Tehnologija kaplji čnega ti ska s svojo na- tan čnostjo in prilagodljivostjo prodira na številna podro čja ti ska, ki niso nujno po- vezana z vizualnimi komunikacijami. Vse ve č kaplji čnih ti skalnikov je sposobnih po- leg obi čajnega CMYK- ti skanja s pomo čjo dodatnih barv ustvarja ti zanimive u činke krea ti vnega ti ska. Tehnologija tega je bila v osnovi razvita predvsem za izdelavo de- kora ti vnih elementov, s tem pa omogo ča dodano vrednost razli čnim ti skanim izdel- kom. V objavljenem prispevku opisujemo, kako smo tehniko kaplji čnega ti ska upora- bili za izdelavo reliefnega od ti sa na ti skalni- ku Roland VersaUV LEC-330 in ustvarili tako imenovano tak ti lno sliko. S tem pojmom ozna čujemo prilagoditve, ki so izdelane tako, da je v sliko ali fotografi jo vpeljana še tretja dimenzija. Linije ali pa kar celotne površine pri taki upodobitvi izstopijo iz po- vršine v reliefnem na činu in tako omogo či- jo zaznavo na o ti p oziroma zaznavanje slik tudi slepim in slabovidnim osebam. V sklopu študija na Naravoslovnoteh- niški fakulte ti Univerze v Ljubljani in v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje sem se pri izdelavi diplomske na- loge osredoto čila na temo prilagoditve slike Elizabete Habsburške (1837–1898) za osebe z okvaro vida. Pri diplomski nalogi so sodelovali mentorica izr. prof. dr. Tadeja Muck, somentor višji pred. dr. Gorazd Golob in zunanja mentorica mag. Rolanda Fugger Germadnik, muzej- ska svetnica, katerim dolgujem zahvalo za izvedbo projekta. V Pokrajinskem muzeju Celje že vrsto let pripravljajo razstave, prilagojene sle- pim in slabovidnim obiskovalcem. K čim RELIEFNI TISK IZDELAVa TAKTILNE P 6 - GRAFI ČAR TEHNOLOGIJA TEHNOLOGIJA Tjaša KRIVEC Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ ve čji vklju čenos ti invalidov spodbuja tudi zakonodaja, ki je bila sprejeta v letu 2010 in dolo ča pravico invalidov do dostopa kulturnih dobrin. Na dan poroke Eliza- bete Habsburške s Francem Jožefom, 24. aprila, smo v Pokrajinskem muzeju Celje predstavili tak ti lno prilagoditev portreta Elizabete Habsburške za slepe in slabovi- dne obiskovalce. Portret, katerega prilagoditev smo iz- delali, pripisujejo avstrijskemu dvorne- mu slikarju Georgu Mar ti nu Ignazu Raa- bu, enemu izmed treh dvornih slikarjev, ki so imeli čast naslika ti cesarico. Spomin na Sisi, kot so Elizabeto ljubkovalno kli- cali, se je s številnimi dokumentarci, fi l- mi in nanizankami o njenem življenju ohranil do današnjih dni. Sisi je prikazana z razli čnih vidikov, vedno pa kot samo- svoja ženska izjemne lepote. Zaradi svo- jega tragi čnega in samosvojega življenja ter predvsem svoje lepote je že za časa življenja postala kultna osebnost. Njen na čin življenja je za mnoge za četek femi- nis ti čnega gibanja. V Sloveniji je bilo v preteklos ti tak ti lnih prilagoditev zelo malo, v zadnjih le ti h pa se ozaveš čenost kulturnih ustanov o ustvarjanju inkluzivnih razstav ter tudi knjig stopnjuje. Predmete, izbrane za pri- lagoditev, muzeji večinoma izdelujejo v obliki plas ti k – torej 3D-replik objektov, vendar s takšnimi prilagoditvami le s teža- vo prikažemo dvodimenzionalne slike. Za prilagoditev teh se pogosteje uporabljajo reliefni oziroma tak ti lni prikazi. V Slove- niji sta v muzejih in galerijah ve činoma uveljavljeni dve tehniki, mikrokapsulska in termovakuumska. Pri prvi uporablja- mo poseben mikrokapsulski ali reliefni papir. Na dele, na katerih želimo dose- či izbo čenost, nanesemo