Gorenjska ^ Banka! BAN KO) FON Informacije iz prve roke Mag. Valentin Pivk Dijaki cenijo strogost, zamerijo pa neobjektivnost Gimnazija Kranj velja za spoštovano šolsko ustanovo, katere dijaki uspešno študirajo na katerikoli visoki šoli. Vselej pa je veljala tudi za zelo avtoritativno šolo. Le«o XLIX - ISSN 0352 - 6666 - št. 92 - CENA 160 SIT GLA Kranj, petek, 22. novembra 1996 Odločitev predsednika države Novi poslanci začnejo v četrtek vprašanja o mandatarju predsednik države odgovarja, da ga bo zaupal tistemu, ki bo imel vecmo in bo sposoben sestaviti trdno in uspešno vlado. . Ljubljana, 22. novembra - Potem ko (e V .Ponedeljek prejel poročilo volilne °misije, je predsednik države v torek P°apisal odlok o sklicu prve seje novega davnega zbora. Novi poslanci, med /h nV 'e kar ^ županov, se bodo prvič '»rab v četrtek, 28. novembra. Bili so Predlogi, da bi bila seja v petek, 29. °vembra, vendar bi to preveč "dišalo" u mandat dobil predsednik LDS dr. J5»nez Drnovšek po rajnki Jugoslaviji, ki je bila ustanovljena 29. novembra. Predsednik sedanjega državnega zbora Jožef Školč je že sklical predstavnike poslanskih skupin na pogovor o izvolitvi vodstva državnega zbora (naloga bi bila lažja, če bi bila že znana vladna koalicija). Sedaj je ključno vprašanje, komu bo predsednik države podelil mandat za sestavo nove vlade. To mora storiti najkasneje mesec po prvi seji državnega zbora. Predsednik Milan Kučan je v torek dejal, da bo o mandatarstvu odločal volilni izid in prepričanje o nujnosti trdne vlade, ki bo imela zaupanje v državnem zboru in bo kos odločitvam, za katere bo potrebna v državnem zboru tudi dvotretjinska večina. Predsednik se z lobiranjem ne bo ukvarjal. Zanimala ga bo samo podpora temu ali onemu možnemu mandatarju. Po njegovem je interes slovenske države, da čimprej dobi mandatarja in vlado, ki bo delovala visoko strokovno in učinkovito in Slovencev ne bo ločevala, ampak povezovala. Politiki pa se še naprej dogovarjajo o mandatarju. Pravico do njega si lastijo tako pomladne stranke in dr. Janez Drnovšek v imenu Liberalne demokracije, ki je dobila med vsemi strankami največ glasov. Dr. Drnovšek je pripravljen prevzeti samo funkcijo predsednika vlade, sicer ga v morebitni novi vladi ne bo. To je v torek povedal tudi na pogovoru s predsedniki pomladnih strank, ki se bodo poslej z Drnovškom pogovarjale skupaj in ne več posamično. t ... ali predsednik SLS Marjan Podobnik? Drnovšek je dobil že javno podporo Desusa (njegovi poslanci so zavrnili trditve o podpori pomladnim strankam) in posredno tudi Združene liste. * J. Košnjek Leto 1997 - leto jubilejev na Brezjah Odkritje papeževega kipa Brezje - V nedeljo, 24. novembra, ob 15. uri bodo na Brezjah slovesno odkrili kip papeža Janeza Pavla II., delo akademskega kiparja Staneta Kolmana. Kip, ki bo stal pred baziliko, bosta odkrila dr. Štefan Falež, veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu in minister Andrej Šter kot nekdanji predsednik državnega odbora za pripravo papeževega obiska. Kip pa bo blagoslovil apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Edmond Farhat. V prostorih samostana v galeriji Sončna pesem pa bodo odprli razstavo likovnih del, ki so na povabilo Frančiškanskega samostana in v sodelovanju Gorenj-skema muzeja Kranj nastala v likovni koloniji na Brezjah. Z razstavo in kipom papeža Frančiškanski samostan na Brezjah napoveduje praznično leto 1997, ko bodo praznovali stoletnico prihoda frančiškanov na Brezje, devetdeset let kronanja podobe Marije Pomagaj in petdeset let njene vrnitve in begunstva med drugo svetovno vojno. • L.M. Zaključek Čufarjevih dnevov Jeseniška občinska priznanja Jesenice - Jutri, v soboto zvečer bodo na odru Gledališča Tone Čufar svečano podelili priznanja Občine Jesenice. S svečanim nagovorom jeseniškega župana dr. Božidarja Brudarja in podelitvijo občinskih priznanj, podelil jih bo Valentin Markež, predsednik Občinskega sveta Jesenice. Tokrat bodo izjemoma podelili vsa priznanja, ne le priznanja v kulturi, saj občini letos še ni uspelo določiti dneva občinskega praznika. Plakete občine bodo prejeli: Mira Mesaric, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, Jaka ('"op, priznanja na področju šolstva Magdalena Marija Cundrič in Tomislav Surjan, diplomo pa Andrej Pikon, plaketo na področju kulture Slava Maroševič in Cilka Peternelj, diplomo pa Moški pevski zbor DU Jesenice, plaketo na področju športa Skakalni klub Stol Žirovnica in Jernej Koblar, diplomo pa Tatjana Dvoršak, plaketo za uspehe na področju obrti in podjetništva pa prejme Nominer, d.o.o., Hrušica. • L.M. emona centri emona marketi emona trgovine Občina Kranjska Goj;a rešila spor Za križ na Skrlatici izdano dovoljenje Občina Kranjska Gora je kot lastnica zemljišča na Skrlatici dala dovoljenje za postavitev križa, prav tako agrarna skupnost Dovje, ki bo zemljišče na Skrlatici dobila po denacionalizacijskem postopku. .3 za vso družino v emona merkur trgovino trgovina na drobno, d.d., Ijubljana Jesenice, 21. novembra - V javnosti je bilo veliko polemik ob postavitvi križa na Skrlatici, saj za postavitev križa ni bilo odločbe pristojnega upravnega organa. Inšpekcijske službe bi lahko ukrepale tako kot ukrepajo ob podobnih primerih, ko gre za črne gradnje. Na Upravni enoti Jesenice, ki je pristojna za posege v prostor v jeseniški in v kranjskogorski občini, so do pred kratkim razpolagali le z vlogo Stanka Koflerja z Dovjega, da bo križ na Skrlatici postavil Gorniški klub dr. Henrika Turne. Upravna enota je opo- zorila vlagatelja, da se za izdajo odločbe mora predložiti tudi soglasje lastnika zemljišča, saj nikomur kot zasebniku brez soglasja lastnika zemljišča ne morejo izdati odločbe. Želeli so dobiti vlogo Gorniškega kluba dr. Hen-rika Turne oziroma so priporočili, da bi klub pooblastil zasebnika z Dovjega, da vloži vlogo v njegovem imenu. Občan je bil opozorjen na pomanjkljivo vlogo že julija, vendar je nidopolnil. Križ na Skrlatici so postavili brez odločbe Upravne enote, zdaj pa je Upravna enota Jesenice dobila novo vlogo, ki vsebuje tudi dovoljenje lastnika zemljišča. Lastnica zemljišča na Skrlatici je občina Kranjska Gora, zemljišče pa je v denacionalizacijskem postopku in bo vrnjeno agrarni skupnosti Dovje. Agrarna skupnost Dovje je dala dovoljenje za postavitev križa in tako je zdaj vse v redu: križ na Skrlatici ima vsa dovoljenja, odločbo so vse stranke v postopku dobile ta teden. • D.Sedej mm m m m mm mmm M mm mjrm MJM m* m W m mtmt ff m Wm mm» ■BBMP^^^fljW.·ïMJ ™ m ml mm mmt fe o STRAN 1 2 ESKIMO>tXACT Mi S «mant KJER NARAVA PODARJA ZDRAVJE ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE SUPER POSEBNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE 25 % POPUSTA ne glede na DOLŽINO BIVANJA V ČASU od 1.12. do 24.12.96 in od 5.1.97. V sivih dneh najbolj prija oddih v zdravilišču o o o D ZA ZDRAVJE, DOPUST ALI IZLET Ob koncu leta še v Medijske Toplice TUDI ZABAVA JE DEL ODDIHA Zdravljenje, oddih, sprostitev. - Tudi bogat program ob zaključku leta. Sprašujete, kam? V zdravilišče Lendava! V mestece v osrčju goric v pokrajini ob Muri. Tja, kjer se stikajo meje treh držav in kjer v slogi živijo ljudje treh dežel. pravi naslov za zdravljenje revmatičnih obolenj in obolenj gibal, saj so termalna voda, toplotna in elektro-terapija ter masaže in akupunktura že mnogim pomagali, da so po prestani hudi bolezni okrevali in spet našli izgubljeno zdravje. Gostom v Termah Lendava nikoli ni dolgčas. Ob petkih se sprostijo ob soju sveč in glasbi, ob sobotah pa se lahko zavrtijo ob zvokih plesne glasbe. Ob koncu leta so se še posebej potrudili. V terminih od 1-do 26. decembra in od 3. januarja do 15. februarja so v hotelu Lipa pripravili posebne popuste za sedemdnevno bivanje 9-odstotni, za dvanajst-dnevno 10-odstotni in za 14-dnevno 20-odstotni popust, sedem poj-penzionov pa si lahko privoščite že za 39.165 SIT. Upokojenci imajo še dodatni desetodstotni popust. In na koncu. SILVESTROVANJE že 39.500 SIT, petdnevni BOŽIČNI PROGRAM pa za 30.300 tolarjev. Lendavske Toplice odlikujejo neokrnjena narava, mir, odlična kulinarika, edinstvena termalna voda. Odlična izhodiščna točka za izlete v okolico ter kraj, kjer se boste srečali z domačini, odprtih src za vsakega gosta posebej. V Lendavo prihajajo tisti, ki želijo pravočasno poskrbeti zase, za svoje dobro počutje in obnovo psihofizičnih sposobnosti. Zanje so v tem manjšem slovenskem zdravilišču pripravili program "oddih in utrjevanje zdravja" in vanj zajeli blagodejnost in zdravilnost vode. V zdravilišču razpolagajo s kompletno fizikalno terapijo. V ponos jim je termalna voda z veliko vsebnostjo parafina (62 stopinj Celzija), ki je gostom na voljo v dveh hotelskih bazenih (32 - 36 stopinj Celzija) in treh bazenih na prostem. Blagodejne učinke vode dopolnjujejo toplotna, elektro in ekstenzijska terapija, parafinske in zeliščne obloge ter posebnost: možnost dietne in zdrave prehrane. Toda v Lendavo prihajajo tudi gostje, ki jih že tarejo bolezenske tegobe, za katere pravimo, da so jih s seboj prinesla leta. Zdravilišče je Dodatne informacije in rezervacije po telefonu 069/75-721, 75-722. Termalna voda, ki iz izvira prihaja s temperaturo 26 stopinj Celzija, je priznano zdravilno sredstvo, zdravilne učinke pa dopolnjujejo tudi najrazličnejše druge terapije. Medijske Toplice, od Kranja oddaljene le kakih 65 kilometrov, so tako rekoč v centru Slovenije. In ker je čas denar, se bo prav zaradi bližine toplic - sodijo v občino Zagorje - odločil, da tistih nekaj dni ob koncu leta, morda pa tudi kakšen konec tedna pred tem, preživi tam. Termalna voda je priznano zdravilno sredstvo za zdravljenje po poškodbah in operacijah na gibalih in nevrotska stanja s telesno simptomatiko. Zdravilne učinke termalne vode pa v Medijskih Toplicah dopolnjuje terapija v hotelskih ordinaciji z akupunkturo, magnetoterapijo, speleoterapijo, homeopatijo ter vodnimi in suhimi masažami. In ker sodoben ritem življe- nja zahteva predvsem aktivne počitnice, so v bližini Medijskih Toplic za vse, ki si želijo tovrstne sprostitve, na voljo tudi teniška in druga športna igrišča, nanjša smučišča, veliko pa je tudi možnosti sprehodov. Za čas, ko se staro leto poslavlja, pa pripravljajo v hotelu Medijske Toplice na Izlakah tudi bogat program: na silvestrovanju bo njihove goste v dobro razpoloženje popeljala skupina Pop Design, presenetili bodo s potrjenko na novega leta dan, z ansamblom Ki Ki, že v prednovoletnem času pa organizirajo tudi zabave za skupine in firme, vključno z gostinsko ponudbo, živo glasbo in hotelsko diskoteko. Več informacij boste izvedeli po telefonu 0601/ 74-117, 74-189. M€DIJSK€ TOPUC6 Ne izgubimo poletne prožnosti in dobre volje PO NOVE MOČI V TERME PTUJ Marsikdo se je že odločil, da nekaj prostih dni ob koncu leta nameni oddihu in rekreaciji. Ker se poletnih dopustov večina od nas komajda še spomni, pomeni nekaj brezskrbnih dni v prijetnem okolju pravi balzam za telesno in psihično počutje. In zakaj se ne bi odpravili na krajši ali daljši oddih v privlačno okolje term in staroste slovenskih mest, na Ptuj? V Termah Ptuj se je moč nastaniti v visoko kategoriziranih apartmajih in sobah ali bungalovih, ki zaokrožujejo ponudbo kar štirih zunanjih in dveh notranjih bazenov z brezštevilnimi možnostmi rekreacije. Jesen je pač prišla z odločnimi koraki, prav tako prihaja tudi zima. Prav je, da ne izgubimo poletne prožnosti in dobre volje. Eden od načinov, kako ju ohraniti, pa je prav gotovo tudi odločitev za počitek, oddih, zdravljenje in rekreacijo v Termah Ptuj. VROČ NOVOLETNI HIT: TURISTIČNA AGENCIJA RDEČE MORJE - AQABA: 7 POLPENZIONOV: 1.190 DEM, ODHOD: 29. 12. 96 11 DNI, 1.790 DEM, ODHOD; 25.12. 96 ZA MLADE: B0BY CENTER - BRNO: Dnpl NOVOLETNO RAJANJE V ENEM IZMED NAJVEČJIH ZABAVIŠČNIH SREDIŠČ V EVRUrj LASERSKI SHOW V NAJMODERNEJŠI DISKOTEKI IN ŠE 43 AKTIVNOSTI ZA SAMO 99 Dtwi. 4 DNI 275 DEM, BUDIMPEŠTA, 3 DNI 245 DEM ZDRAVILIŠČE DOBRNA: 4-dnevni novoletni paket - 299 dem + silvestr- SKA VEČERJA, 50 % POPUSTA PRI NAKUPU SMUČARSKIH VOZOVNIC NA GOLTEni MORAVSKE TOPLICE, 4-DNEVNI PAKET - 380 DEM , RAB - 3 POLPENZIONI ZA SAMO 99 DEM!!! Organiziran tudi avtobusni prevoz! KATALOG ZIMA 96/97 NAJEM APARTMAJEV V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ITALIJI ODISEJEVA POSEBNOST - PLANINSKE KOČE ZA NOVO LETO!!! ODISEJ, MAISTROV TRG 2, 4000 KRANJ, a 22-11-03, 22-11-39, FAX: 211-790^ Petek, 22. novembra 1996 Država ustanavlja agencije za prodajo "degradiranega" prostora Železarsko "pokopališče" naprodaj Štiri kilometre dolgo in milijon in pol kvadratnih metrov veliko zemljišče nekdanje železarne čaka na tuji kapital. Koroški Podklošter (Arnoldstein) zainteresiran, da v prihodnosti pride do skupnih tržnih nastopov obeh pokrajin v okviru programa Cross border. Agencija za trženje jeseniškega prostora naj bi privabila predvsem tuje investitorje. —-----l.„j Jesenice, 21. novembra - Za nekdanjo jeseniško železarno je na Jesenicah ostalo 50 hektarov opuščenih zemljišč ali degradiranega prostora, kot mu pravijo strokovnjaki. Ogromnih milijon in pol kvadratnih metrov infrastrukturno bolj ali manj dobro opremljenih zemljišč sameva, čaka na kupca, ki ga od nikoder ni. Res je, da je država kot lastnica slovenskih železarn vedno pripravljena zemljišča tudi prodati in res je, da je nekaj zemljišč že tudi Prodala. Vendar pa ostaja še veliko prostora, ki ga bo treba v prihodnje tako ali drugače tržiti. Samo za ilustracijo: nekdaj je Železarna imela svoje obrate kar na štirih kilometrih od vzhoda do zahoda Jesenic, danes Poteka proizvodnja le na 500 kvadratnih metrih, izključno !e na Koroški Beli. Nekoč je bilo vse naše V nekaj zadnjih letih se je zdelo, kot da so opuščena zemljišča prepuščena na milost in nemilost svoji nemili usodi in stihiji, češ kar bo, pa °o ali kdor bo kupil, bo pač nekoč kupil. Zdelo se je, da so nenehna opozorila jeseniškega župana, kaj bo z zemljišči, ki bodo v prihodnosti -to se pač že lahko ve - zaradi obmejne lege in bližine prometnic dobila izjemno ceno, izzvenela v pra^nn A cmo na minuli urbanistični delavnici, so jo pripravili na Jeseni- ki Cah prav o tem problemu, izvedeli, da vendar država ni tako brezbrižen gospodar. Kaj bo s prostorom, ki ga je zapustila težka industrija, so na Jesenicah poleg urbanistov g Urbanističnega inštituta Slovenije, občine, koncema Slovenskih železarn govorili tudi predstavniki Ministrstva *a gospodarske dejavnosti in "nistrstva odnose za ekonomske 1 ku""" m razvoJ- Tako smo 'anko izvedeli malce več od ega, kar se sicer nenehno Ponavlja: država prodaja dragoceni prostor ob meji, obči- na ne no more nič, nihče pa Prebivalstvu tudi ne pove, kdo bo kupil in kakšni proiz-vodnji bo prostor namenjen. Tako urbanisti, ki so nazor-3 in podrobno prikazali Prostorsko - oblikovne možnosti nadaljnje pozidave prostora kot občina so izhajali iz tega, da'je treba mestu vrniti tiste površine, ki so bile Jesenicam nekdaj odvzete, železarna je mestu jemala Prostor in se vrinila v njego-vo jedro, zdaj pa naj bi mesto s smiselno povezavo dobilo nazaj nekaj zelenih površin. Jeseniški župan dr. Božidar Bnidar je med drugim tudi Poudaril, da do Jeseničanov ni pošteno, da se zdaj prodaja nekaj, kar je bilo nekoč njihovo, saj je bilo nekoč res "vse naše" . Če smo pošteni, železarna tudi ni bila lastnik vseh zemljišč. In še več: očitno se marsikaj proda za vsako ceno. Nekdaj 4 kilometre, *daj 500 metrov Po besedah inž. Vinka Pogačnikaiz koncema Slo-venskih železarn so Slo-venske železarne te dni sprejele strategijo razvoja do »eta 2005 in zajema razvoj 12 družb Slovenskih železarn. Slovenske železarne se usmerjajo v metalurgijo in strojegradnjo: v okviru metalurgije sta to družba Metal in jeseniški Acroni. Acroni za svojo proizvodnjo ploščatega programa s količino 300 tisoč ton proizvodov ne bo potreboval več kot 500 kvadratnih metrov površin, izključno na Koroški Beli. Od nekdaj 7000 zaposlenih v železarni ho v natilfrlnjih petih letih v Acroniju zaposlenih le 1400 ljudi. Fiprom, ki ohranja 400 delovnih mest in ima svojo predelavo ter čisto proizvodnjo in skrčen program lahko ostane na območju Hrenovce. Tu je še energetika in obrtne dejavnosti ter storitvene dejavnosti, kot so denimo gasilci - vse ostalo nameravajo Slovenske železarne privatizirati. Zaradi dolgov in visokih obresti so Slovenske železarne prisiljene prodajati, saj država ni pokrila vsega dolga z obveznicami. Vsi, ki so v sistemu Slovenskih železarnah, so, za primer, samo slovenskemu elektrogospodarstvu, ELESu dolžni 4 milijarde tolarjev. Vsekakor pa so v Slovenskih železarnah zainteresirani, da se opuščeni prostor nameni za nova delovna mesta. Slovenske železarne so od prodaje nepremičnin in v letih 1992 do 1995 dobile okoli 40 milijonov mark, do leta 2005 pa bodo dobile še za okoli 30 milijonov mark kup nin.Vsa ta sredstva pa so namenjena novim investicijam. Računajo, da bodo v koncernu leta 1998 vendarle poslovali brez izgub. "Oh, če bi bil nam denar dostopen" Po besedah predstavnikov obeh ministrstev - Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in Ministrstva za gospodarske dejavnosti - se je Slovenija s projektom degradiranega prostora, ki ga je zapustila velika industrija uspela vključiti v program Phare oziroma v tako imenovani program Cross border. To pomeni, da se razvojno povezujejo mesta, ki ležijo ob mejah. V jeseniškem primeru je to avstrijski Podklošter. Skupaj s tujimi strokovnjaki se bodo v prihodnje odločili, kateri programi so zanimivi tako za Jesenice kot za Podklošter. V prihodnosti bo vsekakor prišlo do skupnega nastopa obeh pokrajin. Zanimivo je, da Evropska skupnost namenja prav tem programom ogromna sredstva, zato se eden izmed ude-ležencev urbanistične delavnice na Jesenicah ni mogel vzdržati vzdiha: "Oh, kako drugače bi bilo, če bi bili v Evropski skupnosti in bi nam bil ta denar danes dostopen!" Čeprav Evropska skupnost preko različnih programov nudi strokovnjake in denar, pravzaprav ni razloga za kakšen prevelik optimizem. Zgleden primer je Velika Britanija, kjer je trajalo debelih deset let, preden so sanirali prostor, ki ga je zapustila težka industrija. Nihče namreč ni zainteresiran, da bi dajal denar za "pospravljanje". In če vemo, da bo v Sloveniji v prihodnje malo denarja za saniranje takih "pokopališč", kot so malce kruto ocenili prostor, ki je na razpolago, bi morali biti prej pesimisti kot optimisti. Slovenski razvojni tolar bo namreč v prihodnosti namenjen predvsem tehnološkim spremembam in cestnim ter drugim prometnim povezavam. Razumljiv je torej interes države, da čimprej čimveč proda, ta interes pa ne vključuje lokalne skupnosti, občine, saj v tem primeru ne nastopa kot kupec. Vsekakor je občina nekakšna "siva cona" v naši institucionalni ureditvi, saj je v takih primerih izvzeta. Nova agencija za prodajo V Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj so se leto dni trudili, da so se s programom regeneracije starih mest vključili v program Phare. Njihova prizadevanja so šla tudi v to smer, da se ustanovi regionalna razvojna agencija, ki bo v teh mestih usklajevala razvoj, iskala delničarje in investitorje in sploh vodila ves program. Ne gre zato, da bi država postavljala v agencije kadre, ampak nudila ustrezne možnosti za tista mesta, ki imajo ogromne neizkoriščene površine. V Zasavju so se tega že lotili in prve izkušnje so zadovoljive. Taka agencija se predvideva torej tudi za Jesenice, agencija pa bi prostor tržila na mednarodnem trgu, s težnjo, da se vlaga zasebni kapital. Država naj ne bi bila skrbnik, ampak naj bi nudila le možnost. Predstavniki z ministrstev so priznali, da so bili tudi za jeseniški prostor že ponudniki iz tujine, vendar dokončnih dogovorov še ni. Ne nazadnje Slovenija postavlja visoke ekološke kriterije. Ob vseh teh poudarkih tržne logike so na žalost resna prizadevanja urbanistov, ki so se že ukvarjali z urbanistično zasnovo na opuščenih zemljiščih v povezavi z mestom, izzvenela kot lepe želje. Če je vse odvisno od kapitala in vse bo od kapitala tudi odvisno, potem ostaja urbanizem le na papirju - kot so dejali - in še posebej, če za poovrh vsega občina prej ali slej nima nobenega vpliva. Pa vendarle poglejmo, kako so urbanisti zasnovali pozidavo razpoložljivih površin nekdanje železarne. Tuji kapital bo, kadar bo... Predvidevajo dva pasova: stanovanjski in industrijski pas. Gradiš naj bi se po možnosti preselil v industrijski pas, sedanje območje Gra- disa pa naj bi bilo namenjeno mestu. Muzejski kompleks stare Save ostane, agromelioracijo bi lahko namenili novim programom, južni del žebljarne naj bi bil namenjen obrtni coni, območje Hrenovce pa naj bi se spremenilo v zeleno površino in v sodobni mestni park. Na območju jeklarne, kjer je dolina najožja, predlagajo urbanisti tehnološki park, na haldi se že gradi Rotomatika, ostali del naj bi bil namenjen za rekreativne dejavnosti. Seveda pa bi bilo treba poskrbeti tudi za več prometnih, prečnih povezav s Pod-mežaklo in sedanjo magistralno cesto na drugi strani. Vsekakor je želja prebivalcev in občine, da Jesenice dobijo svojo identiteto, odvisna od marsičesa, najbolj pa seveda od kapitala, ki bo ali pa ne bo zainteresiran za investiranje na Jesenice in posledično za odpiranje novih delovnih mest in vrnitev življenja v kraj. Sedanje "pokopališče", ki ga bo, mimogrede, marsikje treba tudi ekološko sanirati - na določena območja še zdaj odlagajo material - ni preveč zanimivo ne pri nas in ne v svetu. Zdi pa se, da imajo Jesenice veliko srečo v nesreči: izjemno obmejno lego z vso prometno infrastrukturo, kar je dolgoročno »endai J<- hjhl v postala državna prvakinja, na letošnjem tekmovanju pa sem bila druga. Še vedno hodim dvakrat tedensko na trening, kjer opravim po sto lučajev. Udeležujemo se tudi tekmovanj, žal pa je za šport v klubih vse manj denarja in teh tekmovanj ni več toliko pri možu in otrocin ne ui . preveč. Danes je imela, pa zagotovo ne bi šlo. tempo življenja hud in mnogi In mislim, da je kljub množici se ne znajo več sprostiti. To pa gospodinjskih pripomočkov, je narobe," pravi Justina, ki ki jih včasih nismo imele, prizna, da je tudi ona včasih danes to še prav tako po- malce sitna, čeprav se trudi, membno," razmišlja Justina da je težave in skrbi ne bi Rozman, ki je sedaj že štir- preveč vznemirjale, inajst let vdova in se z veliko V. Stanovnik, foto: G. Šinik /ŠKRATE L Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj VABILO K SODELOVANJU Podjetje ISKRATEL vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih nalog v: Prodajnem področju - sodelovanje s partnerji v tujini delo zajema indirektno prodajo, razvoj novih dejavnosti pri partnerjih, projekte prenosa tehnologije in ustanavljanja podjetij; delo zahteva mobilnost in občasno bivanje v tujini; - oblikovanje prodajnih cen, - priprava ponudb in pogodb, - projektiranje telekomunikacijskih sistemov. Od kandidatov pričakujemo: - VS ali VŠ izobrazbo elektro ali ekonomske smeri, - aktivno znanje angleškega jezika in - poznavanje dela z osebnim računalnikom. Področju Servis in Inženiring - predavanje kupcem, - vodenje montažnih in preizkusnih del na terenu, - vodenje tehničnih servisov pri tujih licenčnih partnerjih; Od kandidatov pričakujemo: - VS in VŠ izobrazbo elektro ali računalniške stroke, - znanje angleškega jezika, - komunikativnost in pripravljenost za delo na terenu, - zaželeno je znanje ruskega jezika; Dodatne informacije dobite pri g. Vitjanu Kovačiču, tel. št. 064/273-185. Proizvodnem področju - planskem sektorju - uvajanje in vzdrževanje informacijskih sistemov Od kandidatov pričakujemo: - visoko izobrazbo tehnične smeri (elektro, informatika) ali druge ustrezne smeri - delovne izkušnje so zaželene - aktivno znanje angleškega jezika - starost do 35 let (lahko tudi pripravnik) Administrativnem področju - sektorju nabave - vodenje nabavnega marketinga ter sočasno načrtovanje in uvajanje novih komponent v sodelovanju z razvojnim področjem, nudenje podpore razvojnemu področju in obvladovanje inženiring projektov. Od kandidata pričakujemo: - visoko ali višješolsko izobrazbo elektrotehniške smeri - znanje angleškega in nemškega jezika - delovne izkušnje na področju nabave in poznavanja elektronskih komponent - starost do 35 let Dodatne informacije dobite pri gospe Ireni Vidic, tel. št. 064/272-690. Nudimo vam ustvarjalno in dinamično delo ter možnost izobraževanja doma in v tujini. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska 24a, 4000 Kranj. Kamniške ženske svet spoznavajo na kolesih Lani v Novi Zelandiji, letos na Nord Cap Kamnik, 22. novembra - So družine, ki jim šport ne pomeni nič. Drugim pomeni veliko. In ena takih družin so Skamnovi iz Kamnika. Ivana je tudi ena najpopularnejših Kamničank, saj je pred dvanajstimi leti zbrala okoli sebe ženske, ki so se usedle na kolesa in rekle: "Ženske na kolo, moški pa (vsaj ta čas) za štedilnik." Ivana zase pravi, da je s športom odkrila nov smisel življenja in ji je žal za vse ženske, ki namesto, da bi šle kdaj na rekreacijo ali na kolo.... vedno znova ostajajo doma za štedilniki ali v službi. In Ivana je bila tokrat naša sogovornica. Od kod ideja za kolesarjenje, za potovanje s kolesi? "V Kamniku smo leta 1980 ustanovili Kolesarsko društvo, katerega podporna članica sem bila od vsega začetka, saj je v njem sodeloval tudi moj mož. Toda tistih nekaj žensk, ki smo delale pri društvu, smo bile v glavnem zadolžene za kuhanje čaja na športnih prireditvah, za pomoč pri maratonih.... In ko je na enem od občnih zborov padel predlog, da bi morali v društvo dobiti več žensk, ki bi skrbele za tehnično pomoč pri prireditvah, je Silvo Teršek predlagal, da bi se enkrat za ženske "zmislili" nekaj drugega. Takrat sem kar vstala in rekla, da se obvezujem, da bom okoli sebe zbrala ženske, ki bomo začele z rekreacijo. Takrat (in še vedno) smo imeli v Svilantu med delovnim časom rekreacijo, jaz pa sem bila navdušena za vse športe. Zbrala sem trinajst delavk, večinoma iz proizvodnje, čeprav sem sama v kadrovsko - socialnem oddelku in začele smo s kolesarjenjem. Sprva je bil to "štos", saj nismo imele primerne kolesarske opreme, vendar pa smo začele resno trenirati. Vozile smo se 15 kilometrov v Tuhinjsko dolino. Kasneje smo v družbo dobili še mojo prijateljico medicinsko sestro iz Mengša, pa računovod-kinjo, ki nam je vodila finance... In tako smo se odpravile na prvo resno pot, 400 kilometrov po Sloveniji." Kamničanke so kolesarske pustolovščine preživljale tudi v Kanadi. Na sliki so v središču Toronta. Vendar pa ste bile to zaposlene ženske, z možmi in otroki, ki ste jih pustile doma ? "Ja, štartale smo v Kamniku, kjer so nas domači navdušeno pospremili. Naše geslo je bilo: "Ženske na kolo, moški za štedilnik." Naša oprema in kolesa so bila skromna, vendar pa smo si priskrbele sponzorje, ki so na dali hrano za pot in imele smo kombi z mehanikom, Franceljnom. Bil je sicer starejši, vendar super dečko. Ob kolesarjenju smo ugotovile, da takšni športni podvigi tudi za ženske niso nikakršen bav - bav in da moški in družine zmorejo tudi brez nas preživeti nekaj dni. Vse. razen ene, smo bile namreč poročene, nekatere so imele celo vnuke. In na koncu prve poti nismo vedele ali smo bolj ponosne same nase ali so na nas bolj ponosni naši družinski člani." Kolesarske poti po Sloveniji pa vam niso dolgo zadoščale? "Ja, kmalu smo se podale čez mejo, k Slovencem v zamejstvo, kar je bilo takrat, med leti 1985 in 1988 zelo aktualno. Takrat smo našo pot poimenovale Dober dan, naši in ustanovile ženske športno kolesarsko društvo. Člani tega društva so lahko le ženske, z izjemo enega moškega, to pa zato, da smo kot člana lahko imele svojega mehanika. Navezale smo stike s koroškimi Slovenci, Slovenci v Benečiji in Furlaniji, v Trstu, v Lonjerju, ....kamor smo redno kolesarile štiri leta. Bilo je "luštno" in ko smo bile zadnjič na tromeji je eden od naših gostiteljev dejal: "Madonca, punce, vi boste gotovo šle tudi dlje v svet. In ko smo peli pesem Toronto, Toronto, danes vse veselo je,., smo se odločile, da gremo naslednjo pomlad v Toronto." In ste šle s kolesi? "Seveda. Pri potovanju se je najtežje odločiti, kam in mi smo se vedno odločale v trenutku. In naslednje poletje smo bile že v Kanadi, kjer smo s kolesi prepotovale več tisoč kilometrov. Nismo se ustrašile večjih stroškov in denar smo zaslužile z organizacije koncertov Novih fosilov. Tudi v Kanadi smo našle prijatelje, ki so nam pomagali potovati od Toronta do Montreala, skoraj v vsakem mestu je kakšna slovenska družina in imele smo se čudovito. Takrat smo dodobra preizkusile, kaj je popotništvo, saj smo bile daleč od doma in smo se morale znajti, kot smo vedele in znale. Vendar pa so bili ljudje tam zelo prijazni, všeč nam je bilo, ker so vozniki zelo uvidevni, saj kolesarje upoštevajo kot avto." Toda po Kanadi niste odnehale? "Ne, naslednja tura je bila po Avstraliji, kjer smo kolesarile od Melbournea do Sydneyja in ta tura je bila najdaljša, saj smo bile na poti kar dvajset dni. In ko smo stale v Sydneyju v znamenitem pristanišču, nam je nekdo, s katerim smo se pogovarjale dejal, da smo naredile napako, ker nismo bile tudi v Novi Zelandiji, kjer je zelo čudovito. Mi pa smo si rekle: "Nič hudega, bomo šle pa čez dve leti v Novo Zelandijo." In smo res šle. Denar smo si služile tako, da smo prirejale koncerte. Tako nam je za Avstralijo igral ansambel Avsenik. Toliko je bilo ljudi, da smo mislili, da bo dvorano "razneslo". Mi pa smo imele denar za pot. Za Novo Zelandijo pa smo organizirale Četrtkov večer in Novoletni Videomeh..." Vaše poti pa se še niso končale? "Sedaj že načrtujemo novo pot, to je pot na Nord Cap, kamor se odpravljamo drugo leto. Sedaj že hranimo denar za pot, saj se prireditev nič več ne lotujemo, ker so večina "skorumpirane" in če hočeš pripraviti kaj takega, moraš plačevati pod mizo. Ker mi nočemo tako delati, bomo najbrž najele vsaka še kakšen kredit in bomo spet šle na pot." • V.Stanovnik Sveto^ij popotnik Zvone Šeruga je tudi z zadnje poti z malo Kajo okoli sveta pripravil predavanja in izdal knjigi Če vtisov in lepot ne morem dati ljudem, trpim kot žival Tako pravi naš najbolj pozan svetovni popotnik Zvone Šeruga, ki ima največ svojih oboževalcev prav med Gorenjci(kami) in bo zato prva najnovejša multivizijska predavanja iz poti okoli sveta začel prihodnjo sredo v Žireh Ljubljana, 22. novembra - "Če v nečem, kar delaš, res uživaš, potem s teboj uživajo tudi ljudje, ki berejo tvoje knjige, ki poslušajo tvoja predavanja," pravi najbolj znan slovenski svetovni popotnik Zvone Šeruga, ki se je pred dvajsetimi leti sam (z novinarsko žilico) odpravil po svetu. Čez leta je za skupne poti navdušil še prijateljico (in kasneje ženo) Romano, lani pa sta se prvič na pot okoli sveta podala z otrokom, s še ne petletno Kajo. Osem mesecev potem, ko so lani za novo leto prišli domov, so povili novega družinskega člana, Gregorja, pred dnevi pa sta Zvone in Romana "povila" dve novi knjigi, "Prijazne poti" za odrasle in "Indijanci brez perja" za otroke. Popotovati po svetu si začel sam, nato sta potovala skupaj z Romano, na zadnjo pot sta vzela še ne petletno hčerko Kajo. Kako je potovati sam ali pa z družino? "Potovati sem začel z dvajsetimi leti, sedaj jih imam štirideset in jasno je, da človek v tem času (kaj malega) dozori. Začetek je pač pomenil potovanje z nahrbtnikom in spalno vrečo in kamorkoli sem prišel, vse je bil velik dosežek. Kasneje, ko sva začela potovati z Romano in ko sva potovala z motorjem, je bila nekakšna rdeča nit vsega avantura. Nekaj čisto drugega pa je potovati z otrokom. Absolutno ne morem reči, da sem se na potovanju z otrokom moral odreči po-potniškim užitkom. Sploh ne, saj smo potovali po mnogih krajih, ki jih ne bi mogel "doseči z motorjem", naprimer po otočkih Pacifika, po deželah, ki so za lastni prevoz zaprte, kot so naprimer Vietnam, Laos, Kuba.... Hodili smo po krajih, kjer so nas, ravno zato, ker smo bili družinica z otrokom, gledali drugače, kot bi nas sicer. Velikokrat na poti so nas ljudje lepo sprejeli ravno zaradi otroka, sploh pa nismo imeli nobenih težav na mejah, saj na nas niso gledali kot nekakšne frike, hipije, švercerje,... ampak kot na družinico na poti okoli sveta. Vsekakor bi bilo drugače, če bi z družino potoval pred dvajsetimi leti, sedaj pa z nahrbtnikom. Tako kot sem zorel v zakon in družinsko življenje, tako sem zorel tudi v spremembe na potovanjih, ki jih pač vse to prinaša." Družina Šeruga: Zvone, Kaja in Romana na poti okoli sveta v Ekvadorju rockerje, ...ampak je všeč velikemu krogu Slovencev. Dejstvo pa je, da takrat ko sem na poti, ko doživim nekaj edinstvenega, vidim nekaj edinstvenega, če tega ne morem posneti, fotografirati, takrat trpim kot žival... raje grem, kot da tega ne bi mogel pokazati tudi drugim ljudem. Zato smo tudi na zadnjo pot okoli sveta vzeli ogromno, kar dvajset kilogramov, samo novinarske opreme: računalnik, kasetar, foto opremo, baterije, 600 filmov, ki tehtajo okoli 8 kilogramov... Torej lahko rečem, da sem našel neko posrečeno kombinacijo: potovanje za lastno veselje in hkrati možnost, da kar je mogoče veliko tega posredujem ljudem. Seveda pa je dejstvo, da če ne bi bilo vseh teh ljudi, ki kupujejo knjige, ki berejo reportaže, ki prehajajo na predavanja, si novih potovanj ne bi mogel privoščiti, ne bi mogel dobiti pokroviteljev in ne bi ničesar zaslužil. Ravno zato pa na poti spet čutim dolžnost do teh istih ljudi, da jim spet kar več dajem nazaj." Odkar ste prišli z zadnje poti okoli sveta, je že skoraj leto dni. Ste že izračunali, koliko stroškov ste imeli s Potjo? "Čistega izračuna sicer nimam, vendar okvirno smo v slabem letu dni na poti porabili blizu 60 tisoč mark. V to so všteti poleti s 27 letali, ladje, rent a cari, avtobusi, vlaki, kolesa, čolni, ...skratka vsa prevozna sredstva, vključno s sloni. Ta denar nam je uspelo zbrati s pomočjo devetih pokroviteljev, glavni med njimi je bila Ljubljanska banka. Pomagali so nam ali z denarjem ali z opremo, poleg tega pa je Romana, ki je redno zaposlena kot novinarka na Delu, dobivala plačo. S to plačo in z mojimi honorarji smo pokrili Ljudje pri nas so te spoznali kot popotnika, ki iz vsake poti prinese veliko vtisov, ki svoja spoznanja prek predavanj in knjig zna tudi uspešno po trži ti in z njimi zaslužiti za novo pot. Tudi to je gotovo namen tvojih potovanj? "V prvi vrsti je vsako potovanje še vedno namenjeno moji duši. Saj, če v nečem ne uživam, tega pač ne delam. Jasno je, da če je stvar meni všeč, lahko računam, da bo všeč tudi ljudem, in če bom sam v njej užival, bodo nato ob njej lahko uživali tudi bralci mojih knjig, obiskovalci mojih predavanj. Na srečo imam neki univerzalen okus, ki ni le za ozko skupino ljudi, naprimer za punčk Obe knjigi, "Prijazne poti" in otroško "Indijanci brez perja" že lahko naročite z 20-odstotnim popustom (3.950 oz. 1.950 SIT) po telefonu ( 061) 140 61 26 ali pa jo kupite v knjigarnah. S kar 30-odstotnim popustom pa jo lahko kupite tudi na predavanjih, ki bodo konec tega meseca ter ves december in tudi po novem letu po vsej Gorenjski, Prvo multivizijsko predavanje bo prihodnjo sredo, 27. novembra, v Žireh, drugo v četrtek, 28. novembra, v Škofji Loki, tretje pa v petek, 29. novembra, v Železnikih, točne datume ostalih pa bomo še objavili. stroške, tako da smo pot končali nekje na čisti nuli. Zaslužka absolutno ni bilo, srno se pa leto dni imeli sijajno. Ko smo prišli domov, pa smo tako začeli razmišljati kako čimveč dati ljudem, kako sponzorjem upravičiti zaupanje, da so nftt™ pomagali na poti. Kot svobodni novinar si namreč tudi ne morem privoščiti, da bom živel samo na ženine stroške m seveda sem se lotil svojega dela. Honorarji pri časopisih ne pomenijo prida zaslužka, saj se jim navadno na račun reklamnega prostora celo odpovem-Knjige in predavanja pa so pač stvar, od katere živim. Ne bova sicer od tega obogatela, vendar, dokler mi ta način življenja nudi izpolnjevanje mojih največjih strasti in ljubezni, sem s tem povsem zadovoljen." Ker je bila tvoja pot tokrat pot skupaj z otrokom, si izdal tako knjigo za odrasle kot knjigo za otroke. Kakšni pa so bih stroški tega "podviga"? "Dve knjigi v samozaložbi staneta okoli šestdeset tisoč mark, saj je ena (Prijazne poti) izšla v pet, ena (Indijanci brez perja) pa v tri tisoč izvodih. Denarja sedaj nimam nobenega in v dveh mesecih, kolikor je rok plačila teh stroškov, moram prodati toliko knjig, da bom izplačal tiskarno. Zato je treba delati pametno in poslovno. Ne maram obrača' ti milijonov, vendar pa želim stvari, ki sem jih doživel na poti, dati naprej...." Delo s pripravo dveh knjig pa je bij0 gotovo garaško, čeprav sta ga opravil skupaj z Romano. Vmes pa ste povjn tudi novega družinskega člana, Gregorja-Se razmišljaš o novih poteh? "Res je, da se sedaj, ko je vse za mano, ko sta izšli obe knjigi, ko so predavanja pripravljena, zavedam, da je ta nova knjiga Prijazne poti najboljše, kar sem kdaj naredil, da so tudi predavanja dalec najboljša, saj imam izvrstne fotògrafs^ materiale, da mi je prav gotovo uspelo-Hkrati pa sem trenutno s tem tako zasičen, da bi vse skupaj najraje pospravi' za nekaj mesecev. Vendar pa si tega ne morem privoščiti, saj moram knjigo p/0' movirati in jo prodajati, Kajti, kljup dojenčku, že kujemo nove načrte in ce bomo hoteli na novo pot, bomo denar je kako potrebovali. Zavedam se namreč, da moja prihodnost ni neko delo v neki službi in misel na penzijo, ampak bodo tudi naša naslednja leta vezana na potovanja, na to, da čimveč vidimo, čimveč doživimo- ■ Morda le, da se bom od fotoapaft3 "obrnil" proti kameri, televiziji, ki mi ?° pomenila spet nov izziv." • V. StanovniK» foto: arhiv Zvoneta Šeruge Petek, 22. novembra 1996 Ljudje odprtih rok 1996 Ko se dobra misel spremeni v dejanje Revija Naša žena je že tretjič zapored izbrala "ljudi odprtih rok". Pokroviteljstvo nad dobrodelno akcijo je prevzela prva dama Slovenije Štefka Kučan in minuli teden segla v roke petdesetim dobrotnikom in dobrotnicam, ki lajšajo stisko soljudem. ^MMiiMMMMMMBHBBI^BBBMl Sama čutim drugačn" Kdo so ljudje, ki se razdajajo mi in skrbeti za pravičnejšo por drugim, jim pomagajo z dobrimi azdelitev dobrin v svetu. Ob dejanji in denarjem? Kaj jih žene, svojem delu z begunci sem dozor-da delajo dobro soljudem? Kje se ela in dignala, da je z delom samim skrivajo, da se v vsakdanjem poplačana dobrota, ki jo izkazuje-življenju zdi, da jih skorajda ni? mo drugim, več jim dajemo, več s V Sloveniji in zunaj njenih meja tem tudi sami dobivamo. S svojimi je veliko dobrih ljudi. Petdesetim dejanji želim opogumiti tudi druge, "zbranim med njimi so podelili da bi pomagali graditi most prija-laskave nazive dobrotnik, darova- teljstva med nami in tistimi revnimi 'ec, pobudnik dobrih del, izjemna ter prizadetimi. Za priznanje, ki ga osebnost, skratka ljudje odprtih prejemam, so zaslužni moji sode-rok. Mi vam v teh vrsticah pobliže lavci v društvu in vsi donatorji, ki Predstavljamo tiste, ki prihajajo z so omogočili, da lajšamo nesrečo Gorenjskega. H«miiimwn. Društvo Mostovi še Ljudje ne moremo živeti le za sebe Darovalka leta 1996 je ANKA DEMŠAR, profesorica angleščine 111 francoščine z Mlake pri Kranju, ustanoviteljica društva Mostovi, za Pomoč begunskim otrokom iz BiH. beguncem. Društvo Mostovi se vedno opravlja svoje poslanstvo zdaj je v večji meri namenjeno pomoči ljudem v Bosni, kajti tam je življenje družin še vedno nevzdržno, otroci pa prikrajšani za varno otroštvo." Sama se ne čutim drugačno od zdravih ljudi, strinjam pa se, da moramo kdaj tudi invalidi storiti prvi korak in pomagati zdravim, da se nam približajo." Krvodajalce vi človekoljubni motivi Viktor Perne iz Kranja je skromen mož, ki svojega dosežka, vrednega objave v Guinessovi knjigi rekordov, nikoli ni obešal na veliki zvon. Viktor je namreč že dolga leta krvodajalec, v tem času pa je kar 273-krat daroval kri. Starša ptičkom brez gnezda Za dobrotnika leta 1996 sta bila Aleš Pajestka in Mojca Oštir, humanitarni zavod V.d razglašena LILI in DUŠAN KU LOVEC iz Medvod, specialna pedagoga v Mladinskem domu Malči Beličeve. O njuni družini, razširjeni s ptički brez domačega gnezda, smo prejšnji mesec že brali v barvni prilogi našega časopisa, zato tokrat zapišimo le nekaj in Mojca Oštir. Vid takoj zazna sočlovekovo stisko, še posebej tako ali drugače prizadetega otroka, zavod tem otrokom podarja računalnike, tiskalnike, videorekorderje, pomaga jim pri šolanju, nakupu dragih in težko dosegljivih orto- *i---- \i::t---,„ a~ zato tokrat zapisimo ic no*.a| uiag«j ... ----<=>•. besed Zakonca Kulovec otrokom pedskih pripomočkov... Njihova de-ptseu. wk iovnost seže po vsej Sloveniji, brez staršev in tistim, ki zanje nočejo, ne morejo ali ne znajo skrbeti, nudita ljubezen in moč, da rastejo v pokončne, samozavestne in srečne ljudi. Privzgajata jim ljubezen do narave in sočloveka, navdušujeta jih za zdrav način življenja. Na njuno pobudo skoraj vsi vadijo kakšen šport, hodijo na plesne vaje. se udeležujejo jezikovnih tečajev. Navdušila sta jih za kolesarjenje, hojo in planinarjenje. Letos sta jih odpeljala peš na Triglav, za kar so iz Ljubljane javnost seže po vsej Sloveniji, Gorenjci pa jih zlasti dobro poznamo po več dobrodelnih akcijah za invalidne otroke, ki so jih izpeljali skupaj z našim časopisom. Spomnimo se Katje Štefančič in Mitje Čudna, ki sta pa njihovi zaslugi dobila stopniščni transporter, ki njunim staršem lajša vsakodnevno preseljevanje z invalidskim vozičkom po stopnicah. Pomagali so tudi Domu Matevža Langusa v Radovljici, kjer med drugim skrbijo tudi za težko prizadete, nepokretne otroke. Anka Demšar Da njene zasluge niso ostale anonimne, gre zahvala predlagateljici Priznanja, Danici Dolenc, nekdanji novinarki našega časopisa, ki je od začetka poznala njena prizadevanja za begunce. Ankina človekoljubna Pot se je začela, ko je na televiziji gledala posnetke vojnih grozot na Hrvaškem in v Bosni. Čutila je, da mora nekaj storiti. In je: begunski družini iz Tešnja je za tri leta odstopila svoje stanovanje. Otroke v begunski šoli je brezplačno Poučevala slovenski in angleški jezik. Še vedno je botra dvema bosanskima otrokoma in indijskemu dečku. Ker se ji pomoč posameznim družinam in otrokom ni več zdela dovolj, je osnovala druš-tvo Mostovi, prek katerega so mnogi dobrotniki posredovali po-rooč begunskim družinam pri nas, štipendirali otroke, zbirali so po-m°č in jo s konvoji tovornjakov Pošiljali v Bosno. Ko smo Anko Demšar ob podelitvi nagrad povprašali o njenih motivih, je dejala: kT>o tega me je pripeljalo sočutje do trpečih, zlasti otrok, ko je m°ja družina v medijih spremljala pogajanje v Bosni in začutila, da vozičku in živi skupaj s prav tako invalidno sestro, ima vendarle še dovolj energije, da pomaga drugim. S sestro obiskujeta bolne in slabotne oskrbovance radovljiškega doma za ostarele. "Šele v njihovi družbi vidim, kaj imam sama, ki se še vedno lahko gibljem in samostojno živim, čeprav na invalidskem vozičku," pravi vedra in v življenju zadovoljna Kati. Tudi njeno usodo bralci Gorenjskega glasa že poznajo, saj so jo prav pred kratkim lahko prebrali v rubriki £ tem imenom. Na kratko pa nam je o sebi vendar povedala nekaj besed: "Pred leti sem se na romanju vključila v gibanje Krščansko bratstvo in odtlej kolikor morem pomagam invalidom in bolnikom. Pišem tudi v revijo Prijatelj, kjer v rubriki za ročna dela spodbujam invalide, da ne zastanejo. Tudi če so invalidi in jim roke ne morejo služiti, jim še vedno ostanejo noge ali pa kakšen izdelek ustvarijo celo z zobmi. Imeli smo že razstave ročnih del, nastale na tak način. Lili in Dušan Kulovec porabili deset dni. Denar za takšne podvige zbereta sama. Sicer pa znata prisluhniti tem otrokom, tudi izgubljene dušice s svojo ljubeznijo hitro vrneta na pravo a»gajanje v Bosni in začutila, da ljubeznijo m™^»Z"™£tl'~ *ora nekaj ukreniti. Ko pa sem se pot. Pravita da se imata zaradi tega s»rše seznanila s tragedijo teh ljudi za srečna človeka, (prej jih kot zavedna Slovenka niti f »j« Ta V7olpd n'sem poznala), sem se še bolj LJ»dJe 73 čutila dolžno pomagati. A sam človek ne more storiti veliko, zato je tudi nastalo društvo Mostovi. V ujem smo se našli ljudje, ki se zavedamo, da človek ne more živeti samo za sebe. Tisti, ki smo r<>jeni v zahodni civilizaciji in »mamo več, moramo deliti z drugi- Štirje od letošnjih dobitnikov priznanj "ljudje odprtih rok" so bili že lani med nagrajenci. Dobrodelnost je njihov življenjski slog, zato so jim letos razglasili za vzornike. Med njimi je tudi Zavod za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja, ki ga vodita Aleš Pajestka Zanje so kupili toaletna stolčka, ki sta domu v veliko pomoč pri negi njihovih varovancev. Še bi lahko naštevali dejanja, povezana z imenom Vid, a bi bil seznam dobrih dejanj predolg. Le še to dodajmo, da so tudi naši neprecenljivi sodelavci, kadar skupaj načrtujemo katero od dobrodelnih akcij in da njihovo ime zbuja zaupanje pri darovalcih, saj vedo, da bodo šli zbrani prispevki v prave roke. Nekaterim je še težje Ni ga človeka, ki bi ob nesreči prišel ob vse. Kati Urh iz Radovljice, ki je tudi sama na invalidskem Vfkror Perne Spočetka jo je dajal v krvodajalskih akcijah, pozneje kot "samohodec", ki se je tudi po 25-krat letno oglašal na zavodu za transfuzijo in daroval plazmo. Povsem samoumevno je bilo, da je daroval pol litra krvi, ko pa se je organizem opomogel in kri obnovila, je bil ponovno med krvodajalci. Prvikrat je kri v vojski v Titogradu. Zgodila se je nesreča, ponesrečeni bi izkrvavel, če se ne bi našel darovalec. "Pogosto me sprašujejo, zakaj to počnem," pravi Viktor Perne. "Vedno sem bil zdrav in močan, zato ni bilo razloga, da bi ne pomagal, kajti kri je nekaj, s čimer stroj ne more ustreči. Niso še iznašli umetnega pripravka, ki bi nadomestil to življenjsko tekočino. Tega se zavedam od začetka, še močneje od tedaj, ko sem začel darovati kri za hemofilike. Ti jo potrebujejo vsak dan in če se zavedaš, da nekomu pomagaš ali mu celo rešuješ življenje, potem te to žene naprej. Krvi ne daruješ zaradi nagrad, priznanj ali kakih ugodnosti, temveč zato, ker jo drugi potrebujejo. Lahko bi temu rekli tudi človekoljubje." Viktor Perne je izračunal, da je doslej daroval kakih sto kilogramov krvi, to pa je teža, večja od njegove. Od lani žal ni več krvoda-jelec. Zbolel je, jemlje zdravila in kot sam pravi, kemija in krvodajalstvo pač ne gresta skupaj. Sam pa krvi še nikoli ni potreboval, niti njegova družina. Kljub vsemu je dal dober zgled: tudi nečak gre po njegovih stopinjah, saj je tudi že 50-krat daroval kri. Kati Urh Sama imam veliko energije, tudi notranje, zato si ne dovolim zastati. Celo nekdo, ki je popolnoma negibljiv, lahko pomaga drugemu, če ne drugače, pa z dobro mislijo. V našem gibanju je tudi veliko rovucijica mladih, zdravih ljudi. Želim si, da zgled trka na vest, zato moramo bi bilo tudi sicer v življenju več dobrim dejanjem ljudi večkrat skupnega med nami in zdravimi, izreči javno zahvalo, saj vemo, da je od zdravja do bolezni pogosto en sam korak. • D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik Kot je na prireditvi dejala pokroviteljica Štefka Kučan, vsak Na cesti: Renault megane scenic in clàssic Mlada družina se povečuje Renaultova družina megane, ki je eden najpomembnejših projektov za prihodnja leta, se je po slabih devetih mesecih od prve predstavitve petvratne kombilimuzine in kupeja povečala za dva nova člana. Novinca, megana clàssic in scenic sta od tega tedna uradno navzoča tudi na slovenskem avtomobilskem trgu, kjer bosta poskušala še utrditi meganovo vodstvo v nižjem srednjem razredu. Vsak od obeh novih članov družine megane bo imel svoj krog kupcev, kajti kljub družinski pripadnosti, sta clàssic in scenic povsem različna avtomobila. Pri obeh novih Renault megane scenic tako kot pred leti espace orje ledino med enoprostorskimi avtomobili, z razliko, da gre tokrat za nižji srednji avtomobilski razred. Podobnost s petvratno kombilimuzino potrjujejo samo zunanja dolžina in nekaj skupnih delov, na primer žarometi, maska hladilnika in podobno. Vse ostalo je takšno, kot zahtevajo značilnosti pravega enoprostorskega avtomobila. S 162 centimetri višine in prostorno notranjostjo je megane vsestransko uporaben avtomobil, zagotovo pa nakazuje eno od možnih smeri razvoja avtomobilov. V kabini je skupaj z voznikovim pet mest, namesto zadnje klopi pa so tam trije sedeži, ki jih je moč prilagajati različnim potrebam in s tem tudi povečevati 410-litrski prtljažnik. Prtljažnik je zanimiv tudi zato, ker je polico, ki zakriva prtljažno vsebino pred radovedneži, mogoče namestiti na dve različni višini, v meganu scenicu pa je tudi vrsta dodatnih predalov, ki skupaj pomenijo še dodatnih 70 litrov prostora za odlaganje drobnarij. Večnamenska zas- nova dopušča scenicu tudi možnost, da ga bo morda moč registrirati tudi kot kombinirano vozilo, seveda samo za obrtnike in podjetja. Slovenskim kupcem bosta pri scenicu v začetku na voljo dve motorni različici, bencinska štirivaljnika z 1,6 litra gibne prostornine in 90 konjskimi močmi, ter močnejša možnost z 2,0 litra gibne prostornine in 115 konjskimi močmi. Oba motorja sta že znana iz petvratne kombilimuzine in coupeja, kombinirati pa ju bo mogoče z nivojema opreme, ki sta označena z RN in RT. V paketa je vključeno tudi nekaj varnostne opreme, tako, da so vse različice megana scenica serijsko opremljene z zračno varnostno vrečo za voznika in tretjo zavorno lučjo. Od opreme namenjene udobju pa bodo lastniki novih meganov sccni-cov pri osnovni različici RN dobili osrednjo ključavnico z daljinskim odpiranjem in otemnjena stekla. K temu pri Renaultu ponujajo še dolg spisek dodatne opreme. Megane clàssic je zamišljen kot naslednik renaulta 19 in je trenutno edina Renaultova štirivratna limuzina. Megane clàssic je do zadnjega dela do potankosti enak kot petvrat-na kombilimuzina, z dodano pločevino in nekoliko svojsko oblikovanim zadkom pa je nastal prostoren družinski avtomobil. Z bočne strani megane clàssic daje vtis, da gre za kombilimuzino, z zunanjimi merami in prostornostjo prtljažnega prostora, ki ga je za celih 510 litrov, pa posega tudi v višji srednji razred. Zanimanje za klasične štirivratne limuzine v Evropi sicer že nekaj časa upada, vendar so pri Renaultu prepričani, da bo imel clàssic v družini megane dvajsetodstotni delež. Sicer pa so pri Revozu classicu namenili vse motorne možnosti, ki jih ima že petvratna kombilimuzina, torej tudi najšibkejši 1,4-litrs-ki bencinski in 1,9-litrski dizelski motor in enak osnovni nivo opreme kot pri scenicu. Prihodnje leto se bosta pravkar rojenima novima članoma družine megane pridružila še kabriolet in petvratni kombi, medtem ko sta clàssic in scenic naprodaj že ta teden. Novomeški Revoz je preko svoje prodajno servisne mreže do konca oktobra v Sloveniji prodal kar 4.311 meganov, od tega je bila petina coupejev, kar pomeni, da je bil megane daleč najbolje prodajani avto v svojem razredu, na skupni slovenski lestvici pa je osvojil drugo mesto. Prodaja v novembru še naprej upada, za prihodnje leto pa pri Revozu načrtujejo prodajo med 5700 in 6000 megani. Kako bodo na pro- dajo vplivale spremenjene carinske stopnje in morebitne spremembe cen, trenutno še ni jasno, vendar so pri Revozu že večkrat izrazili nejevoljo, ker vlada takšne ukrepe sprejema na hitro, brez predhodnega posvetovanja z zastopniki in proizvajalci. • M.G. Novembrsko presenečenje za kupce LANTRE SEDAN in LANTRE WAG0N Trisedežno dostavno vozilo H-100, MODEL 1997 vtem mesecu cenejše za 2.000 DEM Prodaja novih in rabljenih vozil, staro za novo, kredit, leasing, servis AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 il, ki se odlično a SALEWA občutek svobode in sproščenosti. Odlični material EX zadovoljijo rekreativce in najzahtevnejše vrhunske športnike. Ste Marie Aux Mines 15 Tržič, tel.: 064/53 200 Ladin jubilej v Sloveniji Mercedes-Benz predstavlja kupe CLK Predvidoma ta mesec bodo Pri Ladinem slovenskem zastopniku prodali desettisoči avtomobil te znamke v Slo- veniji. To številko so dosegli po treh letih in pol, v tem času pa so izvozili tudi za več kot 30 milijonov dolarjev ^ada je bila uspešna tudi v slovenskem avto-moto športu. Mičo t v')sav'Jevič je bil v točkovanju formule 2 tretji, peto mesto v ckovanju državnega prvenstva pa je osvojil v skupini A. m_ UGODNO Hrwnrtn ZIBERT HONDA CMC BINGO 1,41 ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL SUPER UGODNOSTI PRI NAKUPU V MESECU NOVEMBRU 242167 SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ Audi IZREDNO UGODNO RAZPRODAJA RABLJENIH VOZIL VOLKSWAGEN IN POPUST PRI NAKUPU VOZIL VW POLO MOD. 96 «N VW CADDY FURGON 1,4 B #A#^ODA/A PONUDBA TESTNIH RAZSTAVNIH VOZIL VW in AUDI UGODEN NAKUP TUDI NA PORSCHE «ASING IN POTROŠNIŠKI KREDIT OBVEŠČAMO VAS O NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILKAH VISOKO PRI KRANJU 064/431-019 064/431-072 064/431-148 BLAG. GLOBUS KRANJ 064/211-662 avtomobilskih komponent slovenskih proizvajalcev. Gre pretežno za barve domžalskega Heliosa in žaganjače ter alternatorje šempetrske Iskre Avtoelektrike. Čeprav so pri Lada avtu pričakovali, da bodo do konca leta uspeli v Slovenijo pripeljati nove Ladine avtomobile serije 2110, je za zdaj edini uradni podatek, da so v tovarni v Togliattiju začeli s serijsko proizvodnjo, vendar v zelo majhnih količinah. Tako je edina letošnja novost izboljšan 1,5-litrski motor za model samara, ki zmore 70 KM (prej 68), avtomobil doseže z njim najvišjo hitrost 156 kilometrov na uro (prej 150) od 0 do 100 kilometrov na uro pa pospeši v 14,5 sekunde (prej v 15,5). Motor je po novem opremljen z večtočkovnim vbrizgom goriva, najpomembnejši pa je navor, ki znaša 118 Nm pri 2.800 vrtljajih. V letošnjih devetih mesecih so pri Lada avtu prodali skupno 1587 avtomobilov, kar je pod pričakovanji, vendar pa delno tudi razumljivo, ker v prejšnjih mesecih niso prejeli naročenih količin. Najbolje gre v promet samara, medtem ko niva med terenskimi avtomobili še naprej ohranja skoraj polovični tržni delež. • M.G. Tal. 064/861-570 064/861-STO MEGA CENA jí V ■ it i"> -s-" v mesecu NOVEMBRU za ;vv Že od 1.990.000 SIT in T + 0 % do 600.000 SIT in T + 7 % za nadaljnjih 1.000.000 SIT kredita Staro za novo - vozila v zalogi! RENAULT HYUnDfll SALON JAVORNiK Za vse kupce vozila LANTRA SEDAN in LANTRA WAGON določa v mesecu novembru, posebno presenečenje v obliki povrnitve vseh stroškov registracije in obveznega zavarovanja. Janeza Finžgarja 5, (Javornik) SI - 4278 Jesenice Iz Stuttgarta sporočajo, da bodo januarja na avtomobilskem salonu v Detroitu uradno predstavili novi kupe CLK. Avtomobil s 456 centimetri zunaje dolžine se po merah uvršča med razreda C in E, razpoznaven pa bo po štirih elipsoidnih žarometih, ki so jih povzeli po limuzini razreda E. Elegantne karoserijske linije ohranjajo prepoznavne Mercedesove poteze in dinamično eleganco. Kupci, ki jim bo novi CLK na voljo šele od junija prihodnje leto, bodo lahko izbirali med dvema različnima izvedbama notranje opreme. ki so ju poimenovali šport in eleganca. Pod športno nastrojeno karoserijo bodo vgrajevali tri različne motorje. 2,0-litrski štirivaljnik s kompresorskim polnilnikom bo na voljo samo na nekaterih trgih, sredino palete predstavlja 2,3-litrski prav tako kompresorski motor enak kot pri modelu SLK, vrh ponudbe pa 3,2-litrski šestvaljnik, ki ga bo Mercedes-Benz v kratkem namenil tudi drugim modelom. Z novim kupejem so pri Mercedes -Benzu zaokrožili svojo ícupejevsko ponudbo, v kateri so že modeli CL 420, ČL 500 in CL 600. • M.G. AVTOLINE KRANJ Bleivveisova 10 4000 KRANJ tel.: 064/224-540 fax: 226-444 Pančur d.o.o. Blejska Dobrava 1 tel.: 064/874-100 874 000 VOZILA FIAT IZ ZALOGE TUDI DO 2000 DEM CENEJE DOBROTE V TOPLEM ZAVETJU Z vrta se je restavracija preselila v prijetno urejeno notranjost gostišča. Prav gotovo se še spomnite, kako smo vas to poletje povabili v udobne pletene stole nove restavracije na Zlatem Polju v Domu borcev - SENZOR TRADE. Poletje je resda mimo, kar pa ne pomeni, da si ne morete več privoščiti odličnih specialitet, ki jih za vas tudi v hladnih jesenskih in zimskih dneh pripravljajo v kuhinji mojstra Miča. Kuhinjo so pred kratkim obnovili in posodobili, tako da so Čevapčiči, pleskavice s kajmakom, vcšalice, pasulj prebranac, kotleti, piščanec in odojek ravno tako okusni kot takrat, ko so vam jih pripravljali zunaj, na ražnju pred restavracijo. Če torej v turobnih jesensko zimskih dneh ne veste, kje bi preživeli prosti čas v prijetnem razpoloženju, kar pot pod noge: v prijetnem okolju obnovljene restavracije na Zlatem Polju v Domu borcev si boste odpočili v udobnih pletenih stolih, popili kozarec pijače ali pa si privoščili okusen obed. Restavracija je odprta od 14. do 22. ure, bife pa od 8. do 24. In ne le to. Za prijetno razpoloženje ob koncu tedna skrbi DUO PIK, tako da se ni bati za dobro voljo. V prednovoletnem času pa vas v restavraciji na Zlatem Polju v Domu borcev, podjetja SENZOR TRADE, še posebej vabijo, da pri njih preživite prijetne urice s svojimi prijatelji, kolegi, sodelavci. Njihova vrata so namreč vedno odprta za zaključene skupine, ki se lahko za obisk, tako kot tudi za vse ostale rezervacije, dogovorijo po telefonu 064 211 963. Ste si zaželeli slastnega pečenega odojka? Pokličite mojstra Miča na telefon 211 963 in se dogovorite, da vam ga priskrbi, speče zunaj na oglju in vse, kar morate storiti, je, da ga pridete iskat v restavracijo na Zlatem Polju v Domu borcev, odpeljete domov in si privoščite slastno pojedino. Cena je zelo ugodna. tel./fax: 064/212-535 •zdravniški okulistični pregledi vida za očala in kontaktne leče ¥ VSAK PONEDELJEK • nove kolekcije okvirjev ff S.T. DUPONT 1* • PRVIČ NA GORENJSKEM, SAMO V OPTIKI MO'XP'KEL NAMIZNA MAPA Z ZEMLJEVIDOM (SLO, EU, SVET) ALBUM ZA 10 MALIH DISKET MAPA DOM - arhiv cena 1.360,00 SIT cena 307,00 SIT cena 2.386,00 SIT (kombinacije barv) (raznobarvni) (rumena, oranžna, rdeča) Itrmopol a d 4225 Sovodenj, tel.: 064/695-030, 695-001 NAROČILNICA Ime in priimek: ............................................... Naslov in telefon: ........................................... REGISTER ALBUM cena 1.240,00 SIT ALBUM ZA 240 VIZITK cena 889,00 SIT (raznobarvni) Naročam: ALBUM ZA SLIKE (9X13) (60 slik) cena 660,00 SIT (2oo siik) cena 1.429,00 SIT (različne barve) PLAČILO - CENE SO MP z vključenim PD - PO POVZETJU + PTT S TO NAROČILNICO VAM NUDIMO 5% POPUSTA v v ma¥ik ZELIŠČNA LEKARNA MATIK Smrekarjeva 3, Ljubljana - Šiška tel.: 061 159-3269 Vsakdo ve, da se ob uživanju kalcija oziroma pitju mleka krepijo kosti. Ohranjanje čvrstih kosti vas brani pred osteoporozo. Osteoporoza je bolezen, pri kateri se progresivno tanjšajo kosti in zmanjšuje njihova gostota. Po raziskavah trpi za osteoporozo tretjina žensk in vsak dvajseti moški. Znanstveniki so odkrili, da na razvoj osteoporoze vpliva predvsem pomanjkanje mineralov, kot so npr. bor, ki ga uživamo s sadjem in oreščki, mangan, ki ga dobimo z uživanjem ananasa, še posebej soka, ki se takoj absorbira-Najbolj znani mineral, ki preprečuje osteoporozo, je kalcij. Pomaga graditi čvrste kosti, na stara leta pa preprečuje njihovo lomljivost. Če ne prenašate mlečnih izdelkov, je še veliko odličnih virov kalcija. Največ kalcija dobimo iz zelenolistne zelenjave, kot npr. blitva, ohrovt, brokoli, poleg tega pa je veliko kalcija tudi v suhih figah, sardelah in belem in lisastem fižolu. Veliko lahko naredite zase in za svoje kosti tudi z dietetično hrano, ki jo proizvaja MATIK iz Ljubljane, njihova hrana GRACL JA - Kalcij, ki poleg kalcija vsebuje tudi sojm lecitin in C vitamin, vam bo pomagala pn osteoporozi in je tudi zelo primerna za nosečnice in doječe matere, kakor tudi pr1 pojavu različnih alergij. - Kalcij, pravi naslov v boju prosti osteoporozi. Izdelek lahko kupite v zeliščni trgovini MATIK v Ljubljani, Smrekarjeva 3 ali pa ga naročite po telefonu 061/556-937. OD L 12. DO 12.12.1996 UGODNA 15-DNEVNI PAKET (nedelja - petek) PONUDBA 5 pol oz. polnih penzionov, pregled pri zdravniku, jutranja gimnastika, kopanje v bazenih HOTEL AJDA polpenzion 36.870 SIT HOTEL TERMAL polpenzion 31.340 SIT Turistično naselje polpenzion 23.850 SIT UPOKOJENCI IMAJO INFORMACIJE IN REZERVACIJE: ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE 5 % POPUST Kranjčeva 12. 9226 MORAVSKE TOPLICE Možnost plačila na tri obroke s čeki slovenskih bank. TEL: (069) 48 210. 48 106 TELEFAX: (069) 48 607 Mladi organizatorji na izletu Tri tedne po Ameriki Kaj organizatorji dela počnejo v deželi, kjer toliko najrazličnejših kultur živi skupaj, si je odšla ogledat skupina študentov-absolventov organizacijske, kadrovske in informacijske smeri Mariborske Univerze. ZDA, sen marsikaterega Slovenca podobno kot Avstralija ali Nova Zelandija, je med vsemi zahodno razvitimi deželami z rastjo kriminala najvišje. Menim, da ponekod postaja že prava avantura. V deželi priseljencev, kjer reklo, da je "čas denar", velja bolj kot kjerkoli drugod, sta pojma svoboda in nedotakljivost svetinji. Napis na eno dolarskem bankovcu "IN GOD WE TRUST " je v glavah Američanov že zdavnaj zamenjalo reklo "IN MONEY WE TRUST" Organizirano ameriško delo omogoča hitri, civilizirani, aktivni način življenja, ki sega v 21. stoletje. Specializacija dela, vedno nove ideje, ki silijo že nad mejo sprejemljivega prinašajo nekaterim velike zaslužke. Multimedijske komunikacije, interaktivna TV, uporabniški touch-video poleg novih orodij robotike za potrebe astronavtike in vojske ter na drugi strani Waltdisneyjevi računalniško risani filmi, so del, že nekaj Saša trajajoče informacijske dobe. To prinaša zajeten kupček denarja ameriškim računalniškim podjetjem; IBM, AT&T, SEGA, MICROSOFT, COMPAQ, ki na svetovnem trgu, postajajo pravi vsemogočneži. Svoje k temu dodaja tudi sama zgodovina nastanka Združenih držav, saj so se zvezdice na ameriški zastavi le počasi prižigale; posamezne zvezne države pa krstne botre, kot so bili: Angleži, Francozi in Španci. Ti so že takrat, vedeli kaj pomeni "lastninjenje". "We call them Plactic people" nas je prijazno Poučil potomec plemena Cheeroke z vranje črnimi lasmi in plavo sijočimi očmi, ko smo ga vprašali, kaj meni o sedanjih prebivalcih. Veliko mdijanskih rezervatov se ne more primerjati z nekoč vzornim naravnim načinom življenja. Vendar "Manitou" (Oče vseh plemen) jih bo kaznoval in nam povrnil izgubljeno zemljo... Da, gre za New York, kjer je šele vsak tretji osnovnošolec popolnoma bele polti in kamor so številni Priseljenci zanesli že prav vse kulture, kar se jih je človeški um doslej domislil, ima upravičeno naziv svetovne prestolnice. In to tudi je. Ima pač vse ln pri tem človeška logika marsikdaj odpove. Tu si iz oči v oči zrejo tolikšna nasprotja, da bi se v vsakem drugem mestu že zdavnaj med seboj Požrla, a tu se ne. Pa poskusite razumeti, kako moreta prenašati drug drugega skrajno tra-dicionalno organizirana židovska skupnost Hasidim, ki svojim članom prepoveduje celo branje časopisov in gledanje televizije, mož pa pred Poroko niti ne sme videti neveste, in skrajna dekadenca newyorskega nočnega življenja, kjer ni več nobenih ovir in je marsikomu vseeno prav za vse. Ali pa supermoderni nebotičniki finančne četrti in južni Bronx, kjer ruševine ob požganinah in spet ruševinah neznosno spominjajo na katerega izmed sarajevskih pre- dan zehajoč naslanjajo na stene napol podrtih hiš in čakajo na večer, se v McDo-naldu nasproti znamenitega Wall streeta, ob naročju opoldanskega dvojnega cheesebur-gerja s pomfrijem, borzni posredniki živčno prestopajo in mrzlično pogledujejo na tečajnico. New York dmestij. Mesto tujca vseskozi pracanača^ vendar ne vselej prijetno. Če vas na primer v umetniški četrti Sohu preveč prevzamejo tamkajšnje galerije, ki so v Ameriki večinoma brez vstopnine, ali židovska "zlata" ulica polna draguljarn in zlatarn, se nekaj ulic proč lahko zgodi, da se nepričakovano znajdete sredi zloglasne kitajske četrti, kjer je, so ropanje in umori glavni "ho-biji" mafijskih družin, ki so tu, še vedno pravi gospodarji. Toliko najrazličnejših kultur, ki tako tiščijo skupaj glave, se seveda domisli marsičesa zanimivega, kar se ljudem drugod po svetu zdi vredno oponašati. To pa zagotovo ni njihov pomanjkljiv občutek za socialno oskrbo ljudi brez doma. Človek je hkrati prizadet in šokiran, ko zre v oči, v brezupno strmeče, strgane v karton ovite brezdomce, ki ves dan prosjačijo s praznimi jo-gurtovimi lončki, z upanjem, da se jih boš usmilil. To, da kar 35 milijonov Američanov ne more uporabljati sistema zdravstvenega zavarovanja, gotovo ne spada v lepo sliko o deželi. Čas je v New Yorku nekaj sila relativnega. Medtem ko po harlemskih ulicah kar naprej srečuješ temnopolte domačine, ki očitno nimajo pametnejšega dela, kot da se po ves Veri, Hermes"$oftlab, Pivovarna Union, HIT, Bureau zalnth tntertu* Trade, do.o, Živila Naklo, Slovenska ser"' ?olenJska banka Novo mesto, A banka, Študentski wr in MercatorOp^ ekskurzije pa zagotovo * " ^^5^5*' *• Jožeta Florijančiča - dekana Fakul/et^janeza Jereba, vede in našega spremljevalca, Pnf'J^J^ katerega lastnost je brezmejna Pot^eJJ,^'iu Slovenije Na koncu pa naj le zahvalim še častnemu j^tf^fo dr. Karlu Bonuttiju in prof. dr. Deklevi ^^M^pnS. àr. ta njuno vsestransko pomoč ter dragocene knjtge p j Jenkinsa, ki nam jih je podaril. To si je iznajdljivi lastnik lokala omislil kar pod prodajnim pultom. Da je čas denar, tu v downtownu Manhattana velja bolj kot kjer koli. V skladu s tem je bil časovno omejen tudi obisk svetovno znane borze. Clintonova gospodarska politika Wall Street (ime menda označuje zidove, ki so obdajali tukajšnje pašnike), svetovno znan tržnica z delnicami in obveznicami je po nekoliko manj ugodnem gibanju tečajev lani, letos spet zaživela z vrnitvijo bikov (borzni izraz, ki označuje dvig tečajev vrednostnih papirjev). Pa ni bilo vedno tako. V zgodovini je morala borza skozi dva huda zloma, ko so nekateri čez noč ostali brez vsega. Ob cikličnem gibanju tečajev se zato vsi zavedajo, da bo nekoč prišlo do tretjega. Žrtev zadnjega zloma pred osmimi leti je bilo tudi 50.000 borznih posrednikov. Ti so po tragičnem dogodku za nekaj tednov ostali doma, medtem ko so njihovi delodajalci žalostno preštevali izgubo. Borza si je sicer kmalu spet opomogla, a je tistih nekaj tednov časa za premislek, špekulantom kljub temu zapustilo neizbrisljive posledice. Tako uspešni špekulantje ne zavijajo več cigar v stodolarske bankovce, kot so to počeli nekdaj. Razdajanje v dobrodelne namene je sedaj veliko bolj moderno. Da se zgodovina ne bi ponovila, gospodarska politika Clintona, uspešno prepričuje z dobro načrtovanimi posegi ameriških osrednjih bank, saj so ameriške obresti skoraj pri vseh vezavah večje kot novembra leta 1992, koje Clinton postal predsednik. Čeprav stoji vlada za denarno politiko svoje osrednje banke, pa le-ta s svojimi ocenami od višine realnih obresti pa do svetovnih cen surovin povzroča nemirno prestopanje jeznih newyorskih borznih posrednikov. Tistim petim odstotkom svetovnega prebivalstva z ameriškim potnim listom, ki se jih na ekoloških kongresih vedno najbolj sliši, namreč uspe pridelati skoraj polovico vseh svetovnih odpadkov. Ljubljanska banka in WTCA V Manhattan Towerju na Dvainpetdeseti cesti v New Yorku je bila ustanovljena leta 1986 in je v stoodstotni lasti Ljubljanske banke, d.d. Seveda se ponaša z naslovom edine izmed 11.500 bank v ZDA, iz vzhodnoevropskih držav nekdaj namenjenih v komunizem, ki so ji Američani na tej strani luže dovolili pognati korenine. Posluje kot pravni subjekt bančne in finančne zakonodaje ZDA in lahko opravlja vse vrste bančnih poslov, nam je razlagal njen direktor Rudolf Gabro-vec.G. Guy Tozzoli sicer ne zna slovensko, a je prav tako že spoznaval, kako sončna je dežela na sončni strani Alp, ob otvoritvi temnomodre steklene poslovne zgradbe na Dunajski, ki jo Ljubljančani poznajo kot najvišjo v mestu. Gospod Tozzoli je posebno povezan z omenjeno zgradbo, ki pa je le ena izmed 140 centrov po vsem svetu. Je namreč kar predsednik Združenja svetovnih trgovinskih centrov, bolj znanih po kratici WTC. Da njegovo delo ni kar tako, priča podatek, da je vse to zraslo v njegovi glavi in čc si le najde čas, se udeleži otvoritve prav vsakega novega nebotičnika, kjerkoli po svetu, saj je vsak malo tudi njegov. Najboljše jedi sveta in Al Capone No, da je spričo nenehnega pomankanja časa za večino Američanov prehrana le še vprašanje, v kolikem času vse skupaj hitro zbašejo vase, ne glede, kaj je na krožniku, se v deželi fast-fooda Gorenjec s hrano ne bo zadovoljil, navajen domačih sirovih štrukljev in družinskih kosil Franca Jožefa. S svojimi neštetimi restavracijami prepredeni New York nudi težko izbiro tudi sladokuscem. Mehiške, indijske, kitajske, dunajske, ukrajinske, poljske tja do etiopske in do kreolske... Ne, toliko različnih restavracij nimata niti London niti Pariz. Žal pa z bolj ali manj umetno vzgojenim sadjem in zelenjavo, ki na pogled izgledajo sila mikavno in sočno, ne boste zaužili sila veliko vitaminov. Tretje največje metropolitans-ko mesto v ZDA, ki je nastalo ob obali čudovitega Michi-ganskega jezera z zgodovinskim poreklom in sedemmili-jonsko prebivalstvo primerna (gorenjska) klima in severnjaško prijazni obrazi ti pričarajo idilo bolj prijetnega mesta. Dom nekaj svetovno visokih zgradb, vključno s 110 nadstropnim Sears Towerjem ter dolgo bogato arhitekturo različnih klasičnih stilov, je za razliko od New Yorka veliko bolj blizu novodošlemu Evropejcu. Picassove skulpture, na trgih Chicaga, te prijetno presenetijo, ko se sprehajaš med visokimi nebotičniki. 162 ton težki oblikovani kosi železa so znak, da je raztava modernih skulptur mestna zanimivost. Da tukajšnji prebivalci podpirajo umetnost, je razvidno po mnogih muzejih. • Igor Šifrer No problem, iny friend Morda se boste vprašali, zakaj tak naslov. Pa naj vam takoj povem, da smo se odpravili na otok Krf v Grčijo, kjer smo že med samim potovanjem tja slišali ničkolikokrat ta znameniti stavek, vsaj iz ust našega vodiča, ker da le ta premaga vse dileme in težave, ki bi jih lahko imeli z domorodci. Pa lepo po vrsti... V Trst sicer nismo šli, vendar smo se najprej vkrcali na ladjo v Benetkah, znamenitih, fantastično lepih Benetkah, ki pa nam razen pogleda na grdo in smrdeče pristanišče niso dajale posebnih užitkov. Le pogled na ogromen trajekt nam je dajal nekakšno strahospošto-vanje. Zares ogromna ladja z nekaj bifeji, dvema restavracijama, casinojem, kinom, banko, diskoteko in še drugimi običajnimi sobami, ki jih najdete v boljšem hotelu. Mi sicer vseh teh ugodnosti nismo izkoristili, saj smo se že prej odločili, da bomo potovali kot palubni potniki. Nič presenetljivega, boste rekli, za nas mlade, vendar ko bi videli tudi tiste mlade po srcu, ki so smrčali na palubi, bi se od srca nasmejali. Sicer pa ladja ni povzročala prevelikih težav nikomur, razen morda nekaterim, ki so prevečkrat zavili v duty free shop in si tam po pravi ceni kupili pravo pijačo, ki pa ni, uganili ste, tista, ki veselje vrača. Vsaj na ladji ne. Sedaj pa nekaj več o otoku Krfu, našem cilju izleta. Ta izredno turističen otok, ki so ga še pred nekaj več kot pol stoletja zasedali Angleži, je naravnost fantastičen. Vsaj tako se je nam zdelo. Vsi govorijo angleško, na otoku je izredno lepa pokrajina, lepe plaže in čisto morje. Nekaj lepšega ali pri nas pogrešanega pa je njihov temperament. Toliko dobre volje, kot smo jo doživeli tokrat, je najbrž še dolgo ne bomo. Po dobro voljo smo šli in jo tudi dobili, pogosto vse skupaj povezano z Janezom Sprehajalcem. Grški večer Doživeli smo sicer veliko in tudi vsi večeri so bili pestri in raznovrstni, vendar ne morem mimo izvrstnega in predvsem dobro organiziranega grškega večera. To je le en način preživetja večera oziroma noči, ki ga ponujajo različne agencije na otoku. Tako so nam organizirali najprej avtobusni prevoz, katerega je, kot smo kasneje ugotovili, vozil za nas edini šofer. Ljubkovalno smo ga imenovali Schumacher, ker je pač tako vozil. Že od prihodu nam je vodič pokazal odrešilno ograjo, kamor naj bi šli, če bi nas karkoli prijelo. Na vhodu smo dobili vsak po enega krepkega (Uzo). Nato so nam v notrajnosti postregli z "njihovimi" specialitetami. Dobili smo cel pečen, neolup-ljen krompir, pa nekaj sira, paštete in še nekaj dobrot, ki pa jih poznamo tudi od doma. Najbogatejša pa je bila ponudba vina, saj si ga lahko popil, kolikor si ga mogel. Tako se je nekaterim po dveh urah že nekako mudilo do že prej omenjene ograje odrešitve. Okoli desete ure pa se je tudi začel program, kjer so nam prikazali nekaj grških narodnih plesov, ki so bili, glede na to, da vsaj mene takšna zabava ne navdušuje najbolj, kar zanimivi. Po glasbi in plesu, kjer je bilo dovoljeno samo gledanje, pa je nastopil čas vsesplošnega rajanja in raznih igric. Tako sem se tudi sam, ne na svojo željo, preizkusil v plesu sartakija, vendar slabo. Po kakšnih štirih urah večerje in zabave se je vse skupaj nekako umirilo in nas je tokrat počasni Schumi (prehitel nas je celo neki drug avtobus), pripeljal do hotela. Tam pa je sledilo še eno presenečenje. V Grčiji poslušajo slovensko glasbo. Iz gostilne zraven hotela smo namreč slišali slovensko glasbo. Posledica tega -ne gremo še spat - gremo se zabavat. Pravzaprav kar domiselna poteza gostilničarja. Ko nas je namreč videl, je zavrtel slovensko glasbo in nas premamil. Ostale večere smo večinoma preživljali po raznih kafičih, Grki jim pravijo kar disko in imeli smo se odlično. Kako tudi ne, saj če si družba tridesetih ne more narediti žura, potem... Tako so eni peli na karaokah, drugi medtem pili koktajle (sex on the beach) ali pa se drli. Drugega na absolventskem izletu tako nimaš početi. In na koncu bi se še enkrat zahvalil agenciji Royal, vodiču Sebastjanu, pa seveda družbi. Gotovo bomo še kam šli skupaj, sicer pa, če vas še kaj zanima "me pa še vprašte!" B.B. Igor Škrlj, slavist in igralec, igralec in slavist Ko zavohaš deske, šminko, kostume..., si že zasvojen "Včasih, kljub temu da zelo rad igraš, celo rečeš, ja, kaj mi je bilo hudiča tega treba, da tri dni ne jest ne morem, ne spat, da sem ves ^ "ausglajzan", da sem čisto iz his'ce in mi kdo kriv prst pokaže, pa zanorim. Čisto dobesedno si rečeš, ja, kateri hudič me je gnal na to barko. Že ko sem razmišljal, kam bi se tokrat podal na intervju, sem se trdno odločil, da se podam tja na /gornji konec Gorenjske, proti Jesenicam... Vprašam Janeza, pa mi pravi: "Te dni sem fotografiral za jeseniško gledališče Tone Čufar in če mene vprašaš, bo igralec Igor Škrlj tapravi." Pa ga imamo. Igor Škrlj je ob prvi jeseniški premieri letošnje sezone, krstni uprizoritvi dela Evalda Flisarja Padamo! Padamo!, praznoval jubilej 25. let dela na odrskih deskah. Igor, ki ga mnogi upravičeno postavljajo ob bok profesionalnim igralcem, je po izobrazbi slavist in učitelj na osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah, njegov hobi, ma kaj hobi, njegovo največje veselje pa je gledališče. Iskal sem povezave med slovensko besedo in gledališčem, med slavistom in igralcem, med Igorjem profesorjem v šoli in Igorjem profesorjem Ubu Kraljem v predstavi. Našla sva jih skupaj. Kot tisto s šolo Toneta Cufarja, gledališčem Toneta Čufarja in njegovim očetom, ki mu je bil Tone Čufar boter. ampak zgodila se je, ko danes razmišljam, zelo smešna stvar. Otor-inolaringolog mi je rekel, da imam neke polipe na glasilkah in da ne smem recitirati. Spominjam se, da me je to zelo potrlo. Šele v drugem letniku gimnazije je naneslo tako, da me je sošolka Petindvajset let v gledališču. Je to dolga doba? "Ko mi je Alenka, direktorica gledališča, rekla, veš s tole predstavo bomo pa v našem gledališkem ansamblu imeli tri jubileje, sem ji odvrnil, a res, kdo pa. Tudi ti med drugim, mi je rekla, letos boš praznoval petindvajset let igranja. Jaz pa aaaa, kaaaj. Enostavno sem se celo sam začudil, sploh nisem imel občutka, da je že minilo toliko let, odkar sem začel igrati. Vsa ta leta sem delal s takim veseljem, da nisem nikoli posebej štel let." Še dobro, da kdo vodi statistiko... "Mogoče res. Ne bom rekel, da nimam rad spominov na gledališke predstave. Gledališka predstava živi takrat, ko se igra, potem pa je na žalost to ena od stvari, ki minejo. Je drugače kot film, ki ne mine. Rad imam stvari, ki me na to spomnijo, fotografije, v zadnjem času so tu še videoposnetki s predstav, sem pa bi lahko štel tudi spomin na vseh teh petindvajset let..." So vam prešteli, koliko predstav ste odigrali? "Včeraj na predstavi sem izvedel, da jih je bilo 52. Nekje po dve na sezono." prosila, če bi v igri, ki so jo pripravljali, zamenjal nekoga, ki je zbolel. Z veseljem sem rekel, če me sploh hočete. Na tisto, kar mi je nekoč rekel otorinolaringolog, sem se enostavno požvižgal. Tako se je potem začelo. Bilo je v sezoni 71/72." Se spomnite, katere igra je to bila? "Komaj do srednjih vej, Petra Ustinova, režiral pa jo je Jože Vozny, režiser iz Ljubljane, ki je danes na TV Slovenija urednik mladinskega programa." In potem ste šli študirat slavisti-ko. Je bila z veseljem do igranja povezana tudi odločitev za študij? Mf)goče povezava med slovensko besedo in gledališčem? "Moja največja želja je bila, da bi šel na AGRFT študirat dramsko igro. Ampak zgodilo se je, da so bili doma absolutno proti. Na žalost je moj oče imel dobrega prijatelja, znanega slo- posebej, vsak mi je kaj novega povedal. Eden izmed listih, ki mi je dal največ, mislim pa, da tudi velja, kar je zanj rekla Alenka Bole -Vrabec, da je namreč postavil jeseniški teater, je prav gotovo Bojan Čebulj. Mnogi so hodih režirati na Jesenice, tudi Bojan Stih, Vesna Arhar Stih, navdušen sem bil nad sodelovanjem z Andrejem Hiengom. s pantomimikom Andresom Valde-som, ki mi je veliko dal prav z gibom..." Izvrstni angleški igralec Anthony Hopkins je ob neki priložnosti dejal, da se je pravzaprav potreb- Ali igralec pri oblikovanju posamezne vloge uporablja lastne življenjske izkušnje in obratno, ali dogajanje z odra prenaša v "civil"? "Igralec mora biti zelo dober opazovalec. Velikokrat se ti kot igralcu zgodi, da moraš kakšno situacijo, ki jo lahko opazuješ v siceršnjem življenju ljudi, podoživeti na odru. Če si dobro opazoval, če si dobro videl, kako ljudje odreagirajo, potem lahko odigraš veliko bolj naravno, verodostojno. Dobro pa je, da se ti igranje ne odraža tudi v zasebnem življenju. Ampak bom In ko po predstavi pade zastorjn je konec..? "Ja, res je konec. Toliko vložiš v igro, včasih mesece in mesece, ampak, ko enkrat zastor pade, pa ne samo po premieri, ko predstavo pokopljemo, kot se v žargonu reče, ko je ne igramo več, si takrat rečeš, ja vraga, predstave ni več, ti si pa toliko naredil zanjo-Kot, da proč vržeš delček sebe. Je pa res, da se posebno p° premieri, sploh ob takih slovesnostih, kot je bilo tokrat ob začetku Čufarje-vih dnevov, ko je napetost še hujša, kot običajno, ponavadi počutim kot ožeta limona. Vsa energija gre iz mene." Je bilo kaj drugače kot jic^j glede na to, da je bil tokratjned gledalci predsednik Milan Kučani "To, da sem igral za predsednika, je sicer povišalo adrenalin, ki je pn premieri tako ali tako vedno prisoten. Čeprav... Vedno sem si mislil, ko sem pred 25. leti prvič stopal na oder, sem imel grozno tremo, da bo to z Jeti minilo. A sem se zmotil. Sicer si težko predstavljam, ampak je čista resnica. Iz predstave v predstavo in iz leta v leto je trema hujša. Ne vem, ali je tako mogoče zato, ker dejansko čutim tudi odgovornost do sebe in si rečem, da se pa po 25. letih že ne morem blamirati, tu je nekakšna odgovornost do ljudi, ki me pridejo gledat... VeŠ, da si doslej že nekaj naredil, in da ne moreš biti slabši, kvečjemu boljši. Za občutek odgovornosti gre." Mislite, da je to dobro? "Napetost je gotovo zdrava, bog-nedaj, da greš samo na oder in ti je čisto vseeno. Tistemu igralcu, k' pravi, da nima treme, ne verjamem-Ali se je zlagal ali pa je blefer-Mislim, da mora vsak igralec čutiti odgovornost do občinstva, ki ga pride gledat in kadar čuti odgovornost do občinstva ima obenem podobne občutke do režiserja do —--v .---- i| •. iii- , " podobne občutke do režiserja, ^ no samo naučiti besedilo, potem pa o*° odkrito priznal, da ko si enkrat ioigraIccv Včasih se mi zgodi, da se ■ zelo globoko v fazi študija, se pa po tolikih letih prav ustrašim kakšne resnično zeodi. da pres nrav fp?kn _i .V , • *___ ,.^rn človek stopi na oder in igra. "Vprašanje je, ali je to res zadosti. Lahko prideš na oder in čisto po svoje poveš tekst, ki si se ga naučil. Ampak v teatru je silno pomemben soigralec. Ne moreš delati, če tudi od soigralca ne dobiš nekega določenega občutka. Z mnogimi soigralkami in soigralci sem imel lahko resnično fantastičen stik in takrat sem sam čutil, da lahko veliko bolje naredim, kot pa če bi karkoli delal sam. Obstajajo pa tudi igralci, ki kot je dejal Hopkins, na zadevo gledajo zgolj tehnično. V takih primerih se mi zdi, da predstava nima tistega pravega"feelinga". resnično zgodi, da greš prav težko ven. Kar seveda ne pomeni, da bi se tudi navzven kazal kot neki veliki umetnik. Kar se drugega vprašanja tiče... Naprimer, na predstavi nosim očala, v privatnem življenju sicer uporabljam le tiste na daleč, v šoli, v razredu pa jih običajno ne nosim. Zadnje dni sem hodil na vaje tudi po dvakrat na -----m- .....j~ ■»*-— - —•> 0 dan, dopoldan in popoldan, nakar vlogami delovali, kot da jim je vseen • Ce nastop vseh v predstavi ni neN velike vloge. Kar nekaj časa sem igral majhne vloge in sem jih bil zelo vesel, ker sem skušal dokazati, da se tudi iz majhnih vlog da kaj narediti-In vem, da mi je to velikokrat uspelo-Delo v gledališču je silno kolektivno delo, torej tudi iz najmanjše vloge moraš nekaj narediti. Lahko se ostali protagonisti pretrgajo na odru, ce bodo trije štirje igralci z majhnim' sem se zalotil v razredu, kako si popravljam očala, jih potiskam po nosu navzgor, kot da sem na odru v resnici pa sem to počel brez očal. Se dobro, da otroci niso opazili..." celota, je vse skupaj bolj slabo. Spet bi rad delal čisto majhne vloge, a na žalost sedaj redko pridem do njih" Nadaljevanje na 13. strani Po izobrazbi ste slavist, profesor slovenščine na osnovni šoli. Naj se vrnem petindvajset let nazaj, kaj vas je privabilo na oder? "Z gledališčem je bila cepljena vsa moja družina. Moj stari oče je kot režiser deloval še pred vojno v takratnem delavskem gledališču Svoboda, stara mama pa je bila ena vodilnih igralk v tem teatru. V tridesetih letih je stari oče celo prvič na oder postavil Cankarja. V svojih srednješolskih letih je v gledališču igral tudi moj oče. Pri meni pa je bilo tako. V osnovni šoli smo takrat imeli enega krasnega profesorja, Tomažič se je pisal, ki je v teater pripeljal ogromno mladih ljudi. Tudi jaz sem že v petem, šestem razredu mislil, da bom igral, venskega igralca, in ta mu je takrat dejal, da igralstvo ni noben poklic, da se s tem ne splača ukvarjati. Tako je študij na akademiji odpadel, čeprav sem si ga zelo želel. In najbližja stvar temu je bila potem slovenščina. Oprijel sem se slavistike in moram reči, da kljub temu, da je to danes precej zapostavljen in malo vreden poklic, da so otroci vedno bolj zahtevni, da poklic profesorja slovenščine še vedno z veseljem opravljam." Vaše igralsko znanje in izkušnje so se polnile vzporedno z vlogami, z igranjem...? "Ogromno sem se naučil od različnih režiserjev in režiserk, ki so se v teh letih zvrstili na Jesenicah. Nekaj jih je bilo zares dobrih. Učil sem se sproti, od vsakega režiserja Iz predstave Padam! Padam! Petek, 22. novembra 1996 Torej razlikovanje med velikimi injnajhnimi vlogami, med zahtevnimi in manj zahtevnimi besedili ni tako izrazito? "Lahko imaš še toliko teksta in si Še tak protagonist v predstavi, ampak če male stvari niso urejene, kot je treba, potem ni nič. Tudi če si nemo na odru, gre za samo kreacijo lika, tudi če ne spregovoriš niti besede, mislim, da mora vsak tvoj gib na odru nekaj povedati. Bistvena je celovita kreacija, ne samo jodlanje nekega teksta. Na oder moraš prinesti lik, osebnost. Tvoje gibanje na °dru moraš utemeljiti na način, da zgleda naravno in to je tisto najtežje Pri igranju. Biti naraven." Nekdo mi je dejal, da je dovolj, dajelgor Škrlj v komediji samo sprehodi po odru, pa je že smešno. "To je tisto, ko moraš dobro vedeti, kaj igraš, ko greš na oder z izdelanim likom. Ponavadi me vprašajo, kaj raje igram..." No, ravno z jezika ste mi vzeli. "Mislim, da je veliko težje igrati komedije. Spomnim se, kako so vsi govorili jaz bi bil rad Hamlet, rad bi igral kralja Leara, pa ne vem kaj še. Tudi jaz sem igral Shakespeara, Ionesca, Ibsena... Sele, ko sem prišel do Moliera in njegovega Rogonosca, sem spoznal, kaj je garanje. Človeka hitreje spraviš v jok kot tragična figura, kot pa ga pripraviš do tega, da se ti od srca nasmeji, da se ti nakrohota... To je pa hudičevo težko. Predstavo Pokvarjeno smo v treh sezonah odigrali že šestdesetkrat, kar je edinstveno za gledališče Toneta Čufarja. To je absolutno največkrat odigrana predstava našega teatra. Režiser me je poznal, videl je kaj in kako bi lahko iz vloge naredil, tudi tekst se mi je zdel zelo primeren in ko sem slišal reakcije občinstva v dvorani... Dejansko res sploh nisem nič rekel, samo na oder sem prišel in ljudje so se iz srca smejali, ženske so cvilile, vsi so se zabavali "na tri šihte". Kes pa je, da po seriji komedij, ki sem jih do sedaj naredil, to so bile tri sodobnejše komedije, pa moram reči, da mi je predstava, ki sem jo naredil sedaj s Flisarjem prišla zelo Prav. Končno sem spet prišel iz komedijantskega vagona na eno malo bolj resno predstavo. Na določen način sem se hotel ponovno notranje napolniti. Pri komediji se namreč najbolj prazniš, ker moraš dati toliko od sebe, da se ti ljudje nasmejejo. Koliko mi je tokrat uspelo še ne vem, to bodo povedali 'Judje in kritiki." Vsaka vloga je bržkone nov izziv, Jjjbjla mogoče kdaj kakšna vloga. ki bih ste^jo odigrali težko, da vam je .. muka? . Se zgodi. Sicer pa igralec ne •zbira vlog, pravzaprav lahko le sprejme ali pa odkloni. Režiser .reče Iz predstave Padam! Padam! aha, to je igralski ansambel in podeli vlot»e. Dobiš, kar pač dobiš. Jaz sem imel kar srečo, da sem lahko naredil tako velik razpon različnih vlog različnih piscev, od Shakespeara, Cankarja, Ionesca do Moliera, Evri-pida... Najbolj sem se bal, da bi me opredalčkali, češ ta je samo za komedijo, oni je samo za dramo. To se mi hvalabogu ni zgodilo. Včasih, sicer redko, se tudi zgodi, da kakšne vloge res nimaš rad. Dve ali tri od vseh dvainpetdesetih mi pa res niso bile preveč blizu. Enostavno nisem vedel, kaj za vraga z njimi narediti, mogoče včasih tudi ni bil pravi režiser, ki bi mi dal kakšno večjo spodbudo. Sicer pa vsako, ki jo dobiš, ko se vanjo zagrizeš, ti pride toliko pod kožo, da jo poskušaš narediti, da imaš do nje neki odnos. Žalostno je, ko jo moraš po tolikem trudu tudi pokopat, po njej ti ne ostane kaj več kot nekaj fotografij, v zadnjem času tudi kakšna videokaseta..." Ob igranju v filmu si igralec lahko pogleda, kje ga je lomil, kako pa je na odru, pride do kakšnih težav, da pozabite tekst, da ga pozabi vaš soigralec... "To se velikokrat zgodi. Najpomembnejše je, da te na odru ne zagrabi panika. V takem primeru se je potrebno umiriti, premisliti in potem znajti kako drugače. Velikokrat se nam je zgodilo, da smo tako preigrali stvari, da tudi slučajno ni nobeden vedel, da bi bilo kaj narobe, razen nas igralcev seveda in režiserja, če je bil slučajno prisoten. Tudi na tokratni premieri so bile najmanj tri točke v predstavi, ko nam je enostavno vsem zmanjkalo..., zares pa se je morebiti videlo le enkrat, dvakrat pa ni nihče opazil, verjetno še avtor ne. Veliko je odvisno od koncentracije na odru, bistveno pri tem je, da vedno znaš poslušat soigralca. Da mu ob pravem času daš pravo iztočico. Zgodi pa se, da lahko kaj pozabiš, da soigralec kaj pozabi in tisto je potem potrebno na neki način zlepit skupaj, umirjeno, a na brzino. To pa je res stvar iznajdljivosti." Se vi dobro znajdete v takih situacijah? "V zadnjem času bom rekel, se res. Pred nekaj leti sem vloge znal do zadnje vejice, tudi spomin sem imel še boljši, danes pa mi kakšna stvar tudi izgine iz spomina. Seveda pa se je mogoče znajti, da nihče niti ne opazi..." Kakšna pa je jeseniška publika? V nekaj ponovitvah vas bržkone vidijo vsi, ki radi zahajajo na vaše predstave. "Naša publika je krasna, to lahko z gotovostjo rečem. Zelo veliko smo gostovali po vsej Sloveniji, tudi v tujini, ampak še vedno mislim, da je naša publika, zlasti premierska, daleč najboljša. Imam občutek, da nas imajo tisti ljudje, ki zahajajo v naš teater, radi in jim tudi mi z veseljem vračamo, kolikor je pač možno. Najboljše se počutim tukaj, na Jesenicah." Ali nastopate tudi drugače, za profesionalne igralce je to sploh značilno, recimo kot povezovalec na prireditvah, reci ta ton.. "Seveda. Spomnim se časov, ko so bile proslave, ko smo vsak mesec imeli najmanj dve, da si komaj prišel skozi. Ampak tudi še rad nastopam. V velik užitek mi je, da že devet let že moderiram "Jesenske serenade" na Jesenicah in na Bledu. Tu ni le dober večer, zdaj bodo pa nastopili ti in ti in zaigrali to in to..., ampak že vnaprej pripravim tekste, ki so vezani na glasbo nastopajočih, glede na časovno in stilno obdobje, kamor se uvršča njihova glasba." Aha, povezujete med literaturo in glasbo? "Tako. In še nekaj je, jaz silno rad recitiram, kar pa vsi igralci nc delajo radi. Zame je recitiranje velik izziv. Na odru imaš en kup pomagal, odrski kostum, luč, šminko, soigralce..., ko recitiraš si sam, pod osnovno razsvetljavo, brez kakih zunanjih efektov. V celoti si odvisen od sebe, od svojega glasu in svoje interpretacije. Teater je kot opera, ko pa recitiraš, je to kot koncertno petje. Velikokrat sem recitiral pri Linhartovem odru v Radovljici. Tam sem ustvaril veliko zelo dobrih recitalov, tudi izzivalnih in zanimivih, fenomenalna je bila španska lirika, recitirali smo odlomke iz škofjeloškega pasjona..." Pojete tudi? "To je moja neizpolnjena želja. Enkrat samkrat sem imel priložnost, da sem malo več pel. Ko smo Bojanom Maroševičem delali odlomke iz Beraške opere. Takrat sem bil postavljen v vlogo, da sem pel Drcchtove songe in moram reči, da sem jih z velikim užitkom. To pa res pogrešam. Sicer tu ne gre za ne mladega igralca na Borštnikovem srečanju, govorim o Urošu Smoleju. Ko takole gledam mojega Uroša, ko se spomnim, da sem ga "zvohal" komaj desetletnega, pravzaprav pa ima igralstvo v sebi in bi ga bilo nemogoče zgrešiti, sem zelo vesel, da mu je uspelo. Ogledam si vse produkcije, ki jih pripravijo na akademiji in z Borisom Cavazzo se poznava, pa se vedno poheca in pravi, a si prišel malo na govorilne ure. Z Urošem podoživljam tisto, česar jaz nisem imel priložnosti početi. Mislim, da se mi moja velika neizpolnjena želja izpolnjuje sedaj z njim." Zadnjič sem na televiziji gledal Radka Poliča, ki je novinarka obiskala v bolnišnici, baje je imel težave s srcem. In je dejal, da je šele zdaj, ko se je prisilno ulegel v bolniško posteljo, ugotovil, da sploh ni edini igralec s tovrstnimi zdravstvenimi težavami. Začel je naštevati Severja, Počkajevo, pa vse tiste, ki imajo by - pass... "Star sem 50 in mal čez in ugotavljam, da je igralstvo zelo stresen poklic," je dejal. "Vsaka premiera je resnično precej stresna zadeva. Takrat si včasih, kljub temu da zelo rad igraš, celo rečeš, ja, kaj mi je bilo hudiča tega treba, da tri dni ne jest ne morem, ne spat, da sem ves "ausglajzan", da sem čisto iz his'ce in mi kdo kriv prst pokaže pa zanorim. Čisto dobesedno si rečeš, ja, kateri hudič me je gnal na to barko." Mar bi šel na pečen ico z zeljem in na pir? "Ha, ha, tako ja. In ko zastor pade, ko si totalno izpraznjen, ko se odzovejo gledalci, to pa je tisti fantastičen občutek, to je nekaj tako lepega, da pretehta vse, kar sem prej potrpel. Do tebe pridejo ljudje, ki jih sploh ne poznaš, in ti rečejo hvala lepa, smo se tako nasmejali. Take stvari so se mi dogajale pri komediji "Pokvarjeno". Sem po predstavi prišel v trafiko, rečem trafikantki, ■ vem kakšno petje, saj nimam pevskega glasu, predvsem mislim na interpretativno pejte, songe, šansone. A tega pri nas na žalost ne dela nihče." Če bi se še enkrat odločali za študij igralstva, bi se uprli staršem? "Ja, zagotovo. Saj, potem ko je prepozno, si ponavadi mislimo, če bi takrat imel to pamet. Naključje pa je naneslo, da akademijo kar redno spremljam, namreč eden mojih nekdanjih učencev iz osnovne šole je trenutno v četrtem letniku. Dobil sem ga še kot mulca v 5. razredu, ko sem bil njegov razrednik, in ga kasneje spodbudil za igralski poklic. Letos je dobil nagrado za najboljšega če lahko dobim revijo Stop, gospa, ki je stala zraven, videl sem jo prvič v življenju, pa pravi, gospod ali vam lahko jaz kupim Stop, sem se tako nasmejala na predstavi..." Ampak obljuba, da boste v naslednjih petindvajsetih letih še mnogokrat rekli, j a, kaj mi je hudiča bilo tega treba, pa velja, a ne? "Res ja. Si pravim, da bom nehal, a dobro vem, da ko bo prišel režiser in mi dejal, ti, a vzameš tole vlogo, jo bom zagotovo vzel. Iz tega enostavno ne moreš, te preveč zastrupi... Ko zavohaš deske, šminko, kostume..., potem si že zasvojen in poti nazaj ni več." • Igor K., foto: Janez Pelko Zim jo! medtem ko nam ušesa polnijo naši naj., naj... naj glasbeni ljubljenci! Nadenemo si crazy blačila, poiščemo si cool družbo, nato pa jo mahnemo v našo naj... naj... naj diskoteko, kjer ob glasni muziki in barvitih svetlobnih učinkih dobro, da lahko v petek zajamemo sapo in dva polna dneva dihamo začutimo drug ritem! Z druščino vse večere bluzimo po mestu, se ustavljamo drug zrak. Pa napetost le povsem ne mine, kajne? Kaj počnemo mi v svojih ... noj lokalih in na žive in mrtve debatiramo o naših ...naj temah, med eNAJST in devetNAJST leti, da se rešimo stresa? Gremo na Smo kaj pozabili? O, gotovo so še načini, kako čez vikend igrišče ali v telovadnico, kjer se do onemoglosti podimo za žogo! zamenjamo glavo na ramenih in si v ponedeljek zjutraj spet nadenemo Priklopimo se na walkman in nas ni več za zunanji svet, tisto staro. Pišite nam o tem! Dotlej pa - čao! Življenje spet teče po tirnicah, kakršnih smo vajeni: šola, učenje, naloge, strah in trepet pred kontrolkami in spraševanjem, onemogla dirka od krožka do krožka, od ene popoldanske aktivnosti do druge... Uh, še Vprašaj kozmetičarko moti licenje "Koliko se lahko punce v 7. razredu Učimo," sprašuje 13-letna Mojca. "Jaz si pobarvam trepalnice, naredim črto na vekah, našminkam se in si nala-kiram nohte. Ampak nekatere učiteljice moti še tako malo Učenja. Doma nimajo nič proti, vsaj rečejo nič, če popoldne sploh še kaj opazijo. Kaj vi mislite o Učenju pri teh letih? Ali ni starokopitno, če nam stari to branijo?" Ženske so se že od nekdaj Učile, predvsem iz želje ugajati sebi in drugim. S pomočjo ličil lahko vplivamo na svoj izgled. Vemo pa, da je s seboj zadovoljen človek uspešen človek. Vendar je treba vedeti, daje Učenje šele druga faza, ki pripomore k dobremu videzu. Prva in osnovna faza je nega, tako nega obraza kot celega telesa. Menim, da mlada dekleta ne potrebujejo veliko Učenja. Le toliko, da prikrijejo pomanjkljivosti in licenje, ki ga uporabUaš, ni pretirano. Če se počutiš samozavestnejšo, zakaj pa ne. Pomembno pa je, da zvečer Učilo odstraniš. Glede nalakiranih nohtov pa tole: nohti naj bodo urejeni in čisti, lak pa ne pretirano vpadUiv. Če si tudi pridna učenka, mislim, da učiteljev ne bi smelo motiti malo ličila. Pa lep pozdrav in veliko uspeha v šoli! • Kozmetičarka Ana Mali Letence4a, Golnik, S! 461-369 Za lepše face Ko me moj imidž spravlja v obup r Draga mladenka, dragi mladenič! Vse okoli nas oznanja pozno jesen. Bogastvo barv, obletelo drevje, krajšanje dneva, sama znamenja, da prihaja čas, ko se bomo večji del dneva zadrževali v zaprtih prostorih. To pa je tudi, ki je primeren za branje in pisanje pisem Ob zadnjem srečanju smo si obljubili, da bomo za atije in mamice napisali še eno pismo (že prejšnje je menda "full vžgalo", celo naš ata gaje bral in kimal). Draga mami in ati! Najprej bi se vama radfa) zahvalil(a) za zanimanje, ki sta ga pokazala, ko sta zadnjič prebrala moje pismo. Prav vesel(a) sem, da sta me po dolgem času od blizu pogledala, pa ne le v obraz, tudi moja duša vama je bila nenadoma bliže. Hvala vama tudi za dober pogovor, sedaj sem še bolj prepri-čan(a), da me imata rada in da veliko mislita name, le da se včasih zgodi, da tega ne opazim. Vesel(a) sem, da vem, kako trdno oporo imam ob sebi in hvala za novo spoznanje, da "ni vse zlato, kar se sveti". Odprla sta mi oči, kako pomembna je moja notranja lepota in srčna dobrota, saj prav to je tisto, kar si želim, čeprav me moja zunanja podoba pogosto spravlja v obup. Sedaj sem trdno odločen(a), da vama ne bom več težilfa) za denar, ki bi ga porabil(a) za razne pomade, ki mi jih svetuje zdaj ta zdaj drug(a) prijatelj(ica). Vem, da trdo prisluženi denar mora najti svoje mesto. Zato si bom naredil(a) jasen načrt, kako pomagati samfa) sebi, vidva pa mi bosta po svojih močeh pomagala. Tudi na prehrano bom pazil(a), saj to je vendar najlažje. Ne bom stradal(a), tudi kakšno čokolado in čips si bom privoščil(a), toda le kdaj pa kdaj in samo kot desert. Sadje, zelenjava in vsaj liter tekočine na dan, pa čim več gibanja, to bo moje vodilo v prihodnje. Tudi to pismo naj končam. Se enkrat hvala, da me imata rada. • Vajin(a) mladenič, mladenka in kozmetičarka Mojca Zaplotnik NAJST nasveti Ko si na tleli..* Saj veste, tako se začne neka pesem... Pa ne samo pesem, včasih se ti res zgodi, da si s samozavestjo čisto na tleh. Žreš se za najmanjši problem, na jok ti gre, dereš se na starše, loputaš z vrati. Kaj ti je storiti? Po že preizkušenem receptu iz prejšnjih številk ponujamo nekaj NAJST nasvetov, kako v takih okoliščinah izboljšati razpoloženje. Nasmeh nič ne stane * Najprej se nasmej sam(a) sebi pred ogledalom Če drugega ne, te bo v boljo voljo spravila že tvoja klovnovska faca. * Pokliči prijatelja, prijateljico. Ne gnjavi ga (jo) s svojimi težavami, recita par besed kar tako. Ni vrag, da se ne bi čemu skupaj nasmejala. * Imaš kitaro? Sintesajzer? Flavto? Zaigraj nekaj taktov. Če nisi glasbeni tip, stori kaj drugega, kar ti odvrne mračne misli napiši pesem, grafit ali kratek zapis v dnevnik, nariši risbo. Ne znaš nič od tega? No, potem pa v kopalnici na ves glas zapoj odlomek iz tvoje priljubljene skladbe. Če zgrešiš ton, nič ne de, saj te nihče ne sliši. * Če si na tleh že navsezgodaj zjutraj, še preden se spraviš iz postelje, ti bo zalegel tale nasvet: čez noč pusti dvignjene rolete ali žaluzije, da te zjutraj namesto zoprne budilke zbudi dan. Start bo tako lepši. * Se spomniš svojih otroških "modnih revij" z mamino ali očetovo garderobo? Če si sam(a) doma, si spet omisli takole otročje razvedrilo. Zaleže za naslednje pol ure. Presenečaj v šoli * Obleci si svoje najbolj zabavno funky oblačilo in zažgi! * Če običajno hodiš v šolo peš ali z avtobusom, se tokrat odloči za rolerje. Pomaga krvnemu obtoku, pa tudi razpoloženju. * V šoli pozdravi vsaj dva simpatična človeka, nasmehni se na pol znanemu lepotcu iz višjega razreda. * Povabi najboljšega prijatelja (prijateljico) na sok in recita eno ali dve o novih modnih trendih ali kako šaljivo o že znanih prfoksih. * Spremeni zunanji videz: zamenjaj pričesko (začasni barvni pramen do naslednjega pranja se prilega obema spoloma), na šolski nahrbtnik nalepi kaj novega, obleci se drugače, kot so te sicer vajeni v tvoji okolici. Take(ga) te ne poznamo * Sezona cvetja v naravi Je že skuiuj mimo, vendar ga lahko kupiš v cvetličarni Mama bo vesela, šopek pa bo razvedril tudi tvoje turobno vzdušje. * Preseneti stare doma. Malo pospravi po stanovanju, če si od vse familije prvi (prva) doma, jih pričakaj s kosilom. * Naredi si spisek svojih prednosti: skrbni starši, lepe oči solidne ocene v šoli, priljubljenost med vrstniki.. Lahko ga napraviš le v svoji glavi, da bi kdo nepoklicani ne videl in si ga napačno razlagal. Sicer pa malce samovšečnosti nikakor ne škodi. * Tudi kompliment nič ne stane. Resda jih ni pametno preveč razsipati naokrog, da ne izpadeš ceneno in hinavsko, občasno pa se prileze: mami, da ji pristoji nova pričeska: bratu, daje bil dober na šolski tekmi; sošolki da ji je uspel referat pri zgodovini... Če tudi tebi kdo izreče kompliment, ga ne sprejmi z nezaupanjem, pač pa z veseljem. „Matke pa fotra še en cajt ne bo, matka mi je dala jurja za kilo kislega zelja, če born SLUČAJNO lačen. V hladilniku je tema, v želodcu pa pajek. Sestradan sem za crknit! „Kva pa sta mi tastarà dva sploh pustila? A zdej naj pa mamin fikus prežvečim? Aja, telefon mislte! Cool! Ampak kaj, k mam pa za halo pico premal kesa. A zdej naj Pa banko oropam?" "Ne! Glej, glej, tuki piše: JESENSKA PONUDBA PIZZERIJE MATEJA, telefon 222-800, odprto vsak dan ob 8.30 do 22.30, nedelja in prazniki od 11. do 22. ure, dostava hrane na dom. Za jest pa vse sorte pizze, zrezki, kalamari, postrv, morski sadeži, solate, sladice, špageti... Uaaaauu, in skorej vse manj kot jurja!" „Cool!n, „Uaaaaau!", „Da best!" , „$pica!" Živobarvni čevlji, da se nas bo pozimi že na daleč videlo. V kakšnih oblačilih bomo prebili letošnjo zimo? V takšnih, ki nam bodo s svojimi razkošnimi barvami in mikavnimi mod eli vedrih ta hladni letni čas. Se vam je že posvetilo? V Benettonovih seveda. Vse imajo, kar si poželi NAJSTnlško srce, zakaj se torej ne bi oblekli svojim željam primerno! Punce in fantje bodo rned oblačili te priznane in med mladimi zelo priljubljene blagovne znamke zagotovo našli tudi kaj za prihajajoči letni Čas. Po Benettonova oblačila vam ni več treba daleč. Sicer pa že veste: United Colours ofBenetton v prodajalnah v Skofji Loki, na Bledu in v branju. V slednji si za tokratno predstavitev nismo izposodili le oblačil temveč tudi manekenko. 2o I O t= ž Q lu g Z O 2 Z) Camp America vabi tudi letos Piše nam Bernarda Pulko iz Ljubljane, ki je lani v tem času predstavljala Camp America v naši barvni prilogi. Letošnje poletje je v Ameriki srečala vrsto študentov (in neštuden-tov) z gorenjskega konca, zato nam je poslala "post-ameriško-poletni feetback" v pričako-vanju, da se še kateri od mladih ljudi odloči za potovanje in tovrstno poletno zaposlitev onkraj velike luže. londonsko agencijo (izbor za leto 1997 se je namreč že začel): CAMP AMERICA, 37 a Queens Gate, SW7 5HR London, GB. Nadaljnje informacije vam bodo posredovali po pošti. Še enkrat na kratko o bistvu. Če radi potujete, pa nimate preveč denarja, je poletje v šolah in kampih Campa Americe za vas kot nalašč. Nekajtedensko delo v kampih, šolah ali v družinah (varovanje otrok) je pogoj, da vam omenjena organizacija pomaga pridobiti potrebno vizo in vam priskrbi brezplačno letalsko vozovnico v Ameriko in nazaj. Brez obveznosti boste prejeli nadaljna navodila, brošure, prijavnice in ostali potrebni material. Če pa vas zanima, kako je bilo letošnje poletje v Ameriki, vam na kratko povem: SUPER. Polno življenja, dogodivščin, ljudi, krajev... Težko je opisati, kakšen je videti kip svobode v soju ogromnega ognjemeta, kako diha Harvard znotraj debelih, z bršljanom poraščenih sten, kako životari sreča na ulicah Las Vegasa in kako ti utripa srce, ko se pred teboj, oddaljena le nekaj korakov, dvigne iz vode ena največjih živali na svetu. Čudovito. Pojdite in začutite! To je edina pot, da življenje tudi živite. Brati o njem in poslušati zgodbe je nekaj, kar počno tisti, ki jih življenje ne zanima kaj prida." Rarding Ice Field Seward, ledeniško Polje na Aljaski. "Se spomnite lanskega vabljivega povabila na vroče poletje v Ameriki, ki smo vam ga ponudili Pod naslovom Zastonj v Ameriko? Res je, tega je že teto dni, davno vsaj za tiste od nas, ki smo domala tretjino leta preživeli na oni strani zemeljske oble. foštitut za študij v tujini je letošnje poletje Pospremil v ZDA največje število Slovencev do-skJ. Vesela sem bila tega podatka, saj dokazuje, da se tudi slovenska mlajša generacija loteva življenja na pravem koncu. Velikemu številu Norvežanov, Švedov, Nemcev, Italijanov in dru-9jh, ki nabirajo znanje in življenjske izkušnje sirom po svetu, se počasi, a vztrajno pridružujemo tudi Slovenci Potovalo nas je veliko, a prav toliko Je bilo tudi zavrnjenih. Ne boste verjeli zaradi kakšnega banalnega razloga so ostali doma: njihove prošnje so prepozno prispele na pravi naslov. Zato mimogrede vsem tistim, ki razmišljate o poletju v Ameriki in se vam cedijo sline po novih doživetjih, priporočam čimprejšnji stik z Ženska in moška obuvala, kakršna nosijo naši zahodnoevropski vrstniki. Ali pa takšnile visoki škornji, ki jim na dolgih dekliških nogah ni videti konca. Kaj naj si izberemo mladi, da bomo tudi to zimo IN? Najraje vse. Karkoli že bomo, pa vemo, kam po čevlje. V prodajalno KERN na Maistrovem trgu v Kranju. Mednarodna druščina otrok v enem od poletnih kampov. To so vtisi Bernarde Pulko, kije po doživetjih v Campu America obiskala še dobršen kos Amerike, Kanado in Aljasko. Bi imela rada cupo kot tale bejba? _ Biokolekcija za nego las in lastšča ASSAV Naročila in prodaja: BIOTIKA p.p. 21, 6320 Portorož, tel 066/79-908 v Kranju pa 245-523. redlagajte I Na straneh namenjenih NAJSTnikom, smo se večkrat obsežno razpisali o različnih temah. Poleti o počitnicah jeseni o šoli, na vrsti bodo tudi nasveti o tem, kako vzdrževati prijateljske odnose, kako prenašati svoje brate ali sestre, da o starih niti ne govorimo, pričakujemo pa tudi vaše predloge. Dobivamo zlasti vprašanja o negi, oblačenju, kozmetiki, saj mlade med eNAJST in devetNAJST leti, pa še kako leto prej in pozneje, očitno najbolj obsedJajo misli o zunanjosti Še nam pišite o svojih radostih in skrbeh mi pa vam bomo poskušali na čimbolj zabaven način natresti nekaj življenjskih nasvetov. Povabilo k sodelovanju še vedno velja, prav tako tisto o nagradah! NAGRADNA KRIŽANKA N0TÇA PUA OPREMA Pod gozdom 30, 4290 Tržič Tel: 064/58-802 Fax: 064/57-313 Nagradna križanka SMOLEJ, d.o.o. Projektiranje, svetovanje in proizvodnja notranje opreme, Kovor pri Tržiču Današnjo križanko prispeva podjetje SMOLEJ, d.o.o., Pod gozdom 30, Kovor pri Tržiču, doma in v Evropi uveljavljen proizvajalec pohištva za opremo zobozdravstvenih ordinacij, v zadnjem času pa tudi jedilnih kotov in otroških sob. Za jedilne kote in otroške sobe je značilen velik izbor elementov in veliko možnosti postavitve. V podjetju se ukvarjajo tudi s projektiranjem in vam naredijo tudi načrt za postavitev opreme iz njihovega lastnega programa. Prav zanimivi so tudi njihovi otroški stolčki, in otroci, ki jim ga bo prinesel eden od treh dobrih moz Miklavž, Božiček in dedek Mraz, ga bodo resnično veseli, nad njim pa bodo navdušeni tudi starši. Reševalce križanke čakajo naslednje nagrade: 1. miza ARTA v vrednosti 43.900 SIT 2. OTROŠKI STOLČEK v vrednosti 13.440 SIT in štiri nagrade Gorenjskega glasa v vrednosti 2.000 SIT Promet z nepremičninami v rokah posredniških agencij Zaupati ali ne ■ to je zdaj vprašanje hlčrt cknAvnnia nnvnnln ».> i/l oli no ca rrtrtnrt^o Tonimato 79 no L lin'' k -iLü naitlitroiA in hrP7 ÍV^U'ini'.) Ha Vil« hrt n 6 5li^0' stanovanJe» parcel«, gozd... ali pa se mogoče zanimate za nakup? Kako najhitreje in brez tveganja, da vas bo eKdo prinesel okrog, priti do cilja? Pravi naslov so posredniške agencije, ki namesto vas za ustrezi £rAanJ> 22. novembra - Natančnih podatkov, koliko agencij v zemljiščih ovira prosto prodajo 7v«»ji trguje z nepremičninami, ni. Po oceni stanovanjskega s tem, ko določa predkupne o^PJ8 P" Gospodarski zbornici Slovenije je okrog tristo upravičence, podobno velja za f »en, ki so registrirane po novi klasifikaciji dejavnosti, od teh nepremičnine v mestnem jedru Je Pnbližno polovica upravnikov, druga polovica pa agencij za in za družbena podjetja. Pri nas Fromet z nepremičninami. Razen teh je še nekaj tisoč združb, ki nepremičninski trg ni odprt, kot postransko. Pa tudi torej mora posrednik dobro da je dovolj mobitel, poznati tudi vse zakonske orne- ustrezno provizijo naredijo vse. ima: . "»-f^Hicninami, Kazen ien je s< P'ecei S!?«? deJavnost opredeljeno k< Pa so ž l ht* Posamezmlkov> k* menijo, e 'anko veliki trgovci z nepremičninami. *i enS Cm Pred takimi muha-star!?v^eunicami svarijo tako v neDrl^skem združenju kot v dela n rlčmnskih agencijah, kjer oino /aeSno' str°kovn0; dolgor-Pada'tf,JSenca "kvazi agentov" taksi, J nanJe- Mudje smo pač tucj, Hrn e lzku§nje pn enem Pa x 8e,mu ne zaupamo več. avendar; že bežen pogled v oglase - če se omejimo vendar; že bežen pogled v oglase - če se omejimo V na Gorenjski glas in Oglas: 04 - pokaže, da je ljudi, ki sami Podajajo ali kupujejo hišo, ^anovanje, parcelo, njivo, zelo malo oziroma da so P^met z nepremičninami pravica ie prevzele agencije. Razlogov, kij>ovorijo njim v prid, je čen objekt, ugotovi njegovo trdnost, kakovost, pa je za posrednika potrebno tudi znanje ekonomista, ki pozna trg in razmere na njem, ter pravno znanje, s katerim se posredovanje dejansko konča. "Da bi se izognili šarlatanst-vu, bi morali tudi v Sloveniji posredniki opravljati preizkus znanja z ustrezno predhodno izobrazbo z enega od omenjenih treh področij, izdelana bi morala biti merila, kodeks. Ne- [»remičninsko združenje, ki de-uje v okviru sodnih cenilcev in v katerem sem tudi sam prisoten, te premalo tržno usmerjeno, iona nepremičnin še ni zaživela, morda bo na tem področju prvimi;TaY, Tfga "vendarle storila korak naprej P^meznik izgubi, preden uspe Gospodarska zbornica Slove teÏÏV'bla$°" Pr°dati: oglašuje v dn • xasoPlsu in tej reviji - prvič, fu8ic, dvajsetič..., presedi ure in JJ Pn telefonu, čakajoč na klice Fencialnih kupcev, skuša čim tnn PpJa200 odgovarjati na vsa . °goča (tudi neumna) vprašan-" Pred vsakim najavljenim °m riba in čisti kot nor, se . —M--------~T7:CL«1 r» za ceno (številni bi sicer ne zavedajo, ne morejo biti resni yk a je predrago), skratka, konkurenti. V našem podjetju se Jnevajo tedni in rWri a knnlmrpnr« n, nn*n» (če) ko doBf.e! .rese> ali bo v nije, ki pripravlja ustanovitev nepremičninskega združenja. Sicer pa se nepremičninski trç počasi ureja sam, posredniki večjih podjetij se že dogovarjamo, sodelujemo, tisti, ki priha- 1'ajo na novo in vidijo samo oneni rezultat, to je provizijo, kaj je zanjo treba narediti, pa se - m meseci, a ega konkurenca ne pozna, konkur- . enca dobrih posrednikov ne e) končno že pride, more prizadeti," pravi Jože >eovr^ ""\ ali100 v pogodbi Kern. ^ niorH i dobil, ali pa n . . , Ç0rda naletel na goljufa. Pomembna je pravna varnost ložaS^em neugodnem po- Wa ~ dl kuPec hiše> stano-»aleti Jarc?le - Ko končno že Plan strLtlSt r p.ravo' stopi na Iastništvom alVje vse prav z toorda • a" nepremičnina namreč pod hiPoteko- saJ le 2a vv teJ trgovini pa ne gre nekai hPS. kruha> amPak za sto tiS P h deset tisoč ali celo usoc mark. Kaj V podjetju K 3 Kern skrbe tako za prodajalca kot za kupca, ne glede na to, kdo je njihova pogodbena stranka. Oba morata imeti občutek varnosti, pravijo. Prodajalcu je treba njegovo nepremičnino čim bolj pošteno oceniti, upoštevati tudi okolje, v katerem se nahaja, tržna cena pa je seveda stvar soglasja. V večini primerov prodajalci upoštevajo } zaznati dober agent preerfag Jetje t;anju Je bilo prvo podarem;* -Je 2ačel° ukvarjati z ^enirin ninami in gradbenim ?ovljènnn080^K 3 Kern, usta ložeT 1989 s bi!Zen ble skega Makler k Katenm cto ,„xïi___ fckratílnmusta začela nekako sam m bll° niti organizacij ^omer t0Jnih podJetiJ za femu L: uepremičninami. ^etprimerne so bile tudi "NevaŽ "Ko smo zače,i ^cli 'JudJe nikakor niso ^ BaaKn,eti' zakaJ ne daJe" ^vs"ur^ov Podajalcev in da Henii,i* P" Posredniku. Tudi ma, kaj prodajalec namerava naprej. Pogosto pridejo v pošt-ev menjave. Močan posrednik bo veliko lažje zadovoljil pričakovanja, saj ima precej daljši seznam nepremičnin, s katerimi trguje, kot se da razbrati iz oglasov. Oglaševanje je namreč drago, pobere skoraj polovico provizije. Posrednik tako prodajalcu kot "o,k "ie stanovanje ^Posredovanje ni bilo. Pravza- varnost, f rev j ES Í!h še danes ni, čeprav se p°sk«ša delati na tem." ** Jožeta Kerna je cenilstvo s;n°va za dobrega posrednika. cJJ. Je kot sodni izvedenec, lnnallec že imel izkušnje. Razen k ,n) gradbenega strokovnjaka, lanko realno ovrednoti dolo- morebitno obremenjenost nepremičnine z raznimi služnostmi, denarna bremena, hipotekarne kredite ipd. S tem seznani obe stranki. "Za vse nepremičnine se, žal, ne da takoj skleniti kupoprodajne pogodbe. Zakon o kmetijskih jitve, predpise, da strank ne zavaja. Šele ko je vse "čisto", pride na vrsto zaključni pravni posel. Če je le mogoče, uredimo vse do vknjižbe nepremičnine v zemljiško knjigo, sicer pa - to velja za stanovanja - do overjene kupoprodajne pogodbe." Ljudje vse manj nepremičnin prodajajo sami, ker je na trgu veliko lumpov, pravijo pri Ker-nu. Fizični posredniki ne zagotavljajo pravne varnosti, samo pobirajo are. Tudi zato pri Kernu zahtevajo t.i. ekskluzivo za posredovanje. Če sami sprejmejo aro, ie to zagotovilo za resnost posla in izključitev drugih "posrednikov". Kakšne so tržne cene Nepremičninski trg se z leti spreminja. V času razprodaje družbenih stanovanj je bilo naprodaj ogromno stanovanj, zdaj pa ie ponudba že zelo umirjena. Nekateri, ki so tedaj kupili dve ali celo tri stanovanja, jih zdaj poskušajo menjati za hiše. Povpraševanje po hišah in po stavbnih zemljiščih narašča. "Za Gorenjsko lahko rečem, da se trenutno najbolj splača kupiti že zgrajeno hišo, ker je cenejša, kot če bi kupoval zemljišče in hišo gradil. To še bolj velja za Štajersko in Dolenjsko, medtem ko so v Ljubljani, na Obali pa tudi v turističnih krajih Gorenjske, kot so Kranjska Gora, Bled, Bohinj, zgrajeni objekti dražji zaradi velikega povpraševanja in pomanjkanja prostih lokacij," pravi Jože Kern. V kranjski občini je treba za večja stanovanja normalnega standarda odšteti od 1300 do 1450 mark za kv. meter, za manjša pa od 1500 mark naprej. Na območju Jesenic, denimo, so manjša stanovanja po 1000 do 1100 mark za kv. meter, večja okrog 900 mark, na turističnem Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori pa se cena suče okrog 2000 mark za kv. meter. V istem razmerju so tudi hiše. V Kranju velja povprečna cena od 250 do 300 tisoč mark, na Jesenicah okrog 200 tisoč. Podobne cene kot v Kranju so še v Kamniku in Škofji Loki, medtem ko so v Medvodah, ki so že bliže Ljubljani, za okrog 20 odstotkov višje. So stanovanja v primerjavi s hišami precenjena? "Če vzamemo povprečno hišo z okrog 150 kv. metri stanovanjske površine in približno 70 kv. metri kleti ter 600 kv. metri zemljišča - za tako velja tržna cena od 260 do 280 cenejše samo za kvadratne metre in parcelo," pravi Jože Kern. Hitreje kot stanovanjskim metrom raste cena parcel. V zadnjih dveh letih se je povečala za sto odstotkov. Rast se še ni ustavila, postopno se bo približala vrednosti srednje velike zgrajene hiše. Pomeni, da bodo v prihodnosti lahko gradili le bogatejši. Provizije V podjetju K 3 Kern prodajalcu po zaključenem poslu zaračunajo 2-odstotno provizijo od vrednosti prodane nepremičnine. V njej so zajete vse storitve, tudi pravne, do vknjižbe. Po novem odstotno provizijo zaračunajo tudi kupcu (razen, če ni hkrati tudi prodajalec). Ogledi so brezplačni, nasveti prav tako. Provizije so od agencije do agencije različne, najpogostejše so 3-odstotne, včasih tudi 4-odstotne, nekatere s stroški obremenijo tako prodajalca kot kupca, nekatere zaračunavajo celo oglede. Povsem drugačen način dela v primerjavi s klasičnimi agencijami po vzoru K 3 Kern ima ljubljanski Telestan. Ta posreduje prek telefona, ima sicer zelo bogato podatkovno bazo, slabost tega načina pa je predvsem ta, da strankam ne zagotavlja pravne varnosti, meni Jože Kern. Tudi gradbeni inženiring V kranjskem podjetju K 3 Kern se ukvarjajo tudi z gradbenim inženiringom. Po tej nadaljevani storitvi posegajo zlasti tisti, ki kupujejo stavbna zemljišča ali stare hiše, potrebne obnove. V podjetju svetujejo, pomagajo v upravnem postopku zazidljivosti do izdaje gradbenega dovoljenja, izdelajo tudi načrt. V firmi sta redno zaposlena dva; razen Jožeta Kerna tudi žena, ekonomistka, starejši sin sodeluje pri cenitvah s področja strojništva, hči se vključuje kot bodoča ekonomistka, mlajši sin pa gre tudi po očetovi poti gradbenika. Skratka, firma se oblikuje v družinsko podjetje z nekaterimi zunanjimi strokovnjaki, ki se postopno vse bolj odpira v smeri projektivnega biroja in v perspektivi tudi v gradnjo za trg, kar pa seveda zahteva veliko denarja, v prvi vrsti pa urejene občinske prostorske dokumente oziroma, iz katerih bodo razvidna prosta stavbna zemljišča. Trenutno je to še slabost, značilna za vso Slovenijo. Makler. dobri ostajajo Blejska posredniška agencija Makler, ki jo vodi Borut Kordež, frav tako nosi letnico 1989. okriva zgornji konec Gorenjske, nekako do Podbrezij in Tržiča po načelu, da dober makler (nemško: posrednik) dela na tistem trgu, ki ga res dobro pozna. "Konkurenca je zdrava," pravi Borut Kordež. "Res se tako rekoč vsak dan pojavi kakšna nova agencija, vendar tudi hitro izginjajo, nekateri agenti se vračajo z novim imenom. Žalostno je, da se tak posel lahko opravlja kot popoldanska obrt. Ne gre namreč samo za prodajo, trgovino, ampak tudi za pravno urejanje zadev. Ostali bodo samo dobri. Precej problemov naredi agent, ki stanovnje, na primer, oceni več, kot je realno iS GC GOST/ŠČE *et1e pn Tržiču, tel. 064/58-458 asy8bi na DNEVE RIBJE KUHINJE j!0*. Pet., sob. 27., 28., 29., 30/11 ^^BTO VSAK DAN d.o.o. iankarjeva 8,4000 Kra vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah 5x8DX4/133 že od 96.319,00 SIT Pentium 100MHz od 124.165,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov jI i na kredit! Te! .:064/221-040, Fax:223-792 8. MIKLAVŽEV SEJEM na Gorenjskem sejmu v Kranju, od 30.11. do 4.12. od 10. do 20. ure - največja izbira daril in igrač - avtomobili, blago široke porabe - vsak dan obiski MIKLAVŽA 1 vredno. Ljudi zavede, naši oceni ne zaupajo, potem pa izgubijo pol leta, preden spoznajo, da imamo prav, hudi so na vse. Zato se strinjam, da so merila nujna, treba jih bo postopno dograjevati." Tako kot K 3 Kern, tudi blejski Makler stranki zagotavl ja pravno varnost in zanjo opravi vse upravne postopke. Provizijo zaračunava samo prodajalcu, je 3-odstotna, saj meni, da posrednik lahko po zakonu o posredovanju zastopa samo eno stranko, ne dveh. Najbolj pa Kordeža moti, ker nekateri posredniki zaračunavajo oglede. Pravi, da je to izsiljevanje. Sicer pa promet z nepremičninami na zgornjem koncu Gorenjske kaže takole grobo sliko: na Jesenicah se pozna slaba kupna moč, razen tega Jesenice tudi niso najbolj privlačne za bivanje, na Bledu in v Radovljici pa je povpraševanja po nepremičninah več od ponudbe. Koncesije Med agencijami, ki so se na Gorenjskem pojavile v zadnjem času, obeta podružnica ljubljanske Pia nepremičnine v Skofji Loki. Njej cilj je vsa Gorenjska, ponuja pa celotno paleto storitev, od cenitve do predloga za vknjižbo. Razen tega ljubljanska centrala premore tudi strokovnjake s področja projektiranja in opremljanja. V škofjeloški Pii menijo, da bi Gospodarska zbornica Slovenije posrednikom morala podeljevati, tako kot v tujini, koncesije na osnovi strogih meril, kar bi strankam zagotavljalo kakovost storitev. V Sloveniji je osem desetin agencij, ki menijo, da je za trgovanje dovolj mobitel. Posredniški kodeks Jože Erjavec iz stanovanjskega združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije se zaveda problemov, s katerimi se spopadajo tako agencije kot ljudje, ki jim zaupajo svoje posle. 28. novembra naj bi na posvetu v Portorožu tisti upravniki in posredniki z nepremičninami, ki bodo pač voljni, podpisali svoj kodeks. Kodeks seveda ne rešuje problemov, ki bi jih moral zakon. Agencije, ki bodo osvojile kodeks, bodo pred drugimi v določeni prednosti; vstopile bodo v zbornično evidenco in uživale reference. V naslednji fazi v stanovanjskem združenju, ki se bo preimenovalo v nepremičninsko združenje, pripravljajo tudi katalog in cenik storitev. • H. Jelovčan URADNI PRODAJALEC mobitel yutfi POKUČI ZDAJ! 064/225-060,860-029 KIDRIČEVA 6b/KOROŠKA 26, KRANJ PROST VSTOP - PROST VSTOP 31 aluminij montol d.d. komen Podjetje al. stavbnih In drugih konstrukciji KOMEN 129a, telefon: 067/ 78-111 komerciala 78-174, OPP 78-375 N0UOIZ AUJMINUAMOIVrAL: V sodelovanju z nemško firmo RENAU: ■PVCOKNA ■PVC VRATA -PVC POSODE ■PVC ZIMSKI VRTOVI Pokličite nas! GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so po gorenjskih cestah od torka naprej opravili 10 vlek in 5 pomoči na cestah. GASILCI Predvsem so imela gasilska druživa po Gorenjskem v minulih dneh ogromno dela zaradi poplav. Veliko je bilo črpanj vode iz kleti, reševanj mostu oziroma odstranjevanja naplavin, da ni prišlo do njihovih poškodb, preprečevanj hudournikom, da bi naredili večjo Škodo. Poleg tega so kranjski gasilci na letališču odstranili reklamo za Tobačno tovarno Ljubljana in po prometni nesreči na cesti Radovljica - Lesce reševali vkleŠčeno voznico iz osebnega avtomobila. Jeseniških gasilci so poleg že omenjenih reševanj pri poplavah imeli 3-krat postavljeno gasilsko stražo v Gledališču Tone Čufar, pogasili so gorečo barako na gradbišču v železarni, menli plin v mazutni post-ajio železarne, postavili gasilsko stražo v hokejski dvorani Podmežakli, pohiteli v Merkur, kjer se je sprožil požarni alarm, ki pa je bil lažen, kar 5-krat pa so tokrat opravili tudi prevoze z njihovim rešilnim avtomobilom. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 10 dečkov in 3 deklice. Med dečki se je rodil tudi korenjak s 4.45Ü grami porodne teže, najlažja deklica je tehtala 2.450 gramov. Na Jesenicah so se rodili 4 novorojenčki, 2 deklici in 2 dečka. Najlažji je bil deček s 3.230 grami, najtežja pa deklica s 3.900 grami porodne teže. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli predvsem na kirurškem oddelku ogromno dela, saj so od torka do danes pomagali kar 191 ljudem, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč. Na internem oddelku so imeli takih primerov 48, na pe-diatriji 12 in na ginekologiji 15. AVTOŠOLA M V IUOULH m DEM i TTT^ Titova 18, 4270 JESENICE (POTOVALNA AGENCUA KOMPAS PEGAZ d.o.o i Tel.: 064/872-641,83-289, fax: 064/81-768 DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 9. do 17. ure $LATM ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J itl./i/vx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA . VIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM. PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Slovenija prvič med ministri Unije Kračun in Kacin v Ostendeju Zunanji in obrambni minister sta se srečala z nekaterimi ministri držav, rednih ali pridruženih članic Unije ter voditelji Nata. Ljubljana, 22. novembra - V belgijskem letoviškem mestu Ostende je bila seja ministrskega sveta Zahodnoevropske unije (WEU), na kateri so sodelovali zunanji in obrambni ministri desetih držav članic in ministrski pari pridruženih članic in pridruženih partneric Unije (skupno 28 držav), med katerimi je bila prvič tudi Slovenija. Zastopala sta jo zunanji minister dr. Davorin Kračun in obrambni minister Jelko Kacin. WEU bo, ne glede na obotavljanje Združenih držav, pomagala beguncem in razseljenim osebam Zaira in Ruande, dopolnila pa bo sistem evropske varnosti, v katerega je vključena tudi Slovenija, ena od prvih kandidatk za sprejem v Nato. Slovenska vojska že oblikuje posebno profesionalno enoto, ki bo sposobna sodelovati v vseh operacijah Unije. Ministrski vrh je to posebej ugodno ocenil in izrekel pozitivno mnenje o obrambnem in drugem sodelovanju Slovenije, Italije in Madžarske. Ministra Kacin in Kračun sta se pogovarjala s svojimi kolegi, še posebej pa tudi z generalnim sekretarjem Nata Javierjem Solano. • J. K. Znanstveno in tehnično sodelovanje s Francozi Skupno v Proteusu Ljubljana, 22. novembra - Slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek in francoska veleposlanica v Sloveniji Francoise Bourelleau sta podpisala nov protokol k programu znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med državama, imenovan Proteus. Ta program tako odpira nove možnosti sodelovanja in vključevanja raziskovalnih in visokošolskih ustanov že leta 1988, razpis pa bo objavljen prihodnje leto. Osnove za Proteus so bile sprejete leta 1994, takšne oblike sodelovanja pa imajo Francozi že z Nemci, Angleži, Belgijci, Španci, Grki in Madžari. Znanstveno in tehnično sodelovanje med Slovenijo in Francijo obsega 48 projektov, med katerimi jih je največ naravoslovnih, sledijo pa tehnične, medicinske in družboslovne. Povolilna Slovenija Štirje na pogovorih o vladi Predsedniki strank slovenske pomladi domači in tuji javnosti zagotavljajo evropsko usmerjenost svojih strank. Ljubljana, 22. novembra - Nezaupanje v evropsko naravnanost strank naj bi širil del Liberalne demokracije, pomladne stranke pa poudarjajo, da so bile vedno evropske in to bolj kot nekdaj LDS, in da pričakujejo od diplomatskih predstavnikov Slovenije v času do oblikovanja nove vlade nevtralnost in profesionalnost. Dogajanja v strankah je mogoče razumeti na dva načina: na dokončni medsebojni spopad obeh strani, ki se bo pokazal že prihodnji teden, če ne bo poprejšnjega sporazuma, ko bodo volitve vodstva novega državnega zbora, ali na notranje organiziranje pred možnim kompromisom obeh strani v prihodnjem vladanju. Tako so se v začetku tedna sestali predsedniki treh pomladnih strank in predsednik Liberalne demokracije. Na pomladni strani so se odločili, da se bodo z LDS oziroma dr. Drnovškom pogovarjali vsi trije (dr. Drnovšku je to tudi v čast, da morajo z njim na pogovore kar trije), dr. Drnovšek pa tudi trdno vztraja, da je mandatarstvo njegovo in da se je na usklajenih programskih osnovah pripravljen o vladni sestavi pogovarjati z vsemi. Kakršna koli podrejena ali pridružena vloga LDS (3 plus ena) in opustitev dr. Dnovška kot mandatarja pa za LDS in njenega predsednika ne pride v poštev. Moti ga, da pomladne stranke nevarno delijo Slovenijo na dva bloka, hočejo najprej oblast, šele potem pa pogovore o programu vlade. Za Drnovška je pot obratna: najprej dogovor o programu in nato graditev koalicije na programu. Volilni izid je jasen tako glede Drnovškovega mandatarstva kot pričakovanja sodelovanja dveh največjih: LDS in SLS. Tako gledajo na stvari v LDS, na drugi strani pa "pomladniki" tudi iščejo sodelovanje z LDS (brez nje je tudi po njihovem mnenju težko vladati), vendar naj bi bila LDS kot četrta pridružena m zato podrejena članica. • J. Košnjek Zahvala poslanke Poslanka liberalne demokracije v državnem zboru Darja Lavtižar - Bebler izreka javno zahvali vsem, ki so s svojim glasom pripomogli k njeni neposredno izvolitvi v državni zbor in k uspehu Liberalne demokracije. Poslanka zagotavlja prizadevanje za razvoj Gorenjske in Slovenije. Obenem se zahvaljuje tudi uredništvu Gorenjskega glasa za korektno poročanje in enakopravno obravnavanje kandidatov. Pred referendumom o spremembi volilnega sistema Državni svet predlaga kombinirani sistem Predlog, naj se volivci na referendumu odločijo za predlog kombiniranega volilnega sistemi Državni svet utemeljuje predvsem s strokovnostjo. Kranj, 22. novembra • Državni svet je v ponedeljek v kranjsko občinsko stavbo povabil predstavnike občinskih uprav občin naslednic nekdanje skupne kranjske občine na posvet o svojem predlogu kombiniranega volilnega sistema. Vabilu so se poleg kranjskega župana odzvali edinole novinarji, tako da posveta resda ni bilo, predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan pa je kljub temu nekoliko bolj podrobno predstavil omepjeni predlog. Dr. Kristan je v uvodu poudaril, da tako slaba udeležba najverjetneje ni posledica bojkota, ampak gre najverjetneje za presojo, da omenjeni posvet ni potreben, saj je bila večina vabljenih o predlogu državnega sveta že seznanjena. Kljub temu pa je državni svet bojkot že doživel, in sicer na komercialni televiziji POP TV, kjer so predstavili edino ostala dva predloga - čistega večinskega in čistega proporcionalnega. V nadaljevanju je podvomil o učinkovitosti povolitvenega referenduma, saj so po njegovem mnenju ljudje še vedno utrujeni od volitev. Državni svet se je, po Kristanovem mnenju, s svojim predlogom želel učinkovito vključiti v iskanje novega volilnega sistema s svojim predlogom, za katerega misli, da je najboljši. Proporcionalnemu državni bi prinesla nič dobreg; Državni svet je trdno pífl čan, da je njihov p najboljši. Predlagajo ,redlog naj volivec oddal dva glasoM enega posameznemu kandidatu, drugega pa stranki; Omenjeni sistem že nekaj let uspešno uporabljaj0 v Nemčiji, Novi Zelandiji, m Madžarskem, v Italiji in & Japonskem. Prvi glas, ki ga volivec oddaja neposredno kandidatu je že preverje11 instrument, z njim pa naj 1" volivci v vsakem okraju n6' posredno izbrali enega kandidata. Drugi glas, g'aS določi, kolik0 stranki » stranki, pa sedežev pripada parlamentu Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan in kranjski župan sta bila, razen novinarjev, edina udeleženca posveta. svet očita centralistično nar- večjih centrov, ob tem pa se avnanost, zaradi upoštevanja neke politične strukture se volitve razosebljajo, volivci izbirajo le še med strankami, te pa imajo vnaprej izdelano prednostno listo bodočih poslancev. Volivci tako nimajo možnosti, da bi izvolili svojega poslanca, Slovenija pa bi se tako spremenila v eno samo veliko volilno enoto. Vse to, kot pravi dr. Kristan ni dobro, ker je rezultat tega, da bi največ poslancev izviralo iz Posvetovanje v Žireh Državni svet nadaljuje s posvetovanji pred referendumi o novi volilni zakonodaji in predstavlja svoj model odločanja: kombinirani večinski in proporcionalni sistem. Posvetovanje bo tudi v Žireh in sicer v petek, 29. novembra, ob 17. uri v galeriji zadružnega doma. upravičeno porajajo dvomi o usodi regionalizma. Predlagatelji proporcionalnega sistema zato sicer predlagajo spremembo ustave, njena sprememba pa naj bi drugi dom, sedanji državni svet spremenila v regionalni dom, v katerem bi sedeli predstavniki posameznih regij. Prav sprememba ustave pa se zdi dr. Kristanu sporna, saj ne verjame, da bi jo v doglednem času spreminjali. Državni svet večinskemu sistemu sicer priznava pozitivnost personalizacije volitev, obenem pa opozarja na njihovo slabo stran, ki pa Omenjeni sistem ozitott* prvi glas daje večjo moïn°s] samostojnim kandidatom, ^ jim sedanji sistem ne omo$°; ča vstopa v parlament. Dffll glas namenjen stranki sicer predvideva delitev poúaP, kih sedežev po strankars*1 strukturi, vendar pa imaJ0 neposredno izvoljeni kan»' dati prednost. Tako se de* >, Če stranki pripada des" imo, sedežev v parlamentu, P1 kandidatov pa so volivCI neposredno izvolili, po str& karski listi razdeli le še p'e' ostanek sedežev. Državni svet trdi, da njih0] predlog pooseblja dve rej nosti demokracije: nepo** j na izvolitev kandidatov in P volitve po strankarski naertj" nalni listi. Ob tem dr. Knsm napoveduje zmago njihova sistema, pri čemer pa temefe predvideva, da zmagovalna za svoj uspeh vidij0 *^e- stranka dobi vse. Rezultat dvsem s strokovnega z ^ tega bi se odrazil v formir- ga kota, ob tem pa PoU ho anju dveh blokov in v ne- da vodilo volivcem n ^ prestani konfrontaciji obeh zgolj strokovnost, a J, blokov, ki pa naši državi ne tudi politika. • U. Spe STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCj Republikanci Slovenije Zavrnitev poligrafa Predsednik in podpredsednik stranke Adolf Štorman in Darko Zupan dokončno zavračata testiranje na poligra-fu, kar so jima predlagali delavci UNZ Celje po eksploziji ročne bombe v prostorih stranke. Zanikata trditve, da nočeta dajati izjav, in da nista hotela na poligraf. Takrat, pred volitvami, sta to zavrnila, saj sta bila preobremenjena, in prestavila na povolilni čas. Ker pa se še naprej trosijo laži, naj te postanejo resnica in sedaj Štorman in Zupan dokončno nočeta na preizkus. Kdo jima jamči, da tudi v primeru testa kdo ne bo lagal. Republikanci se sprašujejo, ali je poligraf samo zanje, ne pa tudi za druge politike in tiste, ki so po velenjskih lokalih metali ročne bombe in na katere so Republikanci pokazali s prstom. Liberalna demokracija Kranj Pogovor s poslancem Kacinom Kranj, 22. novembra • Liberalna demokracija Kranj sporoča, da bo v ponedeljek ob 19. uri v novih prostorih stranke na Kidričevi cesti 4 a v Kranju (bivši Dijaški dom) sestanek izvršnega odbora, na katerem bo volilni štab poročal o rezultatih volitev v 4. in 5. okraju. Stranka tudi sporoča, da bo minister za obrambo in edini kranjski •poslanec Jelko Kacin vsak ponedeljek med 17. in 19. uro v novih prostorih odgovarjal na vprašanja državljanov, bodisi osebno ali po telefonu na številko 221-672. Takrat bodo v pisarni tudi svetniki stranke v občinskem svetu. Vsem volivcem, ki so dali glas za LDS, se kranjski odbor ponovno zahvaljuje. Slovenski forum Kot novinci uspešni Ljubljana, 22. novembra - Slovenski forum, ki skupaj z deželnima strankama za Gorenjsko in Primorsko ni prišel v državni zbor, bo nadaljeval z delom. Dosegel pa je več kot nekatere stranke z dolgoletno tradicijo. Forum bo deloval naprej kot gibanje in uresničeval svoje cilje, ima pa tudi nekaj ponudb za združitev z drugimi strankami, vendar bo o tem odločal po oblikovanju vlade in sprejemu nove volilne zakonodaje. Glede predlogov za referendume o volilnih zakonih menijo, da noben ni dober. Še najbolj sprejemljiv je predlog državnega sveta. Demokratska stranka Večina proti razpustitvi Ljubljana, 22. novembra - Dem°kJ)Ve ka stranka, ki so ji vse ankete naPu„3j dovale vstop v parlament, je ostala t ^ in se znašla pred dilemo, ali nadalje^ delom, ali se pridružiti kakšni stranki ali pa se razpustiti, vx> f6. stranke, predsednik Tone PerSak, P§ii dsednica glavnega odbora Danica Si glavni tajnik Matjaž Hribar in °rga jiio cijski tajnik Peter Orešič, je V. bil odstop, glavni odbor pa zanj n je navdušen. Stranka naj nadaljuje delo, prav tako pa tudi sedanje vod Združena lista Dr. Bohinc zahteva odstop Ljubljana, 22. novembra • 0yir tudi v Združeni listi socialnih deg y tov niso minile brez pretresov. V* i0 vajo, da so dosegli manj, pričakovali in kot bi lahko. Preos v stranke Janez Kocijančič ni Pn -sflo parlament, svoj odstop pa je P <|r. zahteval predsednik sveta stran» ^ Rado Bohinc. V obrazložitvi je ^ razlog navedel neupoštevanje P^jlci gov in strališč sveta stranke v P f3 stranke. O zahtevi dr. Bohinca se odločiti kongres. • J.K. (MlSt»M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P* yjjgjf Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena JelovČan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedel, ^ Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava J» Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/Z^* 0,. Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih m V\ po Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni o* stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 160 SIT — Cest arJi so pripravljeni a Ne centimetri, kilometri bodo pomembni 12 ^ska zima ni bila huda, bila pa je zoprna. Letos, upajo, bodo porabili manj soli. Poviï' Í novembra - Na-ïimn ? so Pripravljeni na ženip 0ziroma zimsko plu-v /„V? vzdrževanje cest, so ESSi *ranj P°trdi,i tudi deln r"° ,n s,cer v zgornjem CaS°renJske' kJer se Je so «» naP°vedala. Sicer pa »rili, da so, kar zadeva JPjemo in materiale, nared in ™* dežurstvo ie že organi- Ob nespremenjenem ustnem redu pluženja posa-na so posebej pou- Lansko zimo je Cestno podjetje Kranj porabilo za magistralne in regionalne ceste kar 4.800 ton soli in 6.800 ton peska, za lokalne pa še dodatnih 900 ton soli in J.SOO ton peska. Sicer pa so lani za zimsko vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest porabili v Cestnem podjetju Kranj 270 milijonov in za lokalne ceste 44 milijonov tolarjev. Pričakujejo, da bodo letošnjo zimo stroški manjši. to zimo ne bodo člakali. Preveč tvegano je lahko takšno čakanje, saj se potem kaj rado zgodi, da so kilometri ceste slabo prevozni. Večjo skrb in hitro ukrepanje naj bi letos zagotovili tudi na pod-vane inh ,nekdaj napovedo- vinskem oziroma črnivšekm naj se ne bi dogajalo, da bi Padlo i! .ne meJe> da DO klancu ter odseku od Bistrice cestarji rinili sneg na ploč-1U centimetrov snega, do Podtabora. Prometni in- nike, kumunalci pa na cesto, GoÏÏÍ ,cestnih odsekov špektor UJV Kranj Ivan Demšar je tudi predlagal, naj bi na izhodu iz avtoceste na Jesenicah postavili znak, ali je mejni prehod Korensko sedlo pozimi odprt ali zaprt. V Kranju in v Radovljici pa dokler ga ne bi vzel bog, v nevarnosti pa bi bili predvsem pešci. Sicer pa so se v Cestnem podjetju Kranj, ki bodo to zimo imeli na skrbi 101 kilometer magistralnih cest, 436 kilometrov regionalnih, 3 kilometre avto ceste in 320 kilometrov lokalnih cest v občinah, pripravili na normalno zimo. Ob številčno enaki mehanizaciji imajo 2.600 ton soli za magistralne in regionalne ceste ter 500 ton za lokalne in 8.000 ton peska za mešanje s soljo. To naj bi bilo glede na sedanje povprečne zime (tudi lanska ni bila huda, pač pa zoprna zaradi sneženja vsak drugi dan) dovolj. • A. Žalar 2apl etene stečajne smučine bohinjske Koble h najem se potegujejo tudi lastniki zemljišč eprav na Kobli že "diši" po snegu, še vedno ni povsem zanesljivo, ali se bodo žičničarske «prave v letošnji zimi vrtele ali ne. bi ? če se bodo naprave že hi? ' kar si v bohinjskem gnaanu zelo želijo, za zdaj |* N jasno, kdo bo letos v Planuma, p.o., v E?ÍU uP">vljal s smučiš->en>: veČina lastnikov zeml- pooblastila Branka Mencingerja, Mirana Rozmana in Janeza Tičarja, s takšno vlogo lastnikov zemljišč ne soglaša in je po neuspešnih pogajanjih z družbo Kobla ZTG že najavila stečajnemu jjgv uuuuKuv zenu- z> i u zc najavila stečajnemu Je na1obm°čJ« smučišča, ki upravitelju, da se bo za Sv 'enila, da sama, s najem smučišča potegovala *°J>m podjetjem, kandi za najem smučišča, nekdanji delavci smučarske-8« centra Kobla, ki so skupaj z enim od lastnikom zemljišč že ustanovili podjetje Kobla - žičnice, turizem gostinstvo (ZTG), °boji skupaj - lastniki zeml-i«i in delavci, samo pod- s svojo novoustanovljeno družbo oz. z družbo Tubej, ki naj bi io za ta namen začasno (do registracije nove) "posodil" mag. Branko Mencinger. Lastniki so v sredo že imenovali petčlanski svet, ki bo nadzoroval delo Mencingerjeve družbe, v novoustanovljeni družbi 20 do 25 ietJ> v stečaju z ekipo, ki bi pa naj bi bilo telj JO Itn ---"J" * ™»»U) IU Ul telii noval stečajni upravi- lastnikov s skupno 95 od stotki zasebnih zemljišč. Stečajni upravitelj Matija dffek J'e sodišču že pre-Ka!> da bi Koblo za l°snjo zimo dal v najem Stečajni upravitelj ima "v žepu" »nemu podjetju Kobla rezervni predlog ca« do°> ki se že nekaj Ker bo druži SmuačaPripravlja na novo dvaT"*0^ sezono m je z n;anajstimi lastniki zemljišč skiin moeJu smučišča od Kupno 34 že sklenilo po-finT ,° odškodninah. Ve-ua lastnikov, ki je družba Kobla ŽTG v tako zaostrenih razmerah težko dobila vsa soglasja lastnikov zemljišč, družba lastnikov zemljišč pa bržkone težko speljala v kratkem času vse potrebne postopke in opravila, ima stečajni upravitelj "v žepu" še rezervni predlog. Po tem predlogu naj bi s Koblo v letošnji zimi ob potrebnem soglasju vseh lastnikov zemljišč upravljalo podjetje Planum, p.o., v stečaju, in sicer z ekipo, ki bi ip izbral stečajni upravitelj. Ce bi se sodišče morebiti odločilo za takšno rešitev, bi obe strani, to je lastniki zemljišč in nekdaj zaposleni v smučarskem centru, imeli dovolj časa, da bi se skupno pripravili na čase, ko bo Kobla naprodaj na javni dražbi. To bi se po oceni stečajnega upravitelja lahko zgodilo že v prvi polovici prihodnjega leta. Lastniki niso enotni Če so lastniki zemljišč iz Mencingerjeva vplivnega kroga v sredo na novinarski konferenci na Ravnah ocenjevali, da je bil stečaj Koble načrtovan in da se za družbo Kobla ŽTG skrivajo drugi ljudje, je bilo na sestanku drugega dela lastnikov zemljišč in družbe Kobla ŽTG (sklical ga je bohinjski župan Franc Kramar) slišati, da nekateri lastniki zemljišč postavljajo osebne interese pred skupne, bohinjske koristi. Na tem sestanku je stečajni upravitelj tudi predlagal, da bi zainteresirani lastniki zemljišč in nekdanji zaposleni v smučarskem centru le poskušali ustanoviti skupno podjetje z enakimi deleži ali tako preoblikovati že ustanovljeno podjetje, ki bi se lahko potlej potegovalo za najem m na javni dražbi tudi za nakup. Vsem lastnikom zemljišč očitno ni za to, da bi upravljali s Koblo, eden od njih je predlagal, da bi lastniki dobivali za polovico višjo odškodnino kot lani, da bi lahko zastonj smučali in da bi po končani sezoni dobili določeni del morebitnega dobička (od 20 do 30 odstotkov). Župan bo z vsemi predlogi za rešitev zapletov seznanil lastnike zemljišč, v soboto pa bo že sklical nov sestanek.. Mag. Branko Mencinger je v imenu lastnikov, ki jih še z dvema zastopa, že napovedal, da jih na ta sestanek ne bo. • C. Zaplotnik *vkšni bodo šolski okoliši v občini Medvode? župan Medvod ni proti občanom šo)su?jj[' °bčinskega sveta Medvode v torek člani niso sprejeli osnutkov odlokov o šolah in • ,8K,n okoliših zaradi različnih mnenj glede pobud in stališč v razpravi. ?edvode ta 0,la ftkJ?..*u· novembra - Potem ko sta občino Medvode. Vse bi bilo pri tem prenosu v najlepšem redu in bi izzvenelo kot nepomembna formalnost, če predla-osnovnih šol, vrtca in gatelj v osnutku odloka ne bi opredelil nekatere spremembe sedanjih šolskih okolišev. Ponekod bi namreč ponujene spremembe vsakdanji ritem navad postavile na glavo. nevneea t?!? dvakrat umaknjena i >. MiepA J '»»"»"V UJilUftlljVllU t, ns*e£a « a rednega zasedanja ob-°SniJtkii !£ta Medvode, je obravnavo o ?redsedn?i?lokov predsedujočemu pod-0rek uS i sveta Aleksandru Mraku v rdisicerfuVvrstiti na dnevni red. Pa fVeta rl ^ blla torkova seja občinskega okoliša razburila krajane c ^dni/ Clrn° na ravni želenih v pn- čane KS Senica, ki naj bi lrant' saJ so bila politična oziroma °Krat Drïa neustvarjalna nasprotovanja precej potisnjena v drugi plan. fetos jEreteJV. rebalansa proračuna za £eleviziii íí0í5ritvi 500 ^soč tolarjev ?° ob Jlr.edv°de za najnujnejšo opre- ?>la *; UYl v občinsko stavbo se je Jdl°kov Ò na razPrava o osnutku ?,nih »a" ustanovitvi javnih izobraže-NanS?^- Š1° Je sicer za prenos H b uJ:cla ustanoviteljstva osnovnih bivš e občine Ljubljana Šiška na Predvsem je sprememba šolskega oziroma ob-po novem šolskem okolišu šole na Svetju spadali v okoliš podružnične šole v Sori. Proti takšni usmeritvi so zbrali več kot 300 podpisov in protestirali še na zboru krajanov, ko predstavnikov občinske uprave ni bilo. Nekaj podobnega je bilo v Zbiljah ob spremembi okoliša šole Svetje s preusmeritvijo na Smlednik. Manjša sprememba je v osnutku bila tudi pri Goričanah in za Tehovec. Nekaj pripomb in mnenj, da bi začasno opredelili glasbeno šolo, je bilo pravzaprav tudi vse, kar je sestavljalo glavne pripombe, ki naj bi jih predlagatelj upošteval pri oblikovanju predloga za eno prihodnjih sej občinskega sveta. Župan Stanislav Žagar je kot predlagatelj tudi še posebej poudaril, da nima nobenega interesa, da bi nasprotoval volji občanov. Spremembe okolišev v osnutku so bile le posledica racionalnega obnašanja, kakršno je bilo tudi naročilo države za prevzemanje ustano-viteljstva v občini. Zapletlo se je potem še pred glasovanjem, ker se očitno vsi niso strinjali z opredelitvijo predsedujočega Aleksandra Mraka, da se sprejme osnutek odloka s pripombami in stališči v razpravi. Nekateri svetniki so ocenili, da bi o nespremenjenih šolskih okoliših morali posebej glasovati takoj čeprav je predlagatelj (župan) zagotovil, da bo to v predlogu upošteval. Tako nazadnje ob glasovanju osnutek odlokov na seji v torek, ki je bila na sredini dnevnega reda prekinjena, niso sprejeli. A. Žalar Folklorna skupina Iskraemeco v Bregenzu Folklorna skupina Iskraemeco je septembra ponovno nastopala v tujini in sicer v avstrijskem mestu Bregenz, ki leži na obali Bodenskega jezera na tromeji med Avstrijo, Nemčijo in Švico. V avstrijsko pokrajino Pred Arlberg (Vorarlberg), ki leži na skrajnem zahodu Avstrije, so se v šestdesetih in sedemdesetih letih zaradi razcveta tamkajšnje tekstilne industrije množično priseljevali ljudje iz drugih držav, med drugim tudi iz Slovenije. V okolici Bregen-za je sedaj naseljenih okrog 2.000 Slovencev, v glavnem iz Prekmurja, ki so organizirani v slovenskem društvu. Na njihovo povabilo je folklorna skupina Iskraemeco sodelovala na tamkajšnjem festivalu priseljencev. Na pot smo odšli v petek, 6. septembra, zjutraj. Zvečer so folkloristi v kraju Hohe-nems v bližini Bregenza že imeli prvi nastop namenjen Slovencem, ki živijo v teh krajih. Pripravili so nam res topel sprejem, nas postregli z doma pripravljenimi slovenskimi dobrotami, folkloristi pa so se jim oddolžili s spletom plesov in glasbe iz različnih slovenskih pokrajin. Po "uradnem" nastopu se je spontano razvil prijeten večer, prepleten s skupnim petjem, ki je kar prehitro minil. Po zaključku smo se razmestili po domovih naših gostiteljev. V soboto je bil glavni nastop na festivalu priseljencev. Festival je potekal v Bregenzu v bližini velike dvorane z odprtim letnim gledališčem, ki gleda na jezero in kjer poteka znani poletni Bregenški festival. Na prireditvenem prostoru so bile stojnice, na katerih so posamezne države in avstrijske pokrajine predstavljale svojo deželo, značilno hrano in pijačo. Med drugimi so bile stojnice Grkov, Turkov, Hrvatov, Srbov, Švicarjev, Italijanov, večine avstrijskih pokrajin in seveda slovenska. Na slovenski stojnici so postregli z domačini kruhom in klobaso, potico in slovenskimi vini, na razpolago pa je bil tudi propagandni material o Sloveniji, ki smo mu dodali tudi prospekte našega podjetja. Program je potekal praktično ves dan, saj so se glabene in plesne skupine s svojim programom izmenično predstavljale pred posameznimi stojnicami. Zvečer je bil osrednji nastop v dvorani, ki se ga je udeležilo približno 1.000 gledalcev. Med gledalci so bili tudi ugledni gostje, med drugim bregenški župan in nekateri diplomati, med katerimi je bil tudi naš konzul v Celovcu, g. Toni Novak. Vsaka skupina se je predstavila z 10-minutnim programom. Folklorna skupina Iskraemeco je odplesala splet gorenjskih plesov in lahko rečem, da je od vseh skupin požela največji aplavz. Kot že velikokrat je najbolj "vžgala" fantovska točka s klobuki. Po končanem nastopu smo se z gostitelji še skupaj malo poveselili, naslednje jutro pa z novimi, lepimi spomini odšli proti domu, Folklorna skupina Iskraemeco z uspešnimi gostovanji v tujini posreduje slovensko kulturo in lahko rečemo, da trenutno spada v sam vrh slovenskih folklornih skupin. To dokazuje tudi povabilo, ki so ga prejeli ravno v teh dneh. Februarja prihodnjega leta bodo gostovali na največjem italijanskem folklornem festivalu na Siciliji. Mag. Sandi Igličar Gosteče, 21. novembra - Sobotna neurja, ki nam v teh dneh ne prizanašajo in s poplavami vse bolj grozijo, so v Gostečah pri Škofji Loki pustila svoje posledice: udar strele v krajevno električno napeljavo je enega od nosilnih drogov dobesedno raztreščil v trske, ki so ležale v krogu 30 metrov, od sosednjih dveh pa so v zrak štrleli le ostanki. Električne žice je snelo v dolžini več kot en kilometer. • Š. Ž. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SPODNJA BESNICA 81 jKKP LTU RjAi UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava Razvoj Kemijskega laboratorija na Jesenicah (1875-1996). V razstavnem salonu Dolik razstavljata slike Janez Ambrožič in Franc Vandot, Člana Dolika. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava Kulturna dediščina meniških redov. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini razstavlja portrete z naslovom Gostje naše knjižnice avtor Ivan Pipan. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavlja slike in skulpture Darja Lobnikar Lovak. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik Jureta Zadnikarja. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava 100 japonskih grafikov. V galeriji Fara razstavlja slike Lojze Tarfila. V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled 8. klubska razstava fotografij Foto kluba A. Ažbe. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava risb Mirka Majerja o stavbni dediščini plavžarstva in fužinarstva ob Tržiški Bistrici in Mošeniku. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava o delu Kmetije Prinčič iz Kozane v Goriških Brdih. FSZ POSLEJ V SKOFJI LOKI Minulo soboto je bila v prostorih ZKO Škofja Loka druga volilna skupščina Fotografske zveze Slovenije. Sedež te organizacije, vanjo je včlanjenih 27 društev in dve sekciji, je bil doslej v Novi Gorici. Tokratna skupščina, udeležilo se je je okoli petdeset članov društev iz vse Slovenije, pa tudi iz Trsta in Gorice, je močno razgibala sicer bolj formalno zvezo. Del članov se je namreč zavzemal za dosedanji način dela, del pa za posodobitev njene dejavnosti. Za slednje so bila predvsem gorenjska, pa tudi društva s Štajerske, Dolenjske in Ljubljane. Volilna skupščina je izvolila novo vodstvo, in sicer je predsednik postal arhitekt Peter Pokom iz Škofje Loke, sedež FZS pa je po statutu zdaj preseljen v Škofjo Loko. Izid volitev je bil pravzaprav pričakovan, saj je v FZS tretjina gorenjskih društev, njihova dejavnost pa predstavlja več kot polovico vsega organiziranega fotografskega delovanja v Sloveniji. V Izvršilnem odboru FZS so poleg predsednika Petra Pokorna še Janez Kosmač, podpredsednik (Radomlje), Marjan Savli, tajnik, (Škofja Loka) in člani: Vinko Skale (Celje), Adi Fink ( Radovljica), Marko Aljančič (Kranj), Bruno Bizjak (Nova Gorica), Tomaž Kunst (Ljubljana), Ivan Pipan (Radovljica), Branko Koniček (Maribor) in Janez Papež (Kočevje). Predsednik nadzornega odbora je Andrej Malenšek z Jesenic, predsednik častnega razsodišča pa Miha Kersnik iz Mojstrane. Ob tej priložnosti so na skupščini podelili naslov zaslužnega člana FZS Dragotinu Arku iz Ljubljane, nagrado Janeza Puharja pa so prejeli Janez Korošin iz Ljubljane, Egon Mihelič iz Bohinja in Ivan Pipan iz Radovljice. • P.P. Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj CGGGKfc&> *ATINE|A Lutkovna skupina TRIt POGUMNI KROJACEK sobota, 23. novembra 1996, ob 10. url, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ Kran| iOUDaOI, glas DARILO ZA WniLUSh? Stopite v svet pravljic in želja se vam bo izpolnila. Prav za vas smo pripravili zanimiv izbor pravljic po neverjetno ugodnih cenah. PRAVLJICE - FORMAT A4 CENA za izvod: 1.260 SIT Z novimi ilustracijami, ki še povečajo domišljijo! - RDEČA KAPICA - LEPOTICA IN ZVER - OBUTI MAČEK -OSTRŽEK PRAVLJICE - MANJŠI FORMAT CENA za izvod: 499 SIT - JANKO IN METKA - JAKEC IN FIŽOLOVO STEBLO - SNEGUUČICA IN SEDEM PALČKOV - ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI ZGIBANKE (POP-UP PRAVLJICE) CENA za izvod: 1.470 SIT Podobe iz slik oživijo kot kulise v gledališču! - TRNULJČICA - OBUTI MAČEK - JAKEC IN FIŽOLOVO STEBLO - JANKO IN METKA Prepričani smo, da se bodo otroci pravljic razveselili, vam pa bomo prihranili nekaj časa in skrbi. Pravljice lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. ZKO Kamnik PREMALO PROSTORA ZA VSE DEJAVNOSTI Kamnik • Kamniško kulturno življenje vrsto zadnjih let pesti kar huda prostorska stiska. Veliko se pričakuj* ^ obnove nekdanjega Kina Dom. Občina ga je odkupila pred dvema letoma, zdaj pa vsako leto namenja delež , postopno obnovo - prav zdaj za novo streho. O prostorskem problemu, ki ga zelo občutijo društva in skupine p ZKO Kamnik, smo se o tem in še o drugih dejavnostih pogovarjali s tajnikom ZKO Kamnik Tonetom Ftičarje Ne samo mesto Kamnik, tudi Zveza kulturnih organizacij brez dvoma težko pričakuje prostor za kulturne in tudi druge prireditve. Društva vključena v ZKO Kamnik pa najbrž v čakanju na primerne prostore ne stoje križem rok in skušajo delovati tudi včasih v neprimernih prostorih. Je kakšno društvo zaradi tega že odnehalo? "Nekaj jih res že potihnilo, na primer znamenita Folklorna skupina Kamniška Bistrica. Tudi kasneje, ko bo stavba nekdanjega Kina Dom obnovljena, seveda ne bo prostora za vse. Prav prejšnji teden se je sestala skupina zadolžena za pripravo okvirnih načrtov o dejavnostih na več kot dva tisoč kvadratnih metrih površin v obnovljeni stavbi. Vse to pa bo osnova za izdelavo načrtov obnove, ki naj bi bila dokončana približno v petih letih." Bo Kamnik namesto kina, ki ga zdaj že deset let nima več, dobil gledališko dvorano? "Večnamenska dvorana bo primerna tudi za gledališke predstave, pa tudi filmske predstave, za koncerte, razmišlja se o kongresnem turizmu in drugo. Poleg osrednje dvorane bo cela vrsta prostorov za delo ljubiteljskih skupin, ki so zdaj dobesedno na cesti. To velja poleg folklore tudi za gledališke skupine in plesne skupine." Tone Ftičar Brez prostora pa za marsikatero skupino seveda ne pomeni tudi, da se ne pojavljajo s svojo dejavnostjo? "Največje probleme imajo gledališke skupine v mestu, drugje so težave manjše, saj redno deluje kar devet gledaliških skupin, tudi otroške skupine na šolah. Nekdaj je imel Kamnik celo svoj gledališki abonma, s svojimi predstavami so gostovala tudi slovenska poklicna gledališča. Kljub vsemu pa kaže, da ne glede na vse te težave gledališka dejavnost v Kamniku oživlja, kar tri so nastale v zadnjem času še posebej kot posledica povezave z Gledališ- MAJERJEVE VEDUTNE GRAFIKE Tržič, 22. novembra - Po izdaji 20 grafik stavbne dediščine Tržiča, 15 grafik stavbne dediščine Šen-tanske doline in 30 grafik stavbne dediščine Begunj na Gorenjskem se Mirko Majer iz Tržiča predstavlja z novo zbirko vedut, spominsko mapo in stenskim koledarjem. V njih je upodobil 16 moti- Germovka ob Mošeniku je ena redkih kovačij, vov ri stavbne ki stoji še danes. dediščine plavžarstva in fužinarstva v Tržiču in drugih gorenjskih krajih. Podatke o zgodovini železarstva je avtor začel zbirati že pred 35 leti, pri čemer sta mu svetovala zgodovinopisec Ivan Mohorič in nekdanji lastnik tržiške tovarne kos in srpov oziroma fužine Njiva dr. Kozma Ahačič. Prav njemu v spomin in rodovom delovnih prebivalcev Tržiča v zahvalo je posvetil sedaj že izginule podobe fužinarskih stavb ob Tržiški Bistrici in Mošeniku, na Javorniku, jeseniški Stari Savi, v Kropi, Kamni Gorici in Železnikih. Kot je med odprtjem razstave v tržiškem paviljonu NOB dejal Vinko Pogačnik iz vodstva Slovenskih železarn, si Majer s sodelavci zasluži priznanje za žlahtno predstavitev nekega minulega obdobja, ki je povezano z današnjo železarsko tradicijo v naši deželi. Nekdanji Majerjev sodelavec pri prizadevanjih za prenovo starega jedra Tržiča prof. dr. Peter Fister pa je ugotovil, da iz navidez skromne dediščine lahko nastanejo velika dela. Ob poudarjanju dejstva, da je prav tržiški vzorec služil pri prenovi drugih mest, je spomnil, da brez zgodovine ni prihodnosti. Zadnjo letošnjo razstavo je ob udeležbi številnih domačinov in gostov odprl tržiški župan Pavel Rupar. Kustos prof. Janez Šter je obiskovalce opozoril še na posebno zanimivost, dele železove rude in velike železarske klešče. Vse to bo na ogled en mesec. • S. Saje ko in lutkovno šolo pri ZKOS. Prostor za prireditve pa je tudi izven Kamnika, seveda pa nam neredko pomagajo tudi nekatere Šole." Vsem skupinam ZKO Kamnik potemtakem ne more zagotavljati osnovnih pogojev? "Osnovne pogoje že. Skupinam skušamo zagotoviti pogoje, predvsem gre za stroške pn najemanju prostorov in za drugo. Skupinam tudi dodatno finančno pomagamo pri nekaterih njihovih projektih. Tudi nimajo stroškov z vabili, plakati; to velja tudi za tehnično opremo, zato poskrbimo pri ZKO. Če pa neko skupino na šoli ali kje drugje odslovijo, pa seveda nastane problem. Včasih je nov le nekoliko od centra bolj oddaljen prostor tudi razlog, da dejavnost skupine zamre. Po drugi strani pa nekaterim navdušenim za delo kot so kamniške gledališke skupine, ni odveč pripraviti predstavo tudi v dotrajani dvorani brez stolov, takšna je namreč trenutno dvorana v Kinu Dom. Ali pa v kakšnem drugem prostoru, ali pa kar na cesti. Skratka predstav je še vedno toliko, da lahko organiziramo občinsko gledališko srečanje, ki smo mu nadeli ime Igrokaz. Sodelujemo pa tudi z gorenjskim gledališkim srečanjem Na Tespisovem vozu. ZKO pa poleg materialnih potreb skuša skupinam redno zagotavljati tudi honorarje za strokovne sodelavce, pri tem pa se v kar največji možni meri držimo dogovora ministrstva za kulturo o honorarjih. Tudi strokovno izpopolnjevanje, pa strokovna literatura je za sedaj zagotovoljena vsem skupinam." Katere skupine pa trenutno nimajo večjih težav? "Za sedaj je tako, da so sedanje prostorske težave še najmanj prizadele zelo razve- jano pevsko dejavnost,^ 1 obstajati Res pa je tudi, da ima^n0 zdaj ni primera, da - - •, pevski zbor prenehal obsiaj Kamniku več kot stoMa° tradicijo zborovskega petja.10 pa je včasih tudi tisto kar premaguje kakšne take J podobne težave. To pa sevedj še ne pomeni, da je na prete* mladih zborovodij. Da $ govorim o težavah z in^' mentalisti za nekatere g'aS' bene skupine." Boste v prihodnosti raon* jali kaj o ustanavljanju trov za kulturno dejavnost,» pri nekaterih ZKO že neW let bolj ali manj uspeSD" delujejo? "Odločali se bomo, p< ko bomo ugotavljali, kaj Pn' naša ustanovitev sklada J ljubiteljsko kulturo. O tem " govora tudi na konict^ ZKOS naslednji teden. v Kamniku imamo posebno tuacijo, saj je v celotni kultur"' ponudbi na primer le tretji*.3 ljubiteljske dejavnosti, 2W pa organizira tudi kulturo prireditve z izvajalci - fv\ teljskimi in poklicnimi tudi J drugod, tudi iz mednarodne^ prostora. Ne predstavljamo več, da bi se kdaj spet zapn' J v lastne okvire. Tudi odme^ javnosti je zdaj kar ustreze"; prireditve so dobro obiskan* Kot izraz kamniške kulturo« odprtosti je verjetno nas*" festival Musica aeterna? "Tako je, nastal je P1* sedmimi leti, vsako leto pa h v okviru tega festivala Jj; deset koncertov večinoma K' sične glasbe, največkrat vf kajo v sakralnih obje* J Obenem je tak koncert iu( priložnost za seznanjanje dedišči^ kulturno ^"-.a bo seveda psf stavbno Festival takšnih to, da se bodo v prireditveni pogoji dvorano zelo izboljšali- . Lea Menció n<>v HOMMAGE GALLUSU Ljubljana - Koncertna agencija Gallus Carniolus orgjjjjj jutri, v soboto, ob 20.15 v Frančiškanski cerkvi v LjuDJ peti mednarodni koncert Hommage a Gallus Z Gallusovo mašo Missa de adesto dolore meo bo n aiia Madrigal Quintett Brno pod vodstvom dirigenta **.st3vil' Valeka, njihove madrigale in motete pa bodo Pr%%ep$ Ljubljanski madrigalisti z dirigentom Matjažem SC $ Program bo povezoval Jernej Kuntner. Sobotni koncerU^i enem tudi promocija zgoščenke Gallus, ki so jo v ^"ï^nr posneli Ljubljanski madrigalisti z gosti iz Brna. M .Q ji Quintett sestavljajo koncertni solopevci, ki nastopaj koncertih po vsej Češki in po evropskih deželah. Pr?. leti so posneli CD ploščo madrigalov C. Monteverdija-.jj y dvema letoma so imeli turnejo po vsej Nemčiji in nasioj^of mednarodnem festivalu stare glasbe v Pragi. Lani so iz"a» jyj. tretjo CD ploščo s posnetki madrigalov B. Matinuja. # 14 POSEBNA ŠTEVILKA MUZEJSKEGA ČASOPISA^ -.--■ _ gj Jesenice - Muzej Jesenice je ob razstavi "120 let Kem laboratorija na Jesenicah" izdal posebno številko MuZ J časopisa, kije obenem tudi razstavni katalog. Te dni je n prostorih Kosove graščine na Jesenicah razstava ob sto jt tletnici kemijskega laboratorija jeseniške železarne, k^J1 pripravil Muzej Jesenice v sodelovanju z ing-Razingerjem. Le-ta je večino v železarskem ^a fvat0^* zbranih naprav obnovil, pomagala pa sta mu tudi kon^^.^ Marko Mirtič in Dragan Delič. V posebni številki ^Zfo^°\ časopisa sta dva prispevka: Tone Konobelj je napisal K ^i) gijo razvoja kemijskega laboratorija (1876 do 1996), Razinger pa v sestavku piše o pregledu kemijskin aparatur in organizacije laboratorija. • L.M. ELEKTRO CENTER Koroška c. 53c, Kranj tel.:064/226 333, 226 658 fax:064/226 659 Mè/èè^^^ .^š^Efc^^ ^d^ÉÍ^h AKCIJSKE CENE GOTOVINSKO PLAČ ZANUSSI HI Electrolux VIDtOKEKORDER MX 510 rf 4 glave, VPS HITACHI samo $3 H3 Electrolux 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maria ■ Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 Wolfsberg Packerstr. Hofer ATS Jedilna čokolada Bella, 400 g.......................................14,90 Mlečna čokolada Bella, 100 g.........................................3,90 "Merci", 200 g..............................................................24,90 Mozartove kroglice, 340 g............................................34,90 Medenjaki, 500 g..........................................................14,90 Nurnberški medenjaki, 600 g.......................................39,90 Sadni kruh (s suhim sadjem), 500 g.............................19,90 Delikatesno olje Osana, 41...........................................54,90 Sončnično olje Osana, 21...........................................29,90 Margarina Osana, 250 g..................................................3,90 Sončnična margarina, 500 g............................................7,90 Čebelji med, 1 kg.........................................................19,90 Ketchup, (pekoč ali blag), 1,4 kg..................................14,90 Testenine, (spirale, široki ali ozki rezanci, špageti, rožički), 1 kg.................................12,90 Breskve (rahlo sladkane), v pločevinki............................8,90 Beli fižol, 850 ml. v pločevinki.........................................5,90 Aluminijasta folija, 20 m................................................14,90 Majhne plastične vrečke, 100 kosov..............................9,90 Papirnati robčki Morana, 4-lojni, v zavoju 10x10 kosov.......9,90 Papirnati robčki Morana, v zavoju 100 kosov.................7,90 Papirnate brisače, 2-slojne, 4 x 65 lističev...................19,90 Miko, (Clivia, Fee), 150 g.................................................4,90 Šamponi (različne vrste), 200 ml..................................12,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO BEAUJOLAIS NOUVEA ob pravi francoski kulinarični ponudbi od 22. 11. do 1. 12. 1996 vsak dan od 12. do 22. ure Tel.: (064) 241-097 berkemann nič več težav z bolečimi nogam i i Turistično društvo Škofja Loka organizira tradicionalni NOVOLETNI SEJEM V ŠKOFJI LOKI Sejem na Mestnem trgu bo popestren s prireditvami, odvijal pa se bo na enotnih pokritih stojnicah 20. in 21. ter 23. in 24. decembra Prijava naj vsebuje: popolni naslov, opis izdelkov ter fotokopijo registracije. Prednost bodo imeli času primerni izdelki, cena je 20.000 SIT/4 dni. Prijave sprejemamo do 11. decembra na naslov: Turistično društvo Škofja Loka, Mestni trg 10, 4220 Škofja Loka. Dodatne informacije po tel.: 064/620-268. 4270 JESENICE, Slovenija Trg Toneta čufarja 3 Tel.: ++386 (064) 86 13 07 ++386 (064) 86 15 02 Fax: ++386(064)86 11 90 SMUČANJE V AVSTRIJI - UGODNE CENE - BAD KLEINKIRCHEIM: apartmaji blizu žičnic - VERDITZ: hotel ob smučišču, polpenzioni - