26. št.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1913.
IV. 1.
Rudar izhaja trikrat na me-aec in sicer prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu z datumom naslednjega dne. Naročnina za celo leto 4 K, pol leta 2 K in četrt leta 1 K. PosameShe številke po 10 v.
Reklamacije so proste poštnine. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ljubljani Ilirska ulica 22, prvo nadstropje.
Glasilo sloven skih rudarjev.
Evropa in azijatska Turčija.
V zbornici poslancev v Londonu je nedavno tega govoril konservativni sir Mark Sykes o zmešnjavah in težavah, s katerimi bi imeli diplo-matje opraviti, če bi se pričelo z delitvijo oziroma raztrganjem azijatske Turčije. Da pa v resnici obstoji namen azijsko Turčijo razdeliti, je razkrilo poznejše poročilo francoskega časopisa »Petit Parisien«, ki ie prinesel vest iz Rima, da si Angleška prizadeva1 uresničiti pogodbo, katero naj bi podpisale vse velevlasti, ki bi zajamčila celotno sedanje posestno stanje Turčije. To se pravi, da bi v. bodoče ostale vse sedanje pokrajine. ki jih Turčija poseduje, njena nedotakljiva lastnina. Zato pa bi se Turčija na podlagi te pogodbe morala zavezati, da v Armeniji, Mali Aziji in Arabiji nemudoma izvede vse že zdavnaj obljubljene reforme. Vzrok delitve evropske Turčije je bil ta, ker ni izvedla potrebnih reform. Morala bo tudi dati samoupravo Armeniji in Siriji, ki j,o zahtevate. Tudi ni nobena tajnost več, da se je velika vojaška predloga v Nemčiji rodila baš vsled preteče nevarnosti glede razdelitve azijske Turčije, ker so nemški državniki sodili, da bo sedaj ko je Turčija vojaško gospodarsko in denarno do malega uničena, prišla tudi na vrsto delitev pokrajin, ki jih Turčija poseduje v Aziji. V krogih nemške vlade je baje padla beseda, »če se bo azijska Turčija delila, tedaj hočemo biti tudi mi zraven.« To ni nič drugega je tudi bistvo utemeljevanja brambne predloge tam, kjer govori o preuredbi na Balkanu.
Zelo verjetno je, da se bodo diplomatične intrige, ko bo razmerje med Turčijo in balkanskimi državami vsled zadnje vojne kolikor toliko urejeno vnovič začele m da bo tarča in cena teh intrig zopet Turčija, ter da bo vsled tega vojna nevarnost talkorekoč ostala stalna.
V velikanskih in obsežnih pokrajinah azijske Turčije živi le okrog 16 miljonov ljudi. Od teh pa je Turkov le 7 in pol miljona duš. Toda Armenci, katerih jle 1,115.000 in pa Grki, katerih jle 1 milj on, nimajo nobenega posebnega interesa na obstoju Turčije.
Sirci in Arabci, katerih je skupaj 5 miljonov, vrhu tega tudi streme za dosego popolne politične neodvisnosti. Ostaja tedaj le še 1,250.000 Kurdov, 'katerim je na obstoju Turčije kaj ležeče. Toda Kurdi so še divje, lovsko in roparsko ljudstvo, s katerim Turčiji vsaj v gospodarskem oziru ni dosti pomagano.
V nad vse plodoviti in na zemeljskih zakladih zelo bogati Mezopotamiji in Siriji prihaja na vsak kvadratni kilometer 7 in 4 desetinke prebivalcev, v turški Arabiji pa celo le 2 in 5 desetink. Nasprotno prihaja v Armeniji in Kur-distanu na vsak kvadratni kilometer po 13 prebivalcev in v Mali Aziji pa 18, dočim je prihajalo v bivši evropski Turčiji na vsak kvadratni kilometer po 36 prebivalcev. Ker pa je Turčija
s svojimi bivšimi balkanskimi pokrajinami vred na tamošnjih prebivalcih gotovo kakih 4 in pol miljona duš izgubila, ne bo sedaj njeno prebivalstvo vsega skupaj znašalo več kakor kakih 18 miljonov duš. To prebivalstvo pa, kakor smo videli, ne tvori nobeno narodno enoto, stanuje zelo daleč narazen in je vrh tega po največ zelo ubožno. Toda azijska Turčija sama na sebi je neizmerno bogata na zemeljskih zakladih.
In ravno ti velikanski zakladi, ki počivajo v azijsko turškli zemlji, tvorijo ono privlačno silo, ki tako vabljivo učinkuje na evropske kapitaliste. Zlato, srebro, nikelj,, železna ruda, antimon, žveplo, svinec, šmirgelj, premog, kamen za napravo brusov in litografskih kamenov itd. Kratkomalo celo in vse bogastvo srednje Evrope čaka na kapitaliste, ki bodo prišli in vse te zaklade na moderno gospodarski način dvignila in njihovo vrednost uveljavili. Tako piše dr. Anton Schaefer v svoji knjigi »o potih in ciljih mladoturške gospodarske politike«, ki je nedavno tega izšla.
Gotovo je, da ima rudarstvo v Turčiji še sijajno bodočnost. Bakreni rudnik pri Diarbe-kirju (Kurdistan) je eden najizdatnejših na celem svetu, nikjer ni na bakru tako bogatega rudnika kakor ta. Premogovniki pri Heraklea ob Črnem morju so znameniti. Morska pena (Meerschaum in panaromit se nahaja izključno le v Mali Aziji. Kromskega kamna je toliko, da i-e Turčija sama v stanu pokrivati z njim vse potrebe svetovnega trga. Sol, kii zna enkrat postati za Turčijo eden izmed najvažnejših izvoznih predmetov, se pojavlja v vseh oblikah. Deloma so hudourniki v dolinah severne Male Azije že celo odkrili posamezne žile raznih minerali]. Poleg vsega tega kakor kaže, se v Mezopotamiji nahajajo veliki kraji, kjer zemlja obsega ogromne množine sirovega zemeljskega olja in bodo dotični vrelci morda še prekašali one v Pensilvaniji in Trans-kavkazu. Zakaj bogastvo Turčije kapitaliste tako mika in jim obLuibnje lepo bodočnost in samo izključno dejstvo, da se tamkaj nahajajo bogati zakladi v velikih množinah, temveč okol-nost, da se nahajajo posamezne vrste rud v, zelo ugodnih ležiščih ena mapram drugi in vsled tega ugodnega položaja ne bo prevažanje povzročalo nobenih posebnih težav. Skladi rud se namreč deloma nahajajo prav blizu morja in večjih tekočih voda, ki so porabljive za plovbo. Pred vsem pa zagotavlja plodonosno industrijo dejstvo, da se blizu rude, zlasti železne, nahaja tudi premog. Okolnost, ki bo bodočo industrijo kar se tiče njene plodonosnosti gotovo pospeševala. Poteg vsega tega pa še prihaja v poštev, da je Mala Azijja in Mezopotamija neizmerno rodovitna.
Po gori povedanem je potemtakem zanimanje evropskih kapitalistov za azijsko Turčijo lahko razumljivo. Sicer pa so že sedaj vložili v te pokrajine znatne kapitalije, toda zdi se, da je zaenkrat kapitalistični rop »mirnim potom«
precej otežkočen. StaVljajo se mu v pot hude zapreke, izmed katerih igrajo glavno vlogo: slaba, podkupljiva uprava teh pokrajin, naravnost za življenje v njih in nezadostna prometna sredstva. Rusija se z zavzetjem same Armenije tudi noče zadovoljiti. Zelje Francoske glede Sirijfe so tudi znane. Politična in trgovinska spretnost Angležev pa že sedaj zagotavlja prednost Anglije v Mezopotamiji. Zato je pač verjetno, da je namen Anglije ohraniti Turčiji politično posestvo njenih azijskih pokrajin potom mednarodne pogodbe odkritosrčen, kakor je tudi njena resna želja, da bi Turčija potem kot p roti uslugo potrebne reforme res tudi izvedla. Anglija, da si zagotovi tamkaj gospodarsko zmago, politične osvojitve v azijski Turčiji, namreč enostavno ne potrebuje. Ona je s trgo-vinisko zmago zadovoljna, ker ve. da bi jo v slučaju razdelitve azijiske Turčije druge velevlasti od tam tudi, kar se tiče njene trgovine, iztisnile.
