-
petnik in nejak mož, ničla i vboji i v zbo-
ru. Saj vendar no bodemo vsi tukaj zapo-
v(;dovali. Gosjujdstvo yinogih ne velja nič;
jeikMi sum   bodi poveljnik,jeden  sam kralj1'.
'J'ako zapovedujoč  je korakal nu\j voj-
sko. In zojjet so se vsuli  vsi v zbor z veli-
kim šumom, kakor suine morski  valovi, ke-
dar se zaganjajo ob breg, in  morje buči.
(Dalje pride).
Kakor se ka/e, zadnjega aprila lotos ne
bo se noben general v Pret.ori.ji vabil k
obedu, akoravno je pred nedavnim Boberts
še res no racunal  ua tak vspeh.
Domuro in razne vosti.
IiiKMiovanjc. Gos. Josip Pečenko c.
k. orožniški postajevodja v I'uljn je imeno-
wiu c. k.  kani:elistom v Gorici.
Visje nadsodišče v Trstu je imenovalo
dr. Jurija (Irvarja c.    kr.   avskultaiitom.   —•
Za ,.Solski «lour'. — Ključavničarski
mojstor g. Alojzij Živic j(^ daroval 100 kron
,.Solskemu domir' o priliki konoi-nega. i/-
placevanja računa za kovaska dela pri
„Šolskeai donur'. llvala !
Zavod<' ,,SoIskcs;-ji donia" nadzoro-
val .je c. kr. deželni solski nadzornik vitez
A. Klodič-Sabladoski in sicer 3. t. in. slro-
kovni soli za umelno vezenji; in za b(jlo
šivanje ter solo za krojenje in šivanje vrbne
obleke, kakor tudi iuulalj(;valno solo za de-
klitn»; i. aprila pa vseh (> -dekliškib razre-
dov ljudske šob\ Po dovrsenem nadzoro-
vauju podal je blagorodni gospod očetovske
migljaje glede odgoje in pouka gg. ucitelji-
cam iz svoje bogali» skii.šnje 30 lelnoga
slu/bovanja kakor doželni solski nadzornik.
0 urt.'dbi zavodov in o vrlouspešnom na-
ftreilku sol se je g. nadzornik prav laskavo
izrekel. Priporočal j(^ iičiteljicam. naj na Jej
poti nadalje deljujejo v blagor mladini».
Dejal je, da se z zunanjem licem krasnega
poslopja sklada tutli delovanje in uspeh gg.
uciU^ljic. To je laskavo zadoščenje vrlim
ucileljicatu. kaktr ludi priznaiije vsem do-
brotnikom „Solsk<üga doma", ki vedo darov<'
phiinenito vporabljati.
Obnii zbor „krajasko /julni^c" se
je vršil due 2. t. in. ob nav/očno.sti kakih
50 udov. Po završenih običajnostih je bil
voljen nov odbor iz sledi'cih gospodov in
sicer v načelnišlvo gg. Ivan Bajt, predsed-
nik, Ant. Jakončič. podpredsednik, Jernej
Kopac, Ant. Krušič in Franc NoviO, odbor-
niki. Blagajnik in tajnik : dr. Jos. Pavlica.
V nadzorstvo : dr. Fr. Kos, predsednik, dr.
Fr. Žigon podpnid.. Jos. llrovatiu, ravnatelj,
Franc Černic in Valentin Jug.   odborniki.
Bilančni i/.kaz : ibdio.lki 73,<)h).8O K,
stro.s'd 71.1171K) K. — (listi dobiček pri bi-
lanci 3,729,47  K.
Zadrugi je želeti najbolj.šega uspeha in
jo toplo j)ripoi'o6amo nasim narodniin krogom.
Ivinctijska dru/ba. Pri obenem zboru
te driizbt!, ki je bil due 29. marcija t. 1., se
je glede vinske klavzuh; izrekla želja, da
carina na ilalijanska vina, ki bi se uvažala
v Avslri.jo, naj bi po odpravi vinske klav-
zule ne znasalu, kakor določa tarila. 40
IVankov v zlatu. Ista naj bi se znižala na
25 IVankov, ker bi bile pri taki earini za-
doslno varovane koristi nasih vinogradni-
kov. Pri t(»j priliki so je kinetijska druzba
izrekla proti temu, «la bi nasa vlada dajala
jxjdpore jtredilnicam za svilo, kakor se je
baje nameravalo, marvec sviloprejcem. Prav
dobro je nekdo opazil, ko se je o torn go-
vorilo. da misli vlada predilnicam za svilo
podeliti podporo mesto svilorejcem, da bi
to bas tako uinestno bilo, kakor da bi ho-
tela vlada za povzdigo živinoreje, mesto ži-
vinorejceni, dajati podpor«» «iKisar.em.
Fodlistck v denasn.jein lislu je |>ona-
lisek iz Ilijade drug«iga speva. Povest, name-
njena naši mladini, je prost prevod po llo-
merju in izide v naši tiskarni, na kar ze
<lanes opozarjamo  naše občinslvo.
„Edinosii". Za „Sočo" je prišla ludi
„Fdiiiost*' s kritikovanjem deželnih ]x)slan-
c(!v glede njihovoga naslopa v drugi seji
lelošnjega (lež(ilnozborskega zascnlanja.
Moslo pa da „Kdinoslr pove. da je —
prepisala iz „Soce1' nj<Mio kuust.no kritiko,
izjavlja po svoji nianeri, da jej z Goriškega
— ,.pis(>jou in kaj jej „pisejo" ? To, kar je
pisala „Socail, namrec, da nasi poslauci
niso imoli toliko (Mioržije, da bi bili pove-
dali dezeluemu glavarju dr. Pajerju na njega
preziranje slovenskega jezika, ko je odgo-
varjal na slovenska prašanja in inlerpeiaci-
jo, da on ni pristas kakt; strankc;, ampak
da j(! (I (! I (\ I n i g la v a r ild.
Mi moramo tu povi'dali „Kdinosti", da
je ona ludi uekaj ,.i g n o r o v a 1 a*', nam-
rec lo, da so imeli za odgovor na odgovor
deželnega glavarja, enako pravico in dol-
žnosti gospodje, katere prišteva stranka „So-
čekl in „Edinosti" mej svoje pristaše, kajti
tudi nje, kakor slovenske poslance, ki so
ob enem podpisali interpelacijo, je zadel
odgovor glavarja. da je njegova slvar go-
vorili v jeziku onih volilcev. ki so njega
izvolili.
Sicer pa ni po dezelnozborskem opra-
vilniku dovoljena debata o odgovorib na
interp(^lacije in zalegadelj \k\ |ia ludi po|iol-
noma prozoren „plemeniti-' nunion lake
pisavo, ki se inače zove — hujskanjc ob-
činstva v dosego „poštenih"  namonov.
Mi „Edinosti" z nova svetujemo, naj
se no ulika v stvari, katerih ona enoslavno
n (i razume in ne skusa učiti nasih za-
stopnikov, ki sami dovolj znajo, kako se
jim je vesti v javnern zastopu.
Sicer se pa poznamo.
„Edinost" ima Janusovo glavo, s ka-
tere enim licem gleda proti Istri, kjer noce
biti laziliberalna, ker ondi še potrebuje na-
ročnikov v vrsl;ili duhovsčino, z drugim p;i
na Goriško, kjer se brati z demoralizovalci
našega naroda.
Odkar je „Kdinosf pridno donašala
anonee in priporočila za goriško posojilnieo
id obrtno '/adrugo, od tega časa so iiam
jasne njene simpatije ondi, kjer bi jili. po
njonih drugačnih, na vidoz stavljonih na-
zorih — no smelo bili.
,.ttlovenski učitclj1 z dne 1. t. in. piso
pod naslovom : ,.Šo enkrat učiteljske pct-
letnine na Goriškem in ,. Uoitelj. Tovariš"
doslovno: Že v zadnji šlevilki našega lista
smo prihili nerodno slepilo ,.Tovariševo", ki
jo z debolimi črkami liskano senzačno no-
vico poslal nicil svot. da so jo ,.goriška na-
prodna slranka zavzola za ueileljsko pet-
letnino". Konšlalovali smo že ledaj. da jo
cerkvoni zastopnik g. llvaliea glasoval v
korist ueiteljein in 1 >i 1 za lo. da so jim iz-
plačajo pollohiino v smislu ministrskega od-
loka. Še bolj razkrinkuje „Tovariševo" sle-
]>ilo nok dopis iz učiteljskih krogov v 23.
slew ,.Gorice". Tamkaj prido učilelj —- do-
pisnik do zakl,jii("'ka, da so jo v okrajnoin
solskom svoln goriškom sklonil ugovor zoper
iiiinislorsko razsodho na upravno sodišče z
glasovi nokaloi'ili prvakov napredne stranke.
ki v njcin sode. — Taka je toi-oj liberalna
naklonjonost do učileljev na Goriskem!
,.Tovaris" bode sovoda ludi v bodoee z
laznjivimi poroeili slopil tislo. ki inu hodo
hololi  vorjoli.
Lotosnja pomlnd. Žo dolgo so cve-
toča ,.doklicM iz tujine'' ni tako branila
priti v naše kraje, kakor so brani letos.
Radi toga inianio pa ludi še popolnoina zim-
sko vremo. zdaj, meseca aprila, v času, ko jo
bilo druga lola že vso v zolonju in cvelju.
Nuše bližnjo gore so še polne snega in ako
za hip potegno gorkeja sapa, ali posije
solnce, pa jo v naslodnjoni Ireniilku zopel
dež, snog in mraz, da jo joj. Ljudje bole-
bajo in so zavijajo v toplo zimsko ohleko,
a v r.aravi jo vso zaostalo in ne poganja
nie, ne raste nio. Tako poinladi žo ros dolgo
nisino iinoli !
PoNojiliiica in hiaiiihiira v Kon-
c*ah ureduje vsak da.n, in sprejema ob
uradnih urah vloge, prosnje za posojila,
obrosti in vračila, izjavo pristopa in izslopa
ler odpovodi, izplačujojo so vloge, obrosli
in po.so.jilu. Hranilne vloge so spreje-
inajo od vsakoga, če tudi ni ud zadrugo in
so obrestujejo po 41 ._,% od dno prvega po
vložitvi sledečega mosoca in do konca me-
seca. po katerem so jo izplačala vloga. Ne-
vzdignjone obresli so pripisujejo koneeni vsa-
cega lota k kapitalu. Hontni davok plačujopo-
sojilnica. Izplaeujejo se male hranilne vlogo
navadno broz odpovodi kolikor dopušča
l)lagajnično slanje, vočjo pa v onoin mosocu
po odpovodi. Posojila so dajajo za d iii/,-
n i kotn in sicer. po 6%-
l'osojilnica je član „Gospodar.ske zvezo
v Ljnbijanr. Prislopilo jo tekom lola
1N(.H). 18 zadružnikov z 1H doloži, izstopil
ni nobodon. Vseh zadružnikov jo KX). P o-
sodilo so je na novo 58 zadružnikom,
22 zadružnikov jo pa posojilo popolnoma
vrnilo. Vsob dolžnikov j(! 7:{, ki dolznjojo
sknpaj gld. 7.01(i.3l. Poso.jil ,j(! p;l (]aia 1.
1899. v znosku s).43(vi7 gld. Vrnilo so jo
pa 2f)97 gld. Čistoga dobieka jo 122
gld. l;i kr., ki ho pridono zadružnom zakla-
dn. ki znasa koncom lola 1899. 1:52 gld. 00
ki-. llranilnih vlog so je vložilo 1.088 gl.,
vzdignilo so jo 2.013 gld. 87 kr. Vsob
prejomkov jo bilo 9.018 g!d. 21 kr., izd;il-
kov pa 8.072 gld. <>0 kr., sknpaj 17.1190 gl.