ali na ti snemo črno barvo. Ker se na mes ti h, pokri ti h s črno barvo, pod vplivom infrarde čih žar- kov papir hitreje segreje, na tem mestu mikrokapsule nabreknejo in tako ustvari- jo relief. Pri tehniki s termoformom pa je potrebna uporaba matrice, ki jo vstavimo v termovakuumski stroj. Folija se segre- je in oprime matrice. Ko se folija shladi, dobimo popoln odlitek, ki je precej trden in primeren za uporabo. Matrice se za to tehniko lahko izdelajo ro čno, z jedkanjem ali tudi s 3D- ti skom. Zelo pogosto se upo- rabljajo tudi postopki, kjer reliefno podo- bo v ti snemo v papir po principu slepega ti ska. Za takšno izvedbo pa potrebujemo matrico in kontramatrico. Od klasi čnih ti - skarskih tehnik se za izdelavo tak ti lnih slik uporablja tudi sito ti sk, vendar njegova uporaba ni tako razširjena. Kot že naslov navaja, smo za izdelavo re- produkcije uporabili reliefni kaplji čni ti sk, ki deluje na principu klasi čnega kaplji čne- ga ti ska. Na papir se kaplji čno nanaša UV- lak, lahko v ve č slojih. Glede na število na- nosov je lahko plast laka poljubno visoka, tako da jo zaznajo tudi slepi in slabovidni. V podjetju GREC, kjer smo na ti snili prila- goditev, smo dosegli višine laka med 0,03 mm, kot je merila ena plast, do 0,49 mm za 12 plas ti . Višina je omejena le z višino »piezzo« izpisne glave ti skalnika. PRILAGODITVE Slika z odprtja prilagoditve za slepe in slabovidne v Pokrajinskem muzeju Celje. GRAFIČAR - 7 Popolne prilagoditve so na žalost iluzi- ja, saj je treba spreje ti dolo čene kompro- mise, ki zadevajo tako vsebinski (težave s perspek ti vo, barvami in prikazom po- drobnos ti ) kot tudi tehni čni (vrsta tehni- ke in njene omejitve ipd.) na čin izdelave. V kulturnih krogih je prilagoditev ume- tnine, zlas ti slik in fotografi j, za slepe in slabovidne razmeroma velika težava, saj izdelava tak ti lne slike ni zgolj upodobitev mo ti va v reliefni razli čici, temve č je upo- dobitev slike taka, da je prilagojena ti pu. Treba je opravi ti redukcijo ali generaliza- cijo detajlov na sliki. Ker pa likovno delo prikazuje čustva in umetnikovo osebno doživljanje, se pri prilagoditvah hitro pojavi vprašanje avten ti čnos ti . Namesto sporo čila umetnika lahko na prilagoditev nenamerno prenesemo lastno interpre- tacijo umetnine. Temu se kar najbolj lah- ko izognemo tako, da temeljito preu čimo obdobje in slog, v katerem je umetnina nastala, in poskušamo čim ve č prenes ti na tak ti lno prilagoditev. Postopek izdelave takšne slike lahko razdelimo na ve č sklopov. Najprej je tre- ba pripravi ti prvi sloj. Iz originalnih 79 x 63,3 cm smo prilagoditev pomanjšali na 36 x 29 cm, ki je primernejša velikost za ti panje. Črno-belo fotografi jo originala smo nato pripravili za na ti s. Fotografi ja je imela nekaj napak, ki smo jih odpravili z ra čunalniškim orodjem za obdelavo foto- grafi j. Retuširana fotografi ja je tvorila prvi sloj, ki je potreben zgolj zaradi vizualizaci- je, za slepe ta plast ni bistvena. Naslednja faza je bila eliminacija manj pomembnih elementov na sliki. Te elemente, ki za sporo čilo portreta niso klju čnega pome- na, smo dolo čili v sodelovanju z odgovor- nimi osebami v Pokrajinskem muzeju Ce- lje. Osnovno prvo prilagoditev smo med delom spreminjali in izboljševali tako, da je kon čni rezultat čim bolj jasno in repre- zenta ti vno prikazoval original. Izdelava reliefnih plas ti je potekala v treh fazah, ki so vodile do uspešne kon č- ne prilagoditve oziroma