Številke, ki jih sicer ne bomo navajali, o soudeležbi posameznih držav na trgovini s Turčijo nam' dokazujejo, da Anglija v tem oziru že zdavnaj koraka drugim državam na čelu. Njeno stremljenje, da se ohrani Turčijo, je torej razumljivo. Toda tudi Nemčija je precej na trgovini s Turčijo udeležena, poleg tega je zlasti v azijski Turčiji angažirana z velikim kapitalom, za to se pripravlja, da ako morda pride do delitve azijske Turčije, tudi ona ugrabi kolikor mogoče velik kos.
Glavna gonilna sila, ki stremi za razdelitev azijske Turčije pa so evropski kapitalisti, ker se jim tamkaj obeta pod senco evropskih bajonetov velik in masten rop.
Končno naj navedemo še posamezne države, kakor so za povrstjo pri uvozu in izvozu iz Turčijie, torej na trgovini z njo soudeleženi posebno, ker zadene tudi našo državo: pni uvozu v Turčijo: Anglija, Avstro - Ogrska, Nemčija, Francija, Italija in Rusija.
Pri izvozu iz Turčije (kupujejo .od nje) Anglija, Francija, Nemčija, Združene države (Amerika), Italija, Avstro - Ogrska, Belgija in Rusija1.
Plačilni zakon in službeni red.
(Konec.)
Odlok c. kr. rudniškega urada v Gradcu.
Uvažuje vlogo z dne 9. decembra 1912, št. 260 in z njo predloženi dodatek k služb, redu za delavce rudniških podjetij rudarske zadruge za rudniško uradni okraj Gradec, v kolikor se dotični dodatek tiče izpremembe § 22. diružbenega službenega reda, c. kr. rudniški urad nameravano izpremembo ne more vzeti na znanjie, ker ne odgovarja zakonu z dne 17. maja 1912, drž. zak. štev. 107.
V	smislu omenjenega zakona izpremenje-nega § 206. splošnega rudarskega zakona ima
LISTEK.
Od Dunava do Vardarja.
Spisal Hugo Šule, poslovenil Ivan To kan.
(Dalje.)
Nič ni lažjega kakor v mirnem času iz Bel-grada ob Donavi priti v Skoplje, ki leži ob bregu Vardarja. Treba je le porabiti železnico, usesti se v udoben oddelek drugega razreda, da človek v kakih desetih urah dosež zaželjeni cilj — Skoplje. Ob enem pa ni tudS nič težavnejšega kakor prepotovati to pot v času Vojne in sicer zaradi tega, ker je neobhodno treba istotako porabiti železnico, dočim bi potovanje k nogam vt tem času ne bilo zvezano s takimi težavami. Potovanje peš bi celo bilo udobnejše in enostavnejše ter bi ob enem tudi zdravju bilo veliko bolj prildadnejše. Do Stolaca je na železnični progi od Belgrada do Niša kolikor toliko še šlo. Tako daleč je namreč vozil še osebni vlak, ki je bil sicer v vseh treh razredih grozno prenapol-njiem, ki pa je vse eno skušal predrdrati svojo pot še v času, ki mu jo predpisuje vozni red. Sitnost je povzročala le navzočnost dveh sedemnajstletnih fantov, ki sta kot prostovoljca odha-
jala k fronti v vojsko. Fanta sta namreč, da za-vžijeta nekaj užitk,a svojega vojaškega dostojanstva, stala na mostičiv voza in se tamkaj vadila
V	streljanju iz revolverja. Toda ta nadloga potnikov ni trajala dolgo, kajti kmaiu je posegel neki v vagonu se nahajajoči oficir vmes, kateri je oba fanta pošteno stresel za ušesi tako, da je bilo vaji v streljanju proti markiranemu sovražniku kmalu konec.
V	Stolacu je bilo treba čakati kar cele tri ure na vojaški transportni vlak, ki jo je bil sicer že eno uro preje pred odhodom osebnega vlaka iz Belgada odkuril. Porabil sem to priliko za pogovor z vojaki drugega poziva, ki so v velikih gručah oblegovaili kolodvorsko kaiano. Neki rrtladi dalmatinski zdravnik od rdečega križa, kii se je nahajal na potu v Niš, mi je zelo na ljubezniv način pogovore prestavljal v nemščino. Posebno je vzbujal mojo pozornost neki majhni toda žilavi vojščak s posebno ostrimi potezami v obrazu. Toda nj bila to morda njegova zunanjost, kateri sem Obračal svojo pozornost, temveč me je zanimala poglavitno okolnost, kako je bil oborožen. Poleg značilnega pasu za pa-trone, ki ga drugače nosijo le četaši in njihovi prostovoljni pripadniki, je imel na prsih pritrjeno neko cev, iz katere jle štrlel dolg ročaj, ki se je pri opazovanju iz bližine izkazala kot ročna granata. Živahni, majhni možiček je torej po-
temtakim pripadal k onim zbranim bojevitim petelinom, ki po vzoru ruskih lovskih poveljni-štev izvršujejo kaj nevarnejšo službo poizvedovalnih prednjih straž, katere so v Srbiji nazvall z imenom »mrtva četa«, podobno, kakor so nekdaj švicarski vojščaki svoje tovariše nazivali, ki so imeli nalog kot prvi naprej drveti im na sovražnika navaliti z imenom »izgubljena truma«. Ta mali junak je sicer že 34 let star in oče večih otrok, ampak to njega prav nič. ne zadržuje. »Kaj me briga žena. kaj otroci« — toliko časa, dokler sme nemoteno prekipevati divja strast in veselje za pretep, ki bo pozneje v enoličnem kmečkem življenju vzbujala na doživljajih bogate spomine, toliko časa tudi temu malemu junaku vse drugo ni nič mar. Drugi se bori junaško, ker jle to njihova patriotična dolžnost in jim to njihov moški ponos narekuje, ampak ta mali ima v sebi pravcato hajduško kri in njegov nemirni temperament ljubi vojsko prav radi njene nevarnosti. »Sicer pa bo itak kmalu mir« pravi, »ampak vendar ne preje, dokler ne bodo tisti prekleti »Bugari« ležali pred nami na trebuhu.« Njemu se drugače ne godi slabo, njegova pridna ženka doma sama obdeluje polje in mu od časa pošlje še celo dva ali pa tri di-nara denarja. Hrano dobiva srbski vojak prav dobro. Kar se tiče mesa, ga dobi vsak dan 430 gramov. In kadar slučajno tega ni, no — tedaj
rudniški podjetnik svojim delavcem izplačati plačo vsaj na vsakih 14 dnij. Kjer pa obstojajo že krajši plačilni presledki kakor 14 dnevni, se dotični krajši presledki ne smejo podaljšati tako, da bi tako podaljšanje pomenjalo odpravo posebnih ugodnosti, ki sie jih je delavcem priznalo predno je slopi navedeni zakon v veljavo. Vsled tega imajo dosedam®a izplačevanja, ki so se vršila v krajših kakor pa 14dnevnih presledkih ostati ne izpremenijena v veljavi, vseeno če so dotična krajša izplačevanja obsegaji celotne ali pa tudi le delne plače. Sicer pa je samo ob sebi razumljivo, da delna plačila! (predujemi) v smi-Silu zakona niso taka plačila* da bi zamogli nado-mesitovati v zakonu predpisano Mdnevno izpla-če vanje čiste plače. Vseeno pa tvorijo tudi delna plačila, čeprav ne v celoti del plačila za že izvršeno delo. Smisel zakona torej zahteva, da taka krajša plačila v danih slučajih ostanejo v veljavi. Na vsak način bi smeri navedenih določil zakona nasprotovalo, če bi, delavci ne bili deležni ugodnega načina izplačevanja, kakor ga zakon določuje, ker bi drugače bili delavci na slabšem kakor preje, predno je zakon stopil v veljavo.
Na zadnje navedeni način izplačevania zaslužkov; pa je v rudhiških podjetjih tukajšnjega rudniško uradnega kraja obstojal...
Iz tega razloga so rudniška podjetja tukajšnjega rudniško uradnega okraja v smislu urne-njenih določil zakona z dne 17. maja 1912, drž. zak. štev. 107 dolžna dosedanji način izplačevanja pridržati in delno plačilo delavcem izročati tudi v krajših presledkih kakor Mdnevnih, ki ®h sicer določuje zakon.
Ker pa se označenim dolžnostim, ki jih nalaga zakon v predloženem dodatku ni zadostilo, c. kr. rudniški urad v smislu1 § 200, splošnega rudarskega zakona istega potrditi ne more.
Vlagateljem se tore/j naroča, naj po vnovičnem sklepu prve skupine rudarske zadruge v označeni smeri tozadevni spremenjeni dodatek k službenemu redu najkasneje do 15. februarja 1913 v odobritev semkaj predlože.
Proti temu odloku je v smislu § 231. sploš. rud. zakona prosto dano tekom 30 dni vložiti ugovor, ki ga je vložiti pri c. kr. rudniškem uradu v Gradcu.«
Omertiiti šp moramo, da rudniški urad v Gradcu dotičnega službenega reda tudi še radi tega ni potrdil, ker jte vseboval tudi določba, da sle ima delavcem na dnevu, ki imajo daljši kakor pa 8 urni delavni čas, izplačevati plača v pol-danskem odmoru. Tudi to določbo je rudniški urad označil kot nedopustno, ker bi vsled nje bili delavci na poldanskem počitku prikrajšani
Razsodba c. kr. rudniškega glavarstva v Celovcu glede ugovora.
»C. kr. rudniškemu glavarstvu v Celovcu1 se ije z razsodbo z dne 31. maja 1913 št. 2583 videlo ugovoru proti odloku rudniškega urada v Gradcu z dne 10. januarja 1913, štev. 4790 (1912), s katerim je navedeni rudniški ukaz odrekel potrditev nekega dodatka k službenemu redtu za delavce rudniških podjetij rudarske zadruge v okraju rudniškega urada v Gradcu iz sledečih vzrokov ugoditi.
Rudniški urad v Gradcu utemeljuje svoj odlok s tem, da v dodatku manjkajo določbe glede dosedanjega izplačevanja delnih odplačil (pred-ujlennov — Voršus), ki se jih po njegovem mnenju v smisliu § 206. sploš. rud. zakona vsled izpremembe potom zalkona z dne 17. maja 1912, drž. zak. štev. 107 mora tudii v nadalje izplačevati. Nadalje s tem, da je nedopustno onim delavcem na dnevu, ki imajo daljši kakor 8urni delovni čas, izplačevati mezde v opoldanskem odtoiioru, ker drugače bi ti delavci bili skrajšani na svojem opoldanskem počitku, ki jim sicer po zakonu in po službenem redu gre.
pa, ako ni drugače, zna srbski vojak tudi skozi štirinajst dni shajati ob suhem kruhu in čebuli.
Ta mali junak mi je na svoj živahen način znal naslikati razliko, ki obstojta med bolgarsko in srbsko infanterijsko taktiko, kakor jo je malo dni poprej« pri Zajiečaru opazoval. »Ti le Bu-gari«, tako mi je pripovedoval, »ne znajo nič drugega kakor bežati, verižiti obraze in kričati »na nos« (na nož). »Mi Srbi smo y tem oziru bolj previdni, mi se zakrivamo, streljamo im le počasi, toda gotovo naprej prodiramo.«
In res, dasi je bilo njegovo pripovedovanje enostavno in priprosto. vendar je mož v svo|i preprostosti zadel pravo. V resnlici so se bolgarski naskoki na srbske postojanke le vsled tega vselej izjalovili, ker je pri Bolgarjih prevladovalo mnenje, da se bo tudi napram Srbom uve*-Jjavita njihova taktika divjega naskakovanja, kakor so jo izvajali v orejšni vojski napram Turkom, na katere so vselej s svojo številno premočjo uspešno navalili. A ta taktika Bolgarov napram Srbom, ki so se znali vsakemu hudemu pritisku Bolgarov spretno izogniti, ni nič pomagala. Nasprotno, postala jfim je naravnost usodepolna. Srbi so namreč vsak naskok odbijali iz zakritja in so potem, ko so s svojim streljanjem napravili m)ed Bolgari nered, izvršili protinaskok in Bolgare vselej pognali. Bolgari so v mnogem oziru smatrali streljanje infante-
V obeh slučajih utemeljevanje ne odgovarja dejanskemu stanu. Tedenska izplačevanja, katera so bila v navad# v rudniških podjetjih Vojts-berg-Koflaškega revirja, predno |e stopil v veljavo gori omenjeni zakon, je smatrati le kot delna odplačila (predujeme). kajti bistvu izplačevanja; zaslužka odgovarja le izplačevanje celotnega zaslužka, ki se ga izplača za gotovo izvršeno delo. Med tem, ko so delavci pri prejšnjem tedenskem izplačevanju, neoziraje se na izvršeno delo, dobivali gotov v naprej določen znesek za vsak izvršeni šiht, dočim se je določevanje izvršenega dela in preračunavanje zaslužene plače vselej le vršilo ob rednem mesečnem izplačevanju. Nekdanja tedenska izplačevanja v Vojtsberg-Koflaškem revirju se torej ne morejo smatrati za krajše izplačevalne presledke, ki se jih drugače v smislu sicer ne sme podaljšati.
§ 206. b sploš. rud. zakona v smislu gori navedenega zakona pravi, da je za izplačevanje mezd potrebni čas vračunavati v šihtno dobo oziroma delovni čas. Toda ker so delovni presledki oziroma odmori zapopadeni v šihtno dobo, tudi v tem oziru, kar se tiče izplačevanja zaslužkov med opoldanskim odmorom osobju, kii je vposleno na dnevu in ima daljši kakor Surni delovni čas, ni bila odklonitev potrditve tozadevne določbe omenjenega dodatka v zakonu nikjer utemeljena.
Nasprotje, v katerem se nahajata oba odloka, je precej čudno. Med tem ko rudniški urad v Gradcu popolnoma pravilno tolmači zakon, gre rudniško glavarstvo v Celovcu in ustreza proti zakonu rudniškim posestnikom, ki v njem iščejo raznovrstne pilkce. Pri vsem tem pa do-tična določba v zakonu niti z eno besedo celotnih in čistih plač ne omenja. V Vojtsberško-Koflaškem revirju je bila vpeljana stara navada, da so rudarji dobivali vsak teden delno plačilo oziroma predujem (Vorsichuss). Bila je to nekaka stra od strani podjetnikov pripoznana pravica. .In sedaj nastane vprašanje, ali se to naij smatra za izplačevanje plače ali za česa? Gotovo pa je eno, dotični predujemi, ki so jih tamkaj rudarji vsak teden redno dobivali, niso bili nikako darilo, temveč delno plačilo na podlagi im na račun za že izvršeno gotovo množino dela.
Na teč1 okolnosti ne izpreminja prav nič dejstvo. ki ga navaja rudniško glavarstvo, da se je za skupno množino izvršenega dela preračunavalo celotno plačilo še le za ves mesec skupaj,. Dotični predujemi so torej nosili vse znake plačila, ker tudi v resnici niso bili nič druzega kakor plačila, ki jih vsebuje smisel za-, kona. Ako pa rudniško glavarstvo trdi in ukrepa kaj druzega. tedaj očitno in vedoma krši na željo rudniških podjetnikov zakon.
Nastane pa še drugo vprašanje.
V posameznih k raslih, kjer imajo rudniške uprave pri svojih podjetjih takozvane magacine, dobivajo delavci na račun svojega do gotove mere že izvršenega dela od rudniških podjetij blago, takozvamo »fasungo«. Za kaj naj se smatra te »fasunge«? Čisto goitovo bi nam rudniško glavarstvo reklo, da niso te »fasunge« nič druzega kakor predujem v obliki blaga na račun že izvršene količine dela. Če je temu res tako (ker drugače ne more biti), tedaj pa ako hoče biti rudniško glavarstvo dosledno, mora na vsak način zabraniti, da podjetniki tudi predujema v obliki blaga ne bodo več dajali, ker po njegovem nazoru morajo rudniški podjetniki izročati delavcem plačo le vsakih 14 dnij in sicer v celoti in čisto, torej v denarju.
Nikakor torej ne gre, da bi rudniškim podjetnikom bila dana pravica eno vrsto predutjema odpraviti, drugo pa pridržati. Kajti predujem je predujem in potem naj se že daje delavcem v obliki denarja ali blaga itd., to je prav vseeno.
rije za stvar postranskega pomena in so se v poglavitnem zanašali na divje naskakovanje jn so mislili, če bodo s huronskim vpitjem v naglici drveli proti sovražniku, da sovražnik ne bo mogef njihovemu navalu klubovati. Mnenja so tudi bili, da tak nastop mora spraviti sovražnika ob moralično ravnotežje in pogum. Razume se, da je ta nazadnjaška lastnost ruskega militarizma, katere so se posluževali Bolgari, morala voditi v pogubo napram sovražniku, kii tudi takrat, kadar je sam naskakoval, nikoli ni pozabil, da je infanterrjlski ogenj pravzaprav tista odporna sila defenzive, ki v moderni bitki odločuje in da do itrenotka očitne demoraiitzacije nasprotnika naskok oziroma napad ne more bit! nič drugega, kakor počasno prodiranje v kolikor mogoče kritih bajnih vrstah. Drugi dan sem pri Kumanovem še natančno opazil sledi izkopov, ki so bili napravljeni izključno v ta namen, da se v danem slučaju potom njih zajjese inf arterijski ogenj v bližino napada, s katerim se je tukaj v napreij računalo. Kakor dolge vrste krtin so ležale kopice zemlje, ki so jo posamezni sitrelci z lopatami dvignili. Vse te dolge vrste pa so bile zaporedno bile oddaljene ena od druge komad par korakov.
Vojaški vlak je končno pridrdral. Toda kako je izgledal! Kar strah ga je bilo pogledati. Ne samo mostiči in stopnice tudi strehe voz,
Da bi ostalo glede ptfiišnjih predujemov pri starem, temu so se gospodje v označenem re-viru uprli itn prepričani smo, da če bi se imelo odpraviti tudi drug način predujema, (v blagu), da bi se ravno isti gospodje zopet uprli tako, kakor se je to zgodilo že drugod. Slavno rudniško glavarstvo v Celovcu nam bo oprostilo če povemo. da enostavno ne gre prepuščati podjetnikom, da bi oni smeli razlagati novi plačilni zakon, kakor bi sami hoteli in vstvarjali le take službene rede, ki jim ugajajo. Ako se naj predujem v denarju odpravi, tedaj se ga tudi v drugi obliki ne sme trpeti.
In če naj ostane druga oblika predujema v veljavi? tedaj pa se tudi predujem v denarja ne sme odpraviti. To bi vsaj deloma odgovarjalo naizoru o pravici.
Tudi glede drugega slučaja je razlaganje rudniškega glavarstva zelo značilno. Kje za bd-žjo voljo daje zakon rudniškim podjetnikom pravico, da bi smeli od delavcev zahtevati', da se morajo o poldanskem času postaviti pred okno in čakati na plačilo? Ali ni poldanskii odmor določen za to, da delavec zavžije svojo jed in da si malo odpočije?
Vsekakor bi bilo dobro poskrbeti zato., da bi se na merodajnem mestu umetniško razlaganje zakona rudniškega glavarstva v Celovcu v obeh slučajih malo preiskalo.
Gospodarski pregled.
Avstrijska premogovna produkcija v mesecu iulifu 1913.
Ministrstvo za javna dela objavlja izkaz o produkciji premoga v Avstriji za mesec julij 1913, v primeri z istim razdobjem leta 1912. Podatki, ki jih dotični izkaz obsega, so sledeči:
Kamniti premog:
okrožja (reviri) Ostrava-Karvin	.	.
Rosjce-Oslavany Kladno-Slany	.	.
Plzen-Stfibro	.	.
Žacler-Svatonovice	,
Galicija..............
Ostale premogovnike
sirovi premog briketi koks meterskih stotov
8,286.355
416.100
2,224.455
1,211.540
398.601
1,728.869
132.934
53.627	2,153.316
67.000	62.906
72144	—
—	8.784
Skupno v juliju 1913 . Skupno v juliju 1912 . Od januarja do konca julija 1913 .... Od januarja do konca julija 1912 ....
14,380.854
13,887.064
192.772 123 275
2,225.006
2,011.374
95,248.709- 1,167.293 14,695.508 89,983.573	953.696	13.166.887
Rjavi premog:
Mostec-Teplice-Komotava 15,665.679 Falknov-Loket-Karlovl vari 3,315.388
Wolfsegg-Thomasroit Trbovlje-Zagorje	.	.
Istra-Dalmacija .	.	.
Galicija-Bukovina	.	.
Ostali premogovniki v čeških deželah	.	.
Ostali premogovniki v planinskih deželah .
2.221
175.622
290.709 1,015.700	—
183.382	—
33.000	—
254.185	—
748.335	—
22,940.091
22.526,142
161,340.274
149,996.779
177.843
190.885
1,395.509
1,352.265
Skupno v juliju 1913 .
Skupno v juliju 1912. od januarja do konca julija 1913. . . .
Od januarja do konca julija 1912. . . .
Torej tudi v mesecu juliju t. 1. Je pri nas premogovna produkcija pridržala svojo naraščajočo smer. Množina kamnitega premoga je v tem mesecu poskočila za 493.800 meterskih Stotov. Skoro za enako množino jie poskočil tudi rjavi premog, namreč za 413.956 meterskih stotov. Produkciia koksa je poskočila za 213.730 in tudi produkcija briket iz kamnitega premoga je zopet poskočila za 69.500 meterskih stotov. Samo produkciia briket iz rjavega premoga se
vse je bilo prenapolnjeno z ljudmi. Bilo jih je toliko, da so se posebno na bolj nevarnih prostorih stlačili in eden drugega držali tako, da je v mnogem slučaju izgledala stisnjena masa lju-dij kakor velikansko vinsko grozdje. In kako je šele izgledalo notri v. vozovih! Vojaških v!akoy, ki so bili vedno prenapolnjeni na potu, že več tednov ni bilo prilike posnažifci, kar je povzročila, da so se v vozovih teh vlakov nabrale pravcate kupe smeti, blata in raznih odpadkov. Celo oddelke prvega in drugega razreda nekaterih osebnih voz, kaiterih jie bilo vojaškemu vlaku tudi nekaj priklopljenih, bi bil človek preje smatral za smeti, kakor pa za vozove prvega ali drugega razreda v katerih se sicer vozijo le imovšftejši potniki, V enem vozu prvega in drugega razreda, ki je bil rezerviran za oii-cinie in civilne potnike, sem skušal skupno z dalmatinskim zdravnikom dobiti kaj prostora, kar pa je bilo nemogoče.
Kajti bilo je vse tako gosto zasedeno, da niti po stopnicah ni bilo mogoče priti gori. Ta vagon prvega in drugega razreda se je izpre-menil v zelo tesni prostor, v katerem je bilo ne~ verjeno mnogo Ijudlj v pravem pomenu besede natlačeno.
Neki postajni uradnik nam jie z velikim naporom napravil prostor skozi natlačeno množico. Že ob pogledu na njo tnli je vstajal znoj na
je napram istemu razdobju lanskega leta za
13.000	meterskih stotov zmanjšala.
Produkcija in poraba premoga v Nemčiji.