84 kr.
Okiajna poso)ilnir;i  v  kanalu, ro-
gistrovana zadruga 7, neomojono zavozo. Iz
porocila za upravno h'lo 1899. posnomaino
nastopno :
Posojilnica jo dclo/,na vsob postavnib
olajšav lor jo clan „Gospodarsko zvozo v
Ljubljani"'. Pristopilo jo tokorn računskoga
lota 9(> zadrnžnikov, izstopil ni nobodon in
štoje posojilnica toroj s sklopom raO. Iota
1899.   187 clanov.
l'romot v racunskom h'tu jo bil na-
slcdnji: sprojomkov gld. 36.46403'/.,, izdat-
kov gld. 36.1 (if)-19, skupaj   gld.   72.629.22' ...
—  llranilnih vlog so jo vlozilogkl. 28.07884/,,
vzdignilo   se   j<?   gld. 3.92119.   skupaj   <>|<j.
24.154-ar)1 ,,,   Stanjo konooni lola  1898   cr|(|.
12.838-32,   kapital.   obrosLi   konconi   rac. I.
1899 gld.    1.10332,   toroj   stanjo    branilnib
vlog sklopom rač. Iota 1899 gld. 38.093 01' 2.
V^logo so obrostujojo po 41/,,0 „    in se spro-
jomajo od    vsakoga,   čo   tudi ni ud posojil-
nico.
Posojil so jo dalo gld. 23.095.—, vr-
nilo se jo gld. 2.7f>8-—, stanje koncem Iota
1898 gld. lf).l()6---. Vseh nosojil vkup ko-
noc lota 1899 gld. 35.44fr— Posojila so so
dajala po ö'/V1/,, na vknjizbo in po 6'/ im
poroštvo. Čistega dobička je 403 gld. öl1/.,
kr., ki se dene v rezervni zaklad, ki znaiša
515 gld. 97 /., kr. Hevizija se je vršila po
,.Gospodarski zvozi" dno 7. avgusta  1899.
Iz Dolu'i'doba. V pondeljok dne 2.
aprila okolo 4. popoludno iznonadil nas j(»
o. k. namestnik se svojim obiskom v Do-
bordobu. Župana ni bilo doma '— obiskal
je vikarišče, kjor je spoznal silno potrebo
poprave ali bolje zidanje  novega   župnišča
—   ker   sodanje je   res sramotno slabo. —
Potem   jo   sei cerkov   si oglodat in potom
solo. —   Ogledal   si je potoma   tudi stanjo
tukajšne goveje   živine, kjer pa jo   zapazil,
<la so živinski hlovi slabi in nizki. rokoč :
pri kinolu bi moral biti hiev (primorno)
l)oljši nogo biša. — Nagovarjal jo Ijudi slo-
vonski in so zanimal za razno roči.
Uo^ata horarica. V Trstu jo umrla
to dni boračica Ana Komol. Hodom jo bila
iz Gorico. lioračica, tako so govori, je umrla
od lakolo, a v njoni umazani in l'azlrgani
obloki so nasli 5().OOO K.
Sodaj so išče njeno dodiče. Njen dod
jo bil bajo rojon v Gorici lota  176").
Za slov. šolo v Cforivi (6. izkaz)
dosli so podpisanonm odboru od 16. marca
do   I. aprila t. I. slodoči dohoclki:
Kot   uslanovnik s   prispovkom   200 K
oglasil so jo X.  Y. v Gorici.
Vplačali so:                                                K
Premrov Ljud(!vil, žol. uradnik v G. 101 —
Obidič   Anton,   čovlj.   mojsUM- in  tr-
govec v Gorici.......2"—
Matijojovič v Gori(;i......Cr—
SI. zupanslvo v  Kri/.n na Vipavskom
za saldo ustanovnino.....200'—
Dr. Grogorčič Ant.   za mosoc maroc    10'—
„Narodna tiskarna" v Gorici za    ,,        20-—
Problagoi'odna gospa   Kancler je iz-
i'ocila za žonski oddolok ,.Š. doma1'
1.   1899 nabranih......100 —
in  ostanok lotorijo......3(>'--
Hutar Simon. c. kr. prof, v Ljubljana    20"
llvalica   Anton,   dekan   v   SI.  Pot.ru,
moslo vcnca na krsto   IjubljiMioga
sošolca in  nopozabnega   prijatelja
volc. gosp. 1. Hajoa......!()•—
Košalka   Josip.    dokan   v  Hudollinii.
letni donosek........l("r
I. 11. za mosoc maroc      .....2. —
Kovačič Al.; kaplan v Gor., za lobr. 21 —
X. Y. v Gorici na račun uslanovnine    30'—
Skupaj    .    . 458' —
V  Gorici   1. aprila  1900.
Odbor driistva „Šolski doni".
Tr/asko obnnske volitve. SIovimi-
ski kandidaljo za okolico, ki voli šest za-
stopnikov. so gospodje: odvetnik Josef
Abram za 1. okraj. odvotnik dr. Olokar
Kybaf za II. okraj, voloposeslnik Ivan M.
Vatovec za 111. okraj, trgovec in posest-
nik Krane Dolenc za l\r. okraj. volopo-
sesloik Ivan. G o r i u p za V. okraj in od-
votnik t\v. Gustav G reg o r i n za VI. okraj.
Dante v l'ulju. Kakor poroča „Pic-
colo" postavijo italijanskomu posniku Dan-
teju. spomonik v Pulju.
Resiiiea O(*i kolje. „La Pensee Sla-
ve", na francoskem jeziku izbajajoči slo-
vanski todnik jo v eni svojih stovilk ojslro
bičal madjaronsko počoljc* hrvatskega bana,
radi tega ga jo zadol hudi ,.anatema" z ba-
nove roko.
Ogerska vlada jo namroc- na banov
[»rodlog odtegnila listu „La Ponsee Slave"
poštni dobit za vos — Translaj in so jc s
lom Inido mašč«ivala nad lislom, ki so jo
drznil povodati, da ban raznarodujo Hrvale
in jib pripravila za madjarsko kopito. No,
tako kiulosti j<; prieakovati od madjarsko
krvi, v* kalori s<' jjonavljajo znaki kulluro iz
dobo — torture ! Samo. če jim hcnU) v
hasok ?!
llrvatska polj edel ska sola v l*a-
zinu. Listi poročajo. da nam<irava vlada
uslauoviti v Pazinu brvatsko poljodoljsko
šolo. Ob jodnom pristavljajo pa, da istrski
dezelni odbor protestira proti ti vladni na-
kani. Nam jo jedno in drugo umevno, jedno
in drugo vorjotno. Hlagoslanje države j(^
pač odvisno od blagostanja njonib podani-
kov, zato pa niorajo pametni državniki v
prvi vrsti skrboti zato, da priskrbo vsa
sredstva, s kalerimi se zamore povzdignili
blagostanj'o državljanov. Drugod kjor vla-
dajo normalno zdravo i'azmoro, skrlxi v prvi
vrsti dezeine autonomno oblasti za povzdigo
blagoslanja v dež(?li. Država jih lo v torn
pogledu krepko podpira ter jim gre kolikor
rnožno :ia roko.
V   lstri j(^ pa to drugače.
Avlonomna  dožolna oblast so nahaja v
Isti-i v rokab ltalijanov, kaleriin lobdi prod
očmi tor jib pri vsoni delovanju in nolia-
nju vodi jodina misol. kako uničiti ob-
sovraženo jim slovansko zalogo. Ti aposteljni
modornoga liboralizma so niso kar Oislo nič
sramovali očito izjaviti. da morajo istrsko
Slovane najprej ginotno uničiti, dajirn hode
potom njih l'aznarodiMijo slo laže izpod rok.
Pamelnemu avslrijskomu državniku pa no
sine biti do raznarodonja istrskib Slovanov,
pač pa njih ohranitve kol inočnoga jiv.a
proti italijanski iredonti. Div.olnomu istrske-
mu odboru, kot izvrševalcu italijanskega
programa, pa mora biti raznarodonje istor-
skih Slovanov prva naloga.
Hrvatska poljodolska sola bi pa jako
povzdignila blagostanje istrskih Slovanov,
ker so žalibog ])oljodolstvo v Istri nahaja
dan danes v najprimitivnojšom stanju. Dr-
žava mora zatogadolj na vsak nacin gleda-
ti, da se to zgodi, kor bode tudi v njono
lastno korist. Deželni odbor isterski pa kakor
izvrsevatelj Honghijovih ukazov češ, da naj
so primorske Slovane najprej poilalijaiiči
tor da so le kot zrolo jabolko padojo v na-
ročje blažoni maleri Italiji — mora pa na
to gledali, da jih najprej gmotno unici in si
s tern olajša njih raznarodenje.
Zato se nam zdi zgorejsna vest — čoiš,
da namorava vlada ustanoviti v Pazinu
hrvatsko polj(?delsko šolo — a dezelni istr-
ski odbor, da proti terrm protestira — po-
polnoma umevna in verjetna.
Za l'or<Mv'om in Koprom — Pa/in.
V ,.Nasi Slogi" citamo, da se v Pazinu vrši
kazenska razprava proti nokaterim Italija-
noiii zaradi proti-avstrijskih domonstracij.
Izid razpravo so ni znan. Lojji zaros so ti
jogri  irrodonlo!
„Nasa Slo^a" brvatski list, pisan za
istrsko ljudstvo in ki jo bil do zdaj todnik,
zacno izhajati tekom toga meseca dvakrat
na tedon. Mi se iz srea radujemo nad ta-
kim naprodkom, osobilo pa zato, ker nam
jo znano. koliko zaslug si jo stokel ta list
za naroduo piobujo v lstri. Ta list se je
tiskal do lanskoga Iota v Trstu in se je
prosolil v Pulj, ko so si hrvatski rodoljubi
omislili  tarn  lastno tiskarno.
Pri rojstvu toga list a, ki jo izhajal iz
počotka lo vsakih stirinajst dni, jo kumoval
veliki istrski mecon blagopokojni škof trža-
ški, Juraj  Dobrila.
Kakor se toroj vidi, some, ki so ga za-
sijali istrski hrvatski rodoljubje pod pokro-
vitoljstvom ravnokar imenovanega v(;likoga
patrijota, ni padlo na pusta lla, n(;go jo že
obrodilo mnogo sadu in ga bode, šo ako Bog
da i sreča junacka.
(Yljske razniorc. Kako so godi SIo-
vencom v (lolju. kažo zopet slodeč markan-
ten slučaj :
Zadnij coljskih prusaških izgredov na-
sproti Slovencom in njihovim ceSkirn gostom
se jo zlasti odlikoval po surovosti in neni-
sk(Mii barabstvu nok prusaški kavarnar z
imonom llausbaum. To človočojo kar iskalo
za Slovonci po mestu in kjor jo koga iz-
taknil, pocohal se je obonj ¦— kaj počohal,
osuval ga jo, kakor da jo pritepena žival !
ZjuLraj onoga krvavega dno je na javni
ulici s palico udaril starega gospoda Obla-
ka, potom pa sunil njegovega spremljovalca
jurista Mežo s tako silo, da jo le ta poleg
idočo gospde. Hozo Ohlakovo skoro prevr-
gel. Druzega dne so jo zalotol v odvetuika
dr. Piklna in pri tern zlobno zahro.ščal, da
si morajo Slovenci pust iti dopasti brce
o d N e in c e v.
Ko pa jc stvar prisla ])red sodišče, se
jo prusak llausbaum klaverno izgovarjal, da
ni iinol namona koga suniti ali žaliti. So-
dišče je Hausbauma obsodilo lo zaradi „no-
providnega obnasanja", oprostilo pa ga je
obložbe razžaljenja casti, dasi je bilo splosno
znano. da so vsi nernški hujskači, mod ka-
t(MO spada llausbaum, napadali Sloven-
ce. Na priziv dr. Piklna in jurista Mežo je
okrožno sodišče prvo razsodbo potrdilo in
dostavilo, da je sploh vprašanje, ako je
s u v a n j c na cesti sinatrati za raz-
žaljonje casti. Kdo zna, kako bisegla-
silo, ako bi se Slovenci nas proti Nemcem
tako „neprevidno obnašali", ali bi se nji-
iiovo siivanje ludi no smatralo razžaljonjern
c-asti ?
Tak(^ so sedaj  razmero v Golju.
Drtomor. Dno 20. marca našli so v
Knežaku na Pivki tik lamošnj(iga pokopa-
lišča zakopano dele, katerciinu so je poznalo
na vralu, da je bilo zadavljeno. Nousmi-
Ijonke še niso dobili, pač pa se sumi na
neko žonsko iz Hegunj pri Girknici. Ta pri-
sla je nanireč 19. marca z vlakom v St.
Peter, kjor j(^ čakala dvo uri na zagorsko
posto. s kaloro se je peljala do Zagorja.
Pri sebi imola je neko reč zavito v ruti,
katore pa vos čas ni niti za trenutek odlo-
žila. Ob 6. uri zvečor odšla je iz Zagorja
proti Knežaku, kjor je gotovo svojo culico
odložila v zemljo tik pokopališča. Iz Kne-
/>aka sla je v Koritnico obiskat svojo znan-
ko, s katero je bila skupaj v zaporu o svo-
jotn času. Tja jo prisla broz culice.
„Novoo Vremja", najimenitnejsi ru-
ski dnevnik. |)riobcil je v svoji ilustrovani
literarni prilogi Prosernovo sliko in simpa-
ticon članek o slavuostih povodom stolet-
rojslva nasega vt'likoga posnika. V torn članku
so mod drugim povdarja, da so v zadnjih
lotih zadobile slavnosti v spomin zaslužnih
slovanskih mož vseslovanski značaj, in da
so slavnosti v spomin Palackoga, Mickie-
wicza, Puškina, (lolakovskega in sedaj Pre-
gorna dale povod izrazom vzajemnih slo-
vanskih sim]>atij  in  kulturnega jedinstva.
/alostni konoc botrinje. Pretekli
pmiedeljok, 26. sušca dojtoludue, sta nesla
Gmajnar, posostnik na Yisovku pri St. Tro-
jioi, faro moravsko in nj<;gova žena otroka
svototrojiškoga cerkovnika v Moravče h
krstu. Po opravljonom krstu sta pila pri
,.Kavkiu v Moravčah botrinjo skoro do ve-
cora. Ko sta hotela oditi in sta stala že v
voži. sporoče se Gmajnar z nekim drugim
pivcem, sprime se ž njiin, a tako nesrečno,
da padota oba na strmih stopnicah v klet,
kjer sijeGmajrar tako protresol možjano, da
je na mestu umrl.
Kolkovnc viTdnotniiH'. Vsled odloka
liuančnoga ministerstva z dno 23. marca
l^K), st. 9140 oddajajo so kolkovno vred-
nolnice, ki so se po odpravi kolka za ko-
ledarjo vzele iz prometa, to so časniške
kolkovne znamke po 1, 2 in 25 kr. in kol-
kovne znamko za koledarje po 6 kr. od 1.
aprila 1900 nadaljo. v kolikor segajo zalogo
l<- so ]>ri contralnem kolkovnom uradu na
Dunaju 1. Riemerstrasse 7 na drobno za
nominalno   vrodnost.
Za diiirnistc in poinot'iie sluzab-
llikc» je linan. ministerstvo določilo 600.000
kron  pod pore.
0 /UJovskoin   morilcu   Ililsnerju.
„Prager Tagbl." javlja, da se želja Židov
spraviti Hilsnerja še jedenkrat pn^d porot-
nik(», no posreči.
Vojvoda Filip Orleanski se   nanie-
rava stalno nastaniti v bližini Voloske.
Slovcuska   viatica   v   Ljubljaui je
imela minuli pondeljek dne 28, sušca svojo
120. odborovo sejo. Na tej seji se je mej
drugem dovolilo nagrade pisateljem, uredo-
valcem in popravitoljem dru^tvenih knjig za
1. 1899 in pa.založne cene „Matičnim knji-
gam".
Za leto 1899 prejmö društveniki še-
storo knjig in si(;er: 1.) Zbornik 1. zve-
zek (16 pol). Uredil L. Pintar. 2.) Dr. K.
Glaser : Zgodovina slovenskega slovstva. IV,
del ; drugi zvezek. (10 pol). 3.) S. Rutar.
Beneska Slovenija. (12 pol). 3). Matija Krač-
manov-Valjavoc : Pesrni. Uredil Fr. Levee.
22/, pol) 5.) Letopis. Uredil E Lah. (5 pol).
6.) Ant. Knezove knjižnice VI. zvezek. Ure-
dil Fr. Levee (101/.. pol), vsega skupaj 85
pol.
Z razposiljanjem se prične prve dni
prihodnjoga mosca ; knjige prejme le, kdor
je poravnal  udnino.
Nadalje je odbor na tej seji odobril
tudi knjižni program „Matice" za tokočo leto
19(X), v katorem izide tudi 6 knjig in sicer : 1.)
Zbornik. II zvezek, uredi L. Pintar. 2.) Pre-
sernova spomenica (povodom pesnikovesto-
letnice.) uredi Fr. Levee. 3.) Dr. K. Štre-
kelj: Slovenske narodne pesmi. 5. snopič.
Ta knjiga bode natisnena v 4000 izvodih.
4. Dr. K. Glaser. Zgodovina slovenskega
slovstva. IV. del. Tretji zvezek (konec) 5.
Letopis za 1. 1900, uredi K. Lah 6.) Ant.
Knezove knjižnice VII. zvezek, uredi Fr.
Levee.
Strašen do^odek zaradi 2<».(KM) zj?«-
rclih kron. Na Dunaju živi polkovnikova
vdova Hager se svojo 42 letno bcerjo So-
lijo. I'olkovnik je zapustil svoji ženi še pre-
cej denarja, katerega je hranila hči Sotija.
Ko je o začetku novega leta sežgala stare
in brezpomembue papirje, pisma in spine,
se je zgodilo po pornoti. da so se zamešali
mod to tudi neki vrednostni papirji v zne-
sku 26.000 kron. Od tistih dob in vsled to
nesreee je postala Sofija tiha in živela je
naj raje sama za-so. Pretečeni petek, dne
29. t. m. je pa sklenila, da konča svoje živ-
ljenje. Šla je na stranišče in se polila tain
s petrolejem, ki so je nahajal v svetilki. Na
to si je vžgala obloko. Vsled strasnih bole-
čin je začola hudo vpiti. Na to priteče stara
mati, da bi se prepricala, kaj pomeni to
vpitje. Pa, o groza!
Strašen smrad po petroleju jej vdari
v nos in na tleh zagleda svojo hčer v pla-
menu. Priskoči jej na pomoč ter jej začne
trgati obleko s telesa. Pri tern pa se sama
tako hudo poskoduje, da so jo inorali pre-
nesti vposteljo. Hčer pa so pronesli na pol
mrtvo v bolnišnico, kjer se nahaja v smrtni
novarnosti in je malo nade, da bi ozdravela.
K n j i ž e v n o s t.
„Dom in Svet" ima v svoji 7 5tev
sledečo vsebino: 1. 0 lepoti, dr. Fr. Lampe.
(Dalje). — 2. Bolnik,   pesem,   Vinko Vinič.
—  3.   Pod   rimskim   orlom.   Povest.  J.  M.
Donič". Prijazna. —   Novela. —   Fr.   Kočan
(daljo)   Zamena;   —   pesem — Jožef  Volc.
—   Utrinki — pesem, I. 11. —   Ljudmila. —
Giordano Bruno in svobodna misel.   —• Dr.
Fr. Lampe. (Konec).   —  Časopis. — Hnzne
stvari. — Slike.
Pomladni j^lasi. Iz^el je X. zvezek
zbirke pod tern naslovom, posvečen sloven-
ski mladini. Uredil je to izdajo in založil
Frančisek Kralj.
Vsebina tega zvezka ti pove na prvi
pogled, da je pisatelj zadel na pravo stru-
no, prirejajoč duševno hrano naäi nežnt
mladini. Tožka stvar je, pisati za mladino
v spložnem,   a   še   posobno težko pisati za
—  slovensko   mladino.   NaSa mladina je
tako nežna cvetka, da bi joj skodoval lahko
vsak   kolic'kaj   —   strupeni   dih,   radi   tega
mora pisatelj, ki hoce vzgajati   to cvetko s
pesmijo in povostjo, imeti to nežno svojstvo
često \)Vi)d očmi. In na to se je vestno ozi-
ral g. Frančišek Kralj.
Na prvom mostu prinaža X. zvezek ži-
votopis očeta štajerskih, a smelo rečemo :
vsoh Slovencov, knezoskofa lavantinskega,
Antona Martina Slomšoka, kakor v proslavo
stoletnice njegovega rojstva. V tern spisu je
podana nasi mladini živa slika življenja in
dolovanja tega vzora slovenskih voditeljov,
slika, ki napolni z resnobnim spostovanjem
mlado sree do Martina Slomšeka, a tudi s
čisto ljubeznijo do njega, ki bodi učitelj
naš z svojim življenjem, z svojimi deli.
Prav prisrčne so pesmice v tej
zbirki, -- to je prava pomladanja poezija
cloveške duše. V povestih pa jo slikano pri-
prosto življenje slovensko tako ljubko, da
so navduši vsak deček, vsaka deklica zanje,
kajti tudi odraslim se primilijo, da jih mora
pročitati vse. In ko jih je precital, želi, da
bi la zbirka nadaljovula, dokler je sloven-
ske mladine na svetu.
X Zvezek „Ppmladnih glasov" stane
krasno vezan 90 kr. celoplatnen 55 kr.,
kartoniran iO kr., broširan 30 kr. in se
dobi v Katoliški  bukvarni v Ljubljani.
¦^.       .*mw*L.       ^mm^       ^m^k*         mm^        ¦¦        ^im*.        ^^*.        -—
Razglas.
<l;ij;i  sluzki  < >!>("• insk^n
FedaFja.
IYediiostimajozii toslužbo
S|)oso])iii. (loslužciii vojjiki. kn-
fcri ziinjo slovcnski rilali in
]>isati in dobro razumejo lndi
italijansrino — tor so v svo-
jom (loscdanjem zi\ liViiju in
poslovaiiju  ii(i()mad(kž(ivaiii.
Poii'oji so |)ozv(kdo |)i'i žii-
panslvu v INnl^ori. pri kai(4-
rem je jxxlaii dotif-iie prosnje
do 15. iiprilii 1. 1.
Županstvo v Podgori
i\\w 5. iiprihi  1 !)00.
l'odpis;ina pripororala sl;iv Nciiiil o)>-
rinslvn v (rinci in n;i doželi svoju novo
uro|ouo
prödajalnico jestvin.
V    /.;il(ioj   im;il;i    Imli    rnznovrsl nc    pi-
jače  n.  |.i'.:  IVancoski  (loynae. prisl ni kranj-
ski" l>rii».j(,'v<M:,  duiiiai-i   li opinuvce,  liiii   muh.
razl.ičpa viiiii,   Ljorq/.icc   (Senf.)   (linl-Mclo-
döyo  kavo in  (Üril-Melodovo iniln lor <lni<j;o
v  to slroko.   spadajočo   bla^o.         l'oslrezba
loctia  in  po zniornib cenab.
/, odličuiin  s|)ošlovau.j(.Mii
hojKir X  Kni in,
tr^ovca v SciiuMiislii iilin his. stov.   1.
V  lastni  hiši  kjcr jo „Tr#. ol>rl. zadiv
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici hiš. štev. 23,
(v  liisi #• dr. Lisjaka)
priponua raslili dnliovsčini in slavnoniu
obeinslv» v mestu in na deželi svojo tr#o-
vino joililneg.i bla^a n. pr. kavo : Santos,
Sandomin^o, Java, Gejlon, l'orlorico i. dr.
Oljc : Luooa, Sl. Angelo, KoHu, islorsko in
dalinutinsko. lVtrolej v zaboju. Sladkor
ra/.nc vrst(\ Moko st, 0, I, 2. ;i, 4, ö. Vosi
vi'st ri/.a. Rliljsvočo prvc in drille vrslc.
namrec po Va kila in od   I   l'unta.
Hazpošilja bla^o na   vsc   krajc.   CiMia
pi'inuM-na.  poslrc/ba  dobra.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako polivaljena
„Vzgoja in omika
ali izvir sreöe"
(iieül)iiouno potretna knjiga za vsa.og.. ö.ov« ka, kaicri
se hoče sam lahko iü hitro navatlili vstiya |)otr«!)!ic(;r,
(la more scbo in tlrurjo blažiti in prav   -likati)
Irr si'  ilohi  /,;i   pn-ilplacilo  I  gld.  50  kic,   m>  jiošli
10 kr.  v«¦ ir. ;ili  pi'oli  pošl11«*11m  jiov/cljn  pii
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür IU.
/alo/nik.  o/.ir.  proihijiilcc je  voljcn vrnili  (Icikii1. aki»
bi  um   kii|)('c poslal  kiijiuo š«i iii-ra/.rt'/.ano in rislo v
trch  diirli  na/.aj.
Cena je skrajno znižana, knjit? jo malo voč.
„Narodni Koledar"
za navadno lelo 1900.
dobiva se v
„N Ji r (ul n i   1 i s k a r n i"
(ioi-ica, ulic.'i  Vcttiiriui !>,
po 40 vin., s pošto 10 vin. več.
M o \i i  nat'ocnihi „ cj o r i c e"  tlohe ua
lrrözplajiio.
Usojain si conj. p. n. obrinslvn v nicstn
in na d<v„Hi uljudno naznanili. da scm
(xlpi-1 v laslni Iiisi (po slarcm inicintvanni
üostilno
„Pri Grgarki",
uläca sv. Antona št. 3.
Tnriiii i/vrslna bi-iska in dru^a <lo-
maca \ina. iinain dniiiaco kuliinjo, di/jin
pos|(»|jc /a  priMioi-isira. po   j;iko  ni/.ki   ccni.
S |M'ošnjo /a bla.i/obolno naklon.jciDsl
sc prijazno piipfti'oram za obilcn (tbisk nduiii
Ivan Mi/,(vril
(sin   ranjki»  (Jr^arkr.)
Na/Hiniilo,
l'odpisani si nsaja iil.jn Ino naznanjati
p. n. slavn. voja'ilvu in dru^cüiii (\islili\na
|). n. obi:instvu, da so v krojaönici vsle.I
sniili
SIM0NA R0SANZA
v vi'ini   ulici št. 8,
ni(': lie spriMiüMii. 'i'a krojarnica j(v ži» 2;")
let na dobrcin .ulasn, j)os(»bno odkar jo pod-
pisani žo vcč l(!t samoslojno vodi. Dovršil
jo ludi Ida IS97. i>lasovil.o solo za krojonjo
po Iloirinanovoin zislomn na Dnnaju, tcr
Ida IS(.)S. napravil izpil krojonja z odlu-nim
\spchoiii na c. kr. obrlno - lclinolo^iškcin
niuzcjn   na   Dnnaju.
Trndil si» hu ludi nadaljo ^ospodc na-
i'oc-nikc v vsakciu ozirn najlxiljo poslroči,
tor so nadeja obilib naroc-il od p. n. voja-
štva in  oböinslva.
V     zalogi    iina    različno   aii.uloško    in
liizomsko bla^o najboljso kakovosti.
Toplo so priporoča z odliriiini spošlo-
vanjoni   udani
Anton Kruste,
zi'l  in  iiaslcilnik   p(>kt>jii(>i!;;i  Simniia   Itosan/a.
V    (lor i ei. 1;<S. mai'cija   UH)O.
Prva kranjska tovarna testenin
ŽnideFšie & Valeixeie
v Ilirski Bistrici
priporooa svoje izborne testenine kot makarone, fideline, vrvice in
razlipne vlo^o za na jubo volospostovanomu občinstvu.
Prvi sijajni vs|xdi  najinib  izd(!lkov. jo ta, da so ni  v  našoni
okraju  v trob lotib   toliko   toste»in   zavžilo,   kot    najinib   v  toin
.   ča?ii kar jib izdelujova. — Velospoštovana gospodinja! Sozilo po
toj jodi, katoro pri »as s sla.stjo še oni   zavživajo,   ki   dosedaj o
tostoninab še   slisati    »iso   botoli.   Najine   tostonine   vdobe so v
vsob boljšib prodajalnicab jestvin ;   |)ovsem zanesljivo najine   pa
so lo one,, ki   se   prodajajo v zavojili   po V2 'v^- z najino   (irmo.
TrBovt'.em poNil.java <M»nik znslonj in franko.
Rojaki! Spominjajte se o aki priliki ..Solskeya doma".
Odlikovana   tovarna
I Si) 5-.
i«S!)l.
I Si) \:
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkan pri Gorici
v lastni hiši. — Lastne žag-e. -- Ustanovljena 1.  1891.
vsakovrstncua poliistva, koinplclnili spalnio, jo<lilnir in spi-cjcnmic. od naj-
iiavadiK'jsi'ua d(, najlinoj.šo^a slo^a: vsakovrslnib slik. zrcal. okvirjov in stolic.
kakor ludi vsob lapolarskib izdclkov. ¦-- Zaloya vsakovrslnib desk i/ niobkoira
in trdo.ua Icsu; volika zbirka obkladkov iriMnoša^ in slru.nai'skib i/dclkov,
kakoi-lndi vseb k mizarski, struuarski in tapolarski slroki spadajoöib polrobsoin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška.
Jamöi se za točno postrežbo.        Brez konkurence!
Mirodilnica (drogerija)
v Tržni ulici v poslopju okrož. sodišča
je bogato založena
z blao;om  najboljše vrste
ter m:re na clrcbno in debalo po skrom-
nih cenah postresVi kmet jvalcem in obrt-
riikom, gospodarjem in gospodinjam in
vsem zasebnikom, ki potrebujejo miro-
dilniškega blaga.
Poscbno so priporoča corkvo-
iiini oblaslvim. /.npanslvom. uraibnn.
solskiin vodslvoin. drnslvom. javnini
in privatnini zavodom. Ivornicam. moj-
strorn. h'^ovi'oin. živinozdravnikoin, pi-
rolobnik'oin    ild.            l'riporoca    zlasti
bai'vo snbo in oljnato. anilino in lesna
barvila za oblcko, bronza: |)okosti
(lake), snsilo. zainasko (kit), vol.1 io,
razne krodo, lini (;(Miionl porllainlski,
čo|)ičo. ščoti, otoračo za noj,fo, šablono.
zainasko. <jobe. inilo. sveoo. n/.i^alico,
polroloj:   najlinojo žvi^plo   in   bakrani
—                                                -                                   —      vilrijol :  ci^vi  in  drn,u;o vcvä iz kavouka
(^alošci. i',./,ü.' soli, /di-avilna /.i-iisi-a; nniin ,iino vo.lo, cmlilke, (i,ruino), corkvono kadilo
in kot primeso dis'.'oi storaks ; razna oistila. ,t,'!adila in inazila ; propaso za kilo, obvozi»
in drn^o kirnrgieno opravo, po.^aco za pse : toalolno inilo in dni.no lo|)odišoro blago
(parrninoi'ijo);  polrobščino za t'oto^ralijc ild.
J                         Novoporočenci pozor!
(                      Šlojoin si  v časl   naziianjali slavnoniu  obc-inslvn, da sei»  razširil  trgo-
I     vino  pobištva v  nlii'i   Vroluiini. ulavni  vbod  v  Gosposki ulici.
\    V Gorici, Gosposka  ulica Št.   14,   (Mizo  b^kanio Cironcoli).
V zalo,u;i iina vsakovi-slno jxibislvo za
vsaki stau. l'obislvo jo po »ajinodor»ojšib
slo.^ib, posobno spalne,jcmIüik; in posotjio sobo
so po nomšk(>m slogu odlikovanib Clnii^o-
jt'vili dt'lavnic v ulici l'onle nnovo in via
Looni. kaloro set lepse in iiknsneje izdelano
in ceneje od dnnajskib in budapostanskib
tovarn. Oslalo pobislvo jo od prvib niizar-
skib inojstrov. — Sprejoma vsa narooila in
izdoluje po izberi obrisa. »ajci'»oj(» in v
najkrajšem času. — Ho.^ala zaloi>a poilob na
plalno in šipo z razliciiimi okvirji. Ueltrijska
l)i'usona o^lodala vsako velikosli. Mazlioiu»
pobistvo, kakor: toabMno inizico. razlicna
obošala, ]jre|)i'o.ue za okna ild. Hazlione sto-
lii'o iz trsja in colulojda, posobno zajodilno
sobo. lila/ine iz strune, alrisk«; travo, z ži-
ni am i in plalno») na. izbero ter razne tapeea-
rijo. — Daje so ludi na obroko, bodisi le-
denske ali mosoeno. — Posilja se tudi izven
Gorioe po žoloznici in  parobrotlib.

na  Kornu st.   10,
priporoča slavncniii občinslvu v
¦inest» in na dezoli svojo tVgoyino
kolonijalnega blu^a, kakor petroloj,
kavo vseh vrst. riž, olje, sladkor
ild. Na razppla^'o Ima tudi do-
»lačo slariino : žpe-^';Salame in. to
na drobno i» na deibjelov
Cena zmernä/ jittstrežba točna.
G- Likar,
Gorica. Semeniška ulica h. št. 10.
Trgovina pisarniških in šol. potrebščin.
Haziiovrstno papir»alo blajj;o.
K»ji<,re: molitvene. šolske in vpisne.
Tiskovine iz ,.Naroduo tiskai-»e" po
enaki ceni. Proskrbuje tisk vizilnic,
račiinov, kuverte z napisi.
Spi'(\jema v vezanjo knji.no.
Vse po najnizjih konkurenčnib cenah.
Anton   Pečenko        |
Vrtna  ulica 8 — (JOUICA       Via «ianlino H
prip<ir<i('-.a
pristna bela in
erna wina iz wi-
pavskih, ffurlan-
skih, briskih,
dalmatinskih in
isterskih vino
g r a d o v.
Dustavlja na ilom   in   raz|«ošilja   \w   žolc/iiici
na vse kt'iije avsiro - ogerske   iiimiailii.je   v sodih ül
5<> lifvv naiivoj. Na znhtcvo pošiljsi tmli  uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Josip Gorjanc
gostilničar
v Attemsovi palači  na Kornu
v Gorici,
ima tudi hieve za konje  in
vozove.
Hazun dobrega ernega in belega
vina   toi-   piva,   priporoča   vedno
izvrstna jodila, Ljorka ali mvzla.
Ima cena prenočišča.