upodobitve. V prvi fazi smo izdelali prvo prilagoditev zgolj iz linij, katerih višine pa še niso bile primerne za ti p. Linije so bile tudi okorne, nizke in nejasne. Slepi in slabo- vidni so jim težko sledili ter si celotne prilagoditve niso dobro predstavljali. Zaradi neuspešnos ti prve prilagoditve je sledilo poglobljeno preu čeva- nje tehnike. Tako smo v drugi fazi uvedli številne izboljšave. Povišali smo linije in dodali teksture za najbolj zna čilne materiale na sliki. Tako se je izbolj- šala orientacija ter prepo- znavnost elementov. Pri zadnji, tretji fazi dela smo se posve ti li še zadnjim fi - nesam prilagoditve. Upo- števali smo komentarje slepih in slabovidnih o teksturah, gosto ti infor- macij ter obliki nekaterih detajlov. Vsega skupaj smo intervjuvali 11 oseb. V sklopu priprave za ti sk reliefnih plas ti je bilo treba pripravi ti lo čeno datoteko za vsako plast posebej. Za izdelavo prila- goditve smo uporabili 12 plas ti , ki so se med seboj razlikovale, tako da je kon čno število in oblika plas ti ustrezala želene- mu kon čnemu izdelku. Relief, četudi obogaten s teksturami, ne zmore prikaza ti vseh podrobnos ti , ki jih opazi človeško oko. Zato smo bili pri vsaki podrobnos ti na sliki v precepu med natan č- nostjo prilagoditve in uporabnostjo podo- be za uporabnika. Zanimiv je bil postopek izdelave las. Lase smo pri prvi prilagoditvi obrobili z linijo, nakazali pa smo tudi nekaj kodrov znotraj lasiš ča. Kljub temu da prva prilagoditev ni bila uspešna, smo se iz nje veliko nau čili. Kodri znotraj lasiš ča so nas vodili do naslednjega koraka ¬– uporabe tekstur. Pri drugi prilagoditvi smo posku- sili lase zelo natan čno upodobi ti s serijo linij, ki so natan čno sledile oblikam kodrov. Osredoto čili smo se predvsem na njihov tek ter s tem poudarili gostoto in košatost las. Linije so bile nanizane pregosto, kar je privedlo do prevelikega števila informacij teksture, na o ti p je bila hitro podobna dru- gi prav tako gos ti teksturi – v našem prime- ru ozadju. Tako smo teksturo las pri tretji Detajli s prilagoditve. Tipanje slepega in slabovidnega. Uporabili smo tudi črte razli čnih profi lov – primer stopni častega profi la (slikano z digitalno lupo). 8 - GRAFI ČAR TEHNOLOGIJA TEHNOLOGIJA prilagoditvi odebelili in razred čili. Lasje so bili tako bolj prepoznavni, bolj mehki in do- volj kontrastni glede na ozadje. Vsako upo- rabljeno teksturo, uporabili smo jih pet, smo nanizali v legendo na desnem robu slike. Tako so slepi in slabovidni obiskovalci lahko že samo po teksturi dolo čili, ali ti pajo ozadje, lase, okrasje, kožo ali obleko. Za ozadje smo uporabili teksturo, ki je spominjala na slikarsko platno. Ozadje na sliki namre č sporo čilno ni zelo pomemb- no, ustvarja le mo čan kontrast s portre- ti rano osebo, tako da ta izstopa iz slike. Na sliki smo želeli poudari ti tudi okrasje, ki ga portre ti ranka nosi v laseh, na obleki ter okoli vratu. Za poudarek okrasja smo izbrali najvišjo in najagresivnejšo tekstu- ro –serijo visokih to čk. Kakor koli že, med zanimivejše dele raziskovanja je zagotovo sodilo prav oblikovanje tekstur ter njihova izbira. Tiskalnik omogo ča na ti s poljubnih tekstur, za slepega in sla- bovidnega pa so nekoliko omejene. Vid namre č raz- lo či veliko ve č tekstur kot ti p, saj je bolj natan čen čut. Da s ti pom lo čimo teks- ture, morajo bi ti ve čje ter bolj robustne. Prav vsaka izbrana tekstura je bila zato plod natan čne raziskave. Ob pomo či slepih in slabo- vidnih smo vsako teksturo podrobno preu čili, izbrali primerno višino ter preu čili podobnos ti med razli čnimi teksturami. Spoznali smo veliko selek ti vnost ti pa, saj so enake teksture vsakega intervjuvanca spominjale na razli čne predmete in površine, navadno ti ste, ki se jih intervjuvanec do ti ka bolj pogosto in ga obdajajo. Veliko asociacij je bilo tudi na površine, ki se jih vide či ne do ti kamo prav pogosto, kot so ome ti , stene, ploš či- ce ali razli čne ograje. Dele slike smo tudi osa- mili ter jih umes ti li pod le- gendo. S tem smo dosegli boljši prikaz nekaterih zna- čilnih detajlov, ki so na sliki pomembni, a jih je zaradi svoje majhnos ti teže o ti pa ti . Lo čeni od drugih tekstur so bili osamljeni deli jasnejši in zato predstava slike boljša. Celoten poskus tes ti ra- nja rezultatov, ki je potekal po izdelani drugi prilagodi- Videz četrte plasti laka – digitalno. tvi, je bil zelo zanimiv. Potekal je v obliki intervjujev, na katerem smo zastavljali vnaprej pripravljena vprašanja o sliki. Oseben odnos z intervjuvancem nam je poleg besednega odziva omogo čil tudi opazovanje roke, ki se je sprehajala po sliki, kar nam je pomagalo vredno ti ti nji- hove trditve. Zanimiva je tudi reakcija uporabnikov grafi ke na nekatere narisa- ne poteze. Reakcija se razlikuje na slepe od rojstva in na ti ste, ki so pozneje osle- peli. Slepi od rojstva krivulje, ki smo jo uporabili za obrobo nosu, ne prepoznajo za nos. Bolj logi čno sprejmejo ravno črto. Prav tako jim na prvi do ti k niso jasne rela- cije od o či do nosu ter od nosa do ustnic. Med intervjujem smo jih morali marsik- daj prosi ti , da so za ti pali svoj obraz. Tako so ugotovili, da o či ležijo pod čelom, da nad o čmi te če lok obrvi ter da je uho pri- bližno na is ti višini kot obrv. Ugotovili so lokacijo ustnic ter brade. Med intervjuji smo ugotovili, da imajo slepi in slabovi- dni veliko željo spoznava ti dvodimenzio- nalni svet, da se zelo hitro u čijo in so si ga sposobni predstavlja ti . Z razvojem novih tehnik se bodo možnos ti za izdelavo tak- ti lnih slik pove čale. Tako bodo uporabniki tak ti lnih grafi k ve čkrat v s ti ku s tak ti lnimi podobami in bodo lahko krepili svoje po- znavanje dvodimenzionalnega sveta ter se izurili v ti panju takšnih podob ter se tako bolje vklju čevali v vide čo družbo. Literatura: Rener, Roman. Tak ti lne karte in diagrami. Lju- 1. bljana: 1992. str. 110, 114, 121, 122. Braille Authority of North America. [Elektronski] 2. [Navedeno: 27. november 2011.] American Founda ti on for the Blind. Art Beyond 3. Sight A Resource Guide to Art, Crea ti vity and Vi- sual Impairment. New York: Art Educa ti on for the Blind, 2003. str. 77, 93, 104, 110, 122, 205. Wright, Suze tt e. Designing tac ti le illustra ti ons 4. for children's books. [avt. knjige] Philipe Clau- det. The Typhlo & Tactus Guide to children's books... 2009, XX, str. 289–313. Art Educa ti on for the Blind. Art Beyond Sight. 5. Salvador Dali and Surrealism. [Elektronski] Art Educa ti on for the Blind. [Navedeno: 28. janu- ar 2012.] . Chris ti an Brandstä tt er Verlagsgesellscha ft m.b.H. 6. Sisi Empress Elisabeth. wien-vienna. [Elektronski] [Navedeno: 4. marec 2012.] . BRVAR, ROMAN. Do ti k znanja. Ljubljana: Mo- 7. drijan založba, 2010. str. 86, 87, 88, 89, 151. Buti na, Milan. Mala likovna Teorija. Ljubljana: 8. Debora, 2003. str. 4, 6, 16, 22. DETAJL S PORTRETA Videz prve črno-bele plasti. Slika kon čnega izdelka. GRAFIČAR - 9