Produkcia! kamnitega premoga v, Nemčiji Se v mesecu juliju 1.1. dosegla zopet nov rekord. Znašala jje namreč 17,198.013 ton (v juliju 1912: 15,779.105 ton in vjuniju 1913: 15,989.858 tori.) Upoštevanja vreden napredek izkazujte v tem mesecu tudi produkcija rjavega premoga, ki je znašal 7,508.542 ton (lani 6,645.181 ton). Tudi produkcija koksa lile znatno narasla, poskočila je od 2,412.316 ton talni, 'letos na 2,727.079 ton. Kar se tiče briket iz kamnitega premoga, je poskočite produkcija istih od 486.765 na 524.140 ton dim produkcija briket iz rjavega premoga od 1,611.677 na 1,905.921 ton. Od začetka t. 1. je v Nemčifi znašala v 1000 tonah:
Produkcija	Uvoz
1913	1912	1913	1912
kamenitega premoga	.	.	110.776	100.845	6079	5401
koksa ... .	•	.	18.671	16.167	354	326
rjavega premoga .	.	.	49.409	46.075	4147	4220
briket .......	15.613	13.711	82	99
Izvoz	Zaloga
1913	1912	1913	1912
kamenitega	premoga.	.	19.400	17.833	97.455	88.053
koksa............. 3973	3161	14.052	13.332
rjavega premoga	...	38	29	53.518	50.166
briket............ 1892	1533	13.803	12.277
Avstrijski industrialci in trgovina z Balkanom,
Zveza avstrijskih industrijalcev, je poslala vladi .spomenico, v kateri pozdravlja v Bukare-štu sklenjeno in podpisano mirovno pogodbo ter izraža pričakovanje, da bo polagoma izginila gospdarska kriza, katera ie toliko časa tiščala) k tlom vsako podjetnost v Avstriji. Nadalje do>-stavlja: avstrijska industrija na vsak način zahteva; da: tudi avstrijska! vlada takoj po izravnavi političnih razmer na Balkanu mora nemudoma izvršiti vse potrebne korake, da se čim preje začno pogajanji glede trgovinskih pogodb z Bolgarijo, Srbijo, Grško in Rumunijo. Vsiled velike izpremembe pokrajin, je revizija dosedanjih trgovinskih pogodb neobhodho potrebna. Trenotek za pogajanja in sklepanje novih trgovinskih pogodb je seda} zelo ugoden. Ako bi se pni sklepanju novih trgovniskih zvez primerno upoštevali interes} balkanskih držav, bi se pospešil njih preporod in gospodarska okrepitev in bailkanske dežele bi iz hvaležnosti gotovo priznale Avstro - Ogrski primerne koncesije, ki? bi na razvoj naše industrife in trgovine zelo ugodno vplivale.
Končno v svoji spomenici poživljajo vlado, na|j se vsled agitacije posameznih skupin (agrar-ci) ne pusti odvračati od pametne trgovinske politike, kaitera bo pospešila razvoj industrije in obrti ter političen pomen in stališče velesile, katero Avstrija zavzema, povzdignila, ki se pa ne sme žrtvovati posameznim strankam.
Razume se, da je ta poziv popolnoma pravilen in umesten. Samo nekoliko prepozno prihajajo gospodje industrijalai, če ne bi imeli pred-sodkov in ne gojili hudega sovraštva do delavcev. tedaj bi se bili že zdavno lahko pridružili delavstvu, katero se je zavoženi politiki naše Vlade na Ballkanu od vsega začetka upiralo in morda bi se bila marsikatera neumnost naše vlade preprečila.
Sicer pa gospodje tud1] še sedaj ne bi prišli s svojim pozivom, če ne bi čutili posledice brezglave politike na svojem lastnem žepu.
Socialna demokracija v Avstriji je že od nekdaj trdila, da bodi cilij naše politike ,ta Balkanu ugodne trgovinske zveze!
Koliko doprinaša užitninski davek.
Za razdobjie 1910—1911 je uradno poročilo, iz katerega je posneti, koliko doprinašajo posa:-
četu in sedaj naij v tej groiznd tesnobi prebijem stoje ves večer, vso noč in morda še jutri ves dfan? Resno me je začelo Skrbeti, ko mi je prišla misel na kolero, kajti da so taki vlaki najnevarnejši izvori kolere, mi jie bilo jasno. Pozneje pa sem opazil, d!a tudi vse druge potnike mori skrb glede kolere, kajti za povrstjo so jemali iiz žepa stekleničice s sublimatom in so si z njim umivali roke. Uljuduost, ki jo goje Srbi napram tujcem, je meni in tudi mlademu zdravniku preskrbela vsakemu po en sedež. V vozu se je nahajalo oficirjev vsake stopnje tj e do podpolkovnika vsega skupaj približno le en ducat, poleg teh smo bili štirje civilisti, ostanek natlačenih ljudi so tvorili podčastniki in velika trumia navadnih vojakov in četašev.
(Dalje prihodnjič.)
A	A	A	A	^
Rudarji, agitirajte med svojimi tovariši za pristop v strokovno organizacijo, in širite povsod „Rudarja“ in „Zarjo“.
mezne v državnem zboru zastopane dežele užit-ninskega davka, izšlo šele sedaj.
Kolikor se tiče tega davka za leto 1911, je znašal 445,710.000 kron. Od te vsote je treba odračunati Ogrski 19,220.000 liin Bosni 2,480 tisoč kron tako, da ostaja 423 miljonov in 990 tisoč kron avstrijski državi na razpolago. Kar pa se tiče posameznih dežel, so v letu 1911 užitnin-skega davka plačali: Češko 151,830.000, Moravska 95,570.000, Šlezijia 23,750.000. Galicija 70,920.000, Bukovina 9,380.000, Dolen/je AvstrijV-sko 60,670.000, Zgornje Avstrijsko 5,250.000, Solnograško ,1930.000. Kranjsko 2,630.000, Primorsko 5,660.000, Tirolsko 4,410.000, Vorarl-berško 740.000 in Dalmacija 530.000 K. Ako porazdelimo' celotno vsoto gori navedenega užitn. davka na1 posamezne vrste užitnin. za katere je bil ta davek plačan, tedaj dobimo sledečo sliko: Žganje je vrglo 112,820.000, drože (gerrn)
760.000	denaturovano žganje (špirit) 1,130.0C0. pivo1 88,850.000, vino in vinski mošt 13,490.000, meso 18,080.000 in druge užitni ne 1,710.000 K. Končno je užitninska najemnina vrgla 5,970.000 kron.
Naravnost neverjetno jle, koliko zna država izprešati užitninskega davka, katerega so samo ob sebi razumljivo morale plačati široke plasti ljudstva. In potem nam delavcem še predbaci-vajo, da ne plačamo nobenega davka!
Gospoda, ne bo nič!
Že v člankih našega lista smo se pečali pod naslovom «Po ovinkih« s postopanjem gospodov rudniških podjetnikov, združenih v prvi skupini rudarske zadruge za rudniško uradni okraj v Ljubljani. Storili smo to zaradi tega, da naši rudarski javnosti pokažemo, na kako brez-primerno zviti način doltični gospodje postopajo d& bti zadavili oni zakon, Jki določuje štirinajstdnevno izplačevanjie zaslužkov delavcem v rudništvu. V dosego tega namena jim je vsako sredstvo dobro došlo. Ker pa vse eno ne hi svoje »prijateljstvo« do rudarjev radi kazali preočitno, so ves svoj manever skuišali zasukati tako, da b:r izgledalo na zunaj, kakor da so ru-dlarji sami proti onemu zakonu rogovilili itn da so se oni le na željo rudarjev samih akciji za odpravo tega zakona, oziroma' protii njegovi določbi, kar se tiče štirinajstdnevnega izplačevanja plač pridružili. Neki podjetniški fiiikus na Tirolskem si je izmislil načrt, po katerem naj bi se akcija proti omenjenemu zakonu izvršila in tega navodila so se gospodje tudi pri nas takoj poprijeli v nadi da se jim bo že dolgo gojena vroča želja uresničila.
No. staviti gremo, da če bi billi gospodje le slutili, kako temeljito bodo s svojo nakano pogoreli. da bi si bili velikansko blamažo, ki so jo s svojo »akcijo« doživeli, raje prihranili.
Čudimo se le dvornemu svetniku Bileku v Idriji, da je tudi on vpričo dejstva, da je v večini državnih rudniških podjetij vpeljano celo že tedensko izplačevanje in so mu interesi privatnih podjetnikov kot visdkemu državnemu uradniku gotovo popolnoma irelevantni, čutil potrebo, užgati si za dotično akcijo prste. Moralni poraz, katerega' je moral čisto po nepotrebnem doživeti, mu sedaj gotovo narekuje, da bi bil boljše storit če bi bil molčal in pustil mlatiti prazno slamo tistim), kr v svoji kratkovidnosti niso pomislili, da delavci vendar sami sebi ne bodo pljuvali v svoj lastni žep.
Gospode je moralo strezniti še le glasovanje, katerega so hoteli imeti. Kako so idrijski ruidarji pri glaso vanjiu na podjetniško nakano odgovorili, smo že omenili. Danes dostavljamo le še to, da tistih 33 rudarjev, ki so v nasprotju z 890 tovariši glasovali za staro mesečno izplačevanje. je to storilo le iz hinavščine in da bi.bili ravno oni prvi izmed tistih, ki bi pravzaprav preklinjali, če bi se staro mesečno izplačevanje res povrnilo. Od tega časa pa se je v ti zadevi vršilo tudi že glasovanje v Kočevju. In kako se ijle glasovanje tam sponeslo? Samo dva rudarja sta glasovala za mesečno, vsi drugi pa za štirinajstdnevno izplačevanje. Dva najpoglavitnejša rudarska kraja, ki prideta v ljubljanski rudarski zadrugi v poštev, sta dala rudniški gospodi pač dosti jasen odgovor. Sedaj naj puste glasovati še v Labinju, da bo blamaža vsaj popolna, kajti mi smo dobili že obvestilo, da tam ako pride do tega, tamOšnji tovariši niti več za štirinajstdnevno izplačevanje ne bodo več glasovali, temveč da bodo kakor en mož izrazili zahtevo, po tedenskem izplačevanju zaslužka.
In sedaj si nekoliko oglejmo, kaj so govorili gospodje vse pri setji velikega odbora. Uprava premogovnika v Kočevju je izjavila, da je tudi tamkaj med rudar® zaradi nove postave nastala niaijvečja nezadovoljnost. To je bilo seveda pred glasovanjem.
Toda glasovanje pa je dokazalo, da je uprava trdila nekaj, kar ni bilo res in če gospoda ravnatelja ni oblila rdečica sramu, ko je pri seji Vedoma trdil laž, tedaj si moramo tolmačiti celo stvar le na ta način, da gospodje mislijo, kadar gre za njihovo korist v škodo in na račun delav-
cev, jim je po prav jezuitskem pregovoru »namen posvečuje sredstva« dovoljena vsaka lumparija.
Sicer pa si modrosti, ki so jih gospodje trosili tudi v izjavah, oglejmo nekoliko bližje:
»Josip Pavlin v Ljubljani: V občno korist bi bilo, ako bi se mesečno izplačevalo in to naprej obdržalo. Nova uredba sili podjetnika poostriti prodajalne pogodbe, posebno pa se pote-žavi trgovina s premogom, ker bo vsled tega zakona ceno treba zvišati.«
Ampak gospod Pavlin niti en slučaj ne navaja, ki bi prišel pri njegovih dozdevnih občnih koristih v poštev. Sumairično govorjenje pa in to nam bo tudi gospod Pavlin priznal, je precelj podobno veliki praznoti. Kar pa trdi o težavah trgovine, katera po njegovem mnenju nastane, je puhla, ravno tako kakor jje puhla trditev.*, da bo vsled tega zakona treba povišati cene premogu. Kaj. vprašamo, »ima štirinajstdnevno izplačevanje opraviti s trgovino in podražityiio premoga? Odgovoriti na to vprašanje niti sam ne bi mogel. Ali bo gospod Pavlin hotel, če podraži premog, dlati tudi delavcem' višjo plačo? Gotovo ne. Torej! Ali zdi se, da je imenovani gospod precej premeten, kajti najbrže bi rad premog podražil in bi ta njegov rop na žepe kiu-povalcev, da bi ga v javnosti opravičil, zagrnil rad z delavskim plaščem, dasi dobro ve, da bi v slučaju podražitve premoga bil edinole on sam tisti ki bi imel od take podražitve ves dobiček. Tako dejanje pa ni pošteno.
»Avguist Unger, Litija: Pri naši žgalnioi imamo že več časa palmesečno izplačevanje, katero pa se ne dotika postave z dne 17. mal-nika 1912, držav, zakona štev. 107, tako, da smo bili tukaj sprememb obvarovani. V vsakem slučaju pa sem pripravljen v interesu podjetnikovi pridružiti se akciji v smislu Tirolske in Vorarlberške.«
No. gospodu Ungerju srno prav hvaležni za dokaz, ki nam ga je podal o solidarnosti in sHož-noisti, ki vlada med podjetniki in si ne želimo nič drugega, kakor to, da bi si tudi naši tovariši rudarji vzeli ta primer za vzgled in pouk, da bi tudi oni bili tako solidarni in Složni kakor so gospodje podjetniki. Ali ste culi tovariši rudarji? V žgalnioi gospoda Ungerja je štirinajstdnevno >iz-plačevanjie njegovemu podjetju ne dela prav nobenih neprillk in da bi si ga njegovi delavci gotovo ne pustili vzeti, ampak vse eno. on je proti svojemu lastnemu prepričanju na željo svojih tovarišev podjetnikov z njimi solidaren! Kolikokrat smo vam že na shodih in v časopisju, povedali. da podjetniki ne poznajo nobene razlike med sabo, kadar se gre za njihove gospodarske interese in da je tudi rudarjem po vzoru podjetnikov treba solidarnosti in organizacije, ako hočejo varovati svoje delavske koristi! Upamoi, da si bodo tudi rudarji primer podjetnika Ungerja zapomnili in da bodo storili svojo dolžnost, namreč, se do zadnjega oklenili svoje strokovne organizacije.
Ovekovečimo naj samo le še mnenje, ki so ga baje izrazili rudarji v Št. Janžu. Glasi se:
»Delavstvo premogokopa v Št. Janžu se čuti z uvedbo štirinajstdnevnega izplačevanja v njih največjih interesih oškodovano. Tako izplačevanje daje le male svote, ki ne zadostujejo za pokritje večjih redno se ponavljajočih izdatkov to je tudi nemogoče večje vsote si prištediti (!) izplačevane na ta način je tembolj neprijetno, ker kupujemo naše potrebščine pri obrtnikih, ki svoje zaključke in obračune samoumevno na podlagi navadnega leta, oziroma mesečno sklepajo in tudi ob teh dobah od nas denar zahtevajo. Mi bi vrnitev k stari plačilni navadi z enim potlmesečnim predplačilom z veseljem pozdravili, ker bi nam zlasti potem preje možnost bila dana, denar prihraniti (!). Tudi so mnenja', da pomeni ta postava skrajšanje naših pravic glede samoodločevanja in svobode, ki so nam sicer potom državljanskega zakona zajamčene z našim delodajalcem plačilne pogodbe za nas na ugoden način sklepati.
Na to izjavo se je skliceval upravitelj Št. Jamžkega rudnika. Samo nekaj ni povedal, namreč, da kakor smo pozneje izvedeli, rudarji nBtt za njo vedeli niso in da se jim niti sanjalo ni o tem; kaj se za njihovim hrbtom kuje. Že takoj na prvi pogled vsakdo pozna, da jo rudarji niso spisali. In res, brez da bi rudarji kaj slutili in brez da bi rudniška uprava povedala, zakaj gre, so gospodje, tako se nam je vsaj sporočilo, v pisarni spisali izjavo in imena rudarjev kar sani na njo podpisali. Če Je temu tako, potem je to, kar so ti gospodje izvršili, infamna lumparija najgrše vrste, ki spada pod kazenski zakon in. v roke državnega pravdnika.
Že sestava te izjave jle prava1 hinavščina. Pravega hudiča 'je gospodi ležeče na tem, če si delavec prihrani kaj denarja ali ne. Pač pa bi nemara bili v stanu, če bi vedeli, da si rudarji lahko prihranijo, da bi šli in bi jim na plači odtrgali.
Sicer pa ie o tej izjavi škoda vsake nadaii-ne besede, posebno ker se ta izjava kakor smo videli, ni rodila med rudarji, temveč je zrasla na podjetniškem gnoju.
In ako to vemo, tedaj pa tudi vemo, da se je vsa tista slovita akcija proti zakonu o štirinajstdnevnemu izplačevanju začela na podlagi im s pomočjo falzifikata! S tem pa je vsa akcija za-dotmla smrten udarec. Gospodje pa so doživeli nesmrtno blamažo. Vse druge čvekarije pa, 'ki jih še navajajo posamezni gospodje -proti štirinajstdnevnemu izplačevanju so vpričo tega dejstva izgubili svoj pomen, ker celotna akcija preveč odkriva, da je bilo vse Skupaj zlagamo.
Vsekakor pa človek osupne, kadar sliši, da je c. kr. rudniškemu uradu v Ljubljani znano, da se na primer pri premogovniku Karla Amona izplačuje rudarjem plača še vedno po starem, namreč na mesec, v Kočevju plačuje rudarje z »markami«, torej čisto očitno krši zakon in da rudniški urad v Ljubljani to kršitv zakona mirno gleda!
Mi smo z afero, ki so jo čisto po nepotrebnem privlekli na dan kat za lase, pri kraju. Gospodje pa so najbrže -tudi že sami prišli do prepričanja. da je vse njihovo prizadevanje, vzeti rudarjem to, kar so si bili s težko mujo priborili, zaman. Kakor rečeno, gospoda, ne bo nič.
Dopisi.
Črno-Možice. Zdi se. da se končno probu-jajo rudarji tudi tukaj ter da prihajajo' tudi naši tovariši v Črnem in Možicah polagoma do prepričanja. da si bodo svoj res nad vse klavrn položaj zboljšali’ le potom lastne moči in lastne samopomoči. To je seveda edino pravo in skrajni čas je že, da prenehajo zaupati svojo usodo svojim izkoriščevalcem v čigavih rokah bi njihova usoda sicer znala še segmiti. Prvi najpotrebnejši korak je izvršen, organizacija je ustanovljena. Sedaj se bo treba priučiti korakanju, privaditi napornim- pohodom in naskakovanju, da si bodo priborili to, kar se jim je db sedaj vedno odrekalo, ker So bili preslabotni. Preslabotni so bili rudarji v črnem in Možicah le vsled tega. ker do sedaj niso našli poti, katera vodi do sloge, ki je predpogoj vsakemu napredku. Končno se je vršil dne 10. avgusta t. 1. ustanovni občni zbor skupine »Crno« Unije rudarjev avstrijskih, ki je potrdil pravila in izvolil sledeči odbor: kot načelnik je bil izvoljen sodrug Franc Vas. njegovim namestnikom sodrug Ivan Mori; za blagajnika sodrug Franc Prohart, njegovim- namestnikom sodrug Franc Repas; kot zapisnikarja sodruga' Jožef Marakič in Rok Kumar; kot knjižničar sodrug Matevž Kranjc; končno so bili kot odborniki izvoljeni sodrugi: Jurij Grabner in Andrej Cafuder; kot namestniki pa Kopmayer. Po izvolitvi, ki se je izvršila soglasno. je o pomenu, potrebi’ in koristi organizacije govoril sodrug Siter, kateri se je pri tej priliki dotaknil tudi krajevnih razmer, katere vladajo v Črni in Možicah ter postopanja rudniškega upravitelja, kateri namestu. da bi z delegati rudarske zadruge obravnaval, jih vleče kakor norce za nos. Vse to je govornik prav ostro 'kritiziral. Govoriku so navzoči pazno sledili in so ga- ob koncu za njegova izvajanja z velikim odobravanjem bogato poplačali. Po govoru je cela vrsta novih članov pristopila v strokovno organizacijo.
Potem je govoril še sodrug Steinriegel iz Celbvca. kateri je pred vsem- obračunal s podlim obrekovanjem in zabavljanjem ogroženih konkurentov proti filiiali1 v Črnem, konsumne-ga društva »Sloga« v Celovcu, ki namenoma trosijo najraznovrstnejše zlobne izmišljotine o filiiali samo, da bi jo zadavili. Vendar pa je konsumno društvo zgrajeno na zdravi podlagi in je premočno, da bi mu zlobne laži mogle kaj škodovati. Njihov namen potisniti filijalo iz Crne in jo uničiti, se tem našim »prijateljem-« ne bo posrečil nikdar.
Popoldne istega dne se je vršil tudi še drug shod rudarjev in sicer v gostilni gospoda Vivat v Možičah. Ta- shod. ki je bil nepričakovano dobro obiskan je .izrekel svoj sporazum z izvoljenim odborom, nakar je tudi tukaj sodrug Siter imel daljši govor. Tudi sodrug Vušank iz Leš je navzoče pozval', naj se konečno otresejo brezbrižnosti in naj se vsi kot en mož pridružijo organizaciji, k je edino orožje, katero daje slabotnim in izkoriščanim delavcem potrebne moči v boju za obstanek. Z ozirom na korist sptošno-sti bi bilo želeti, da bi tudi rudarji v Črnem in Možicah dobre nasvete upoštevali in se po njih tudi primerno ravnali. To bi bilo edino jamstvo, ki bi končno tudi nam zagotavljalo boljšo bodočnost. Zato naprej po poti organizacije, naprej v boi za boljši obstanek naših družin in nas samih. Naprej!
Hrastnik. V nedeljo dne 24. 8. 1913 se je vršil društveni shod na katerem je poročal sodrug ČobaL Sodrug Malovrh je otvor.il shod ter se spomnil umrlega sodruga Avgusta Bebel-na1. Shod' je v znak sožalja zaklical enkratno »slava«. Potem je sodrug Cobal poročal o mednarodnem rudarskem kongresu v Karlovih varih. Poročilo je bilo stvarno ter zelo zanimivo.
le žal, da ni bila udeležba večja. Sploh se slovenski rudar vse premalo briga za svoj lastni obstanek. Čas bi pač že bil. da bi tudi pri nas v Hrastniku se rudarji boljše organizirali. Naloga zaupnikov v bodoče bode, da ne bodo samo na papirju zaupniki, temveč, da bodo tudi dejansko izvr Sevali svojo nalogo- v prid društva ter vsega rudarskega delavstva.
Ljubno. (Okrožna sodnija). Dne 7. in 8. julija, kakor smo že poročali, so večje trope slovenskih rudarjev razgrajali -po Judendorfu. Miinzen-bergu in Seegrabnu tako. da je morala proti njim nastopiti oborožena sila. Dne 8. julija je kakih 40 rudarjev med njimi tudi obtoženca Ivan Kolenc in Miha Kržič. taborilo pred- gostilno g. Šmolcerja in so tamkaj zmerjali policijo. ki se je nahajala pod poveljstvom policijskega stražmojstra Henrika Haincelj. Ko pa je iz trume rudarjev padel proti policiji kamen, je stražmojster hotel aretirati Kolenca, kateri se je s Kržičem- vred obnašal posebno izzivalno. Toda Kolenc se je stražmojstra dejansko1 lotil in potisnjen v gostilno potegnil bikovko, s katero je hotel stražmojstra udariti, katero mu je pa stražnik Polič iztrgal iz rolk. Med tem pa, ko so peljali stražniki Kolenca v zapor, je Kržič proti njegovi aretaciji tako energično protestiral, da je prijel Kolenca, katerega ie stražniku hotel iztrgati in tako- močno potegnil, da je potegnil za sabo še stražnika. Potem pa. ko se je Kolenc nahajal že v zaporu, je Kržič pretil, da bo' pripeljal vse fante iz Miinzenberga in da bo straža potem že morala Kolenca izpustiti. Na to ie bil aretiran tudi Kržič. kateremu ni pomagalo, da se je upiral in stražnika Poliča tako sunil, da bi bil kmalu padel na tla, nič, moral je v zapor. Dne 8. avg. sta bila oba, Kolenc in Kržič za svoje žalostno junaštvo zaradi hudodelstva javnega nasilstva obsojena vsak na tri mesece težke ječe. Ali je bito tega treba?
Trbovlje. (Zopet smrtna nezgoda- v trboveljskem rudniku.) Iz Trbovelj nam poročajo: 25. avgusta ponoči je več rudarjev, med njimi tudi 601etni Anton Rebolj, prevračalo material čez 13 m visoko pobočje. Ko so iz huntov prevračali material, se je v enem huntu spoprijela masa in se naenkrat odtrgala vsa. Hunt se je vsled tega prevrgel in Rebolj, ki ga je hotel pridržati, je padel čezenj, nato se je prevrnil še voziček in Rebolj je padel pod voz. Ko so ponesrečenca izvlekli njegovi tovariši, je bilo prav malo življenja v njem. Zdravnik, ki je prišel takoj, je konštatiral smrtne poškodbe. Rebolj je umrl naslednji dan. ne da bi se bil še kaj- zavedel. Rebolj zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
Idrija. Dvojno upravo opazi lahko v naš] žgalnici, kdor ni popolnoma slep. Ena za delavce, druga pa za odlične osebe. Za delavce, ki vsak dan garamo v žgalnici, ni nikdar preveč prahu, smradu od merkurjala in slabe razsvetljave. Za višje osebe, ki pridejo z Dunaja ali pa odkod drugod po eno- uro se sprehajat po žgal-nici, mora biti vse v najlepšem redu, da se bolje pohvalijo gospodje in pazniki in. kar je glavno, da je večja tantiema. Nedavno tega se je mudil v Idriji v pok ojeni ministrski predsednik baron Beck. Prišel je pogledat tudi naše naprave v žgalnico. Vse, kar je bilo čez dan ves mesec za delavce dobro, se je moralo za gospoda grofa že zvečer povrhu vsega predpisanega dela menjati. Dimniki, -odkoder prihaja smrad, so se morali zamašiti, prah, ki ga sme biti prej in pozneje na pedi debelo, se je moral pobrisati, luči, ki- so prej za delo komaj brlele, so se vse menjale, tako, da je gospod baron dobil vse v najlepšem redu. Seddj pa, ko je odšel, bo zopet stari špdr-sistem, namesto, da bi se vzeli v delo ljudje, pa bi snažili in držali razsvetljavo v dobrem stanju-, ter nadomeščali ljudje pri bolj strupenem mer-kurijalnem delam z novimi; dogaja1 se pa še celo to, da se imajo po 14 dni delavci pri rovnili pečeh, in ko jim tam od merkurja vse zgnije v ustih, j,ih pridele k sipalnim- pečem, kjer je smrad ravno tak ali pa še hujši. Zeto čudno je postopal g. svetnik Slavik tudi glede glasovanja za 14-dnievno izplačevanje. Pri vseh drugih obratih so se razdelili listki delavcem po čakalnicah. Mi v žgalnici pa smo morali hodiit v pisarno na glasovanje. Ker so bili nekateri delavci mnenja, da je tako podpisovanje v pisarni nevarno, ker se ne ve, zakaj da gre, so sklenili,, da se glasovanja ne udeleže, das-i so bili za 14dnevno plačevanje. Da nastane enkrat tudi v žgalnici, ki je pod klerikalnim vplivom, red, bomo toliko časa opise teh razmer v javnosti, če treba tudi v nemških časopisih ponavljali, da se vpelje v žgalnici za vedno red, ne pa samo ob prihodu kake odlične osebe. Za sedaj- naj zadostuje toliko.
Razne vesti.
Prošnje v vojaških zadevah so koleka proste. Vojno ministrstvo je te dni odredilo glede prošeni v vojaških zadevah sledeče: Vse prošnje glede prostovoljnega vstopa v vojaško službovanja, glede enoletne ali dvoletne prostovolj-
ne službe, glede oprostitve edinih sinov posestnikov. glede prenosa službene dobe ali glede orožnih vaj it-d. ii'td., vse te prošnje so proste vsakega koleka, enako tudi potrebne priloge.
Ptujski »Štajerc« je nedavno tega pod naslovom: Klofač v Ameriki prinesel sledečo notico: Klofač v Ameriki? Znani češki hujskač in poslanec Vaclav Klofač, ki je vedno po Srbiji- in Rusiji potoval ter proti l-astmi avstrijski domovini hujskal, jie odpotoval v Ameriko in hoče baje tam ostati. Prav ima! Škoda le, da ni vzel vse panslavistične hujskače seboj... Mi dostavljamo : In škoda le, da ni vzel tudi seboj vse pan-germanske nemškonacionalne hujskače okoli »Štajerca« i-n denun-cijantskega »Štajerca« samega1, ki po Štajerskem zastruplja vse vodnjake.
V	Manšestru -je dne 3. septembra t. 1. zgorelo veliko skladišče, v katerem so bile naku-pičene velike množine olja, desk in 250 ovojev pavoie. škodo cenijo na 250.000 liver šterlingov.
Umetni premog. Berolinški fizikalični družbi so pred kratkim poročali1 o poskusih v svrho sestave, oziroma naprave umetnega premoga, kolih uspeh je bil zelo zadovoljiv. Kakor poročajo »Technische Monatshefte«, ki izhajajo v Stuttgartu na Virtemberškem, so izvršili poskuse s čisto celulozo, katero so izpostavili hudi vročini, kar je povzročilo proces, ki je gori omenjeno tvarino izpremenil v takozvani smolnati premog, -kateri se je od naravnega premoga odlikoval le po svoji posebni strukturi. Če bodo ti poskusi kdaj zadobili praktični pomen, se danes seveda še ne da reči. Nedvomno pa je sproženo vprašanje o možnosti glede umetnega nadomestila za premog velike važnosti. posebno ker množine in bogastva naravnega premoga v zemlji bodo za splošno porabo zadostovale komaj za eno tisočlejtje, ako se ne posreči zemljo v premogovnih krajih bolje izkoristiti.
O železnih rudnikih v kozjanskem okraju poroča dr. K. Hinterlechner v »Slov. trg. vestniku«: — »Na Spodnjem Štajerskem se vleče od hrvatske meje pri Podčetrtku (NVindisch-Landsberg) v zapadni smeri takoimenovana Rudnica (v spec. karti Rudenca). Pogorje, iz čigar ozemlja je znana kar mala vrsta enako in podobno se glasečih krajevnih imen. Torej jasen dokaz, da sta bila tu -pojma ruda in rudarstvo že v preteklosti dobro znana. Dognano je, da so dobivali ondi že od nekdaj železne rude. Še leta 1898. so kopali jugoza-padno od Podčetrtka, v občini Olimj, rjavi železovec, ki je pač nastal iz jeklenca. V svojih boljših partijah ovaja on-dotna ruda 40 do 50 odstotkov surovega železa. Pred kakimi 60 leti so kopali ondukaj rudo pod nebom. Ležišče, ki so ga izkoriščali leta 1898., ima obliko leče, ki je bila približno 140 m dolga in 60 m' široka. Topili so to rudo v nekem starem plavžu (Edelsbach), zapadno od Pilštajna.
V	njega okolici so dobivali namreč svojčas rdeči, železovec. Pozneje so topili v istem plavžu tudi železne rude (rjavi železovec in jekle-nec) iz severne okolice Sv. Ruperta (jugoza-padno od Št. J ur ja ob Južni železnici (Dreger). — Izrečno naj omenim, da so izsledili in dobivali železne rude v ozemlju Rudnice še na več drugih mestih.
Nemško nacionalni polomi. Ni dolgo tega1, kar je neki renegat (takozvani slovenski nem-čur) poneveril v Laškem trgu nad pol milijona kron v tamošn-ji »šparka-si«. Takoj po tem je v Celju neki- Oechs (vol) pokradel v celjski okrajlni bolniški blagajni okrog 30.000 kron. Prvi in drugi je storil samomor. Na zadnje so posamezni nemškonacionalni prvaki v Inomo-stu polagoma »spraznili« in konečno v banke-rot spravili neko tamošmjo banko. Heil!
Zahtevajte v vseh rudarskih krajih v vseh gostilnah „Rudarja“ In „Zarjo“!
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
xa rodbino in obrt.
ZFIealaal stroji
Vozna Irolosa.
Ceniki zastonj in franko.
Izdajatelj in zalagatelj M. Č o b a 1 v Zagorju ob Savi. — Odgovorni urednik IvanTokanv Ljubljani. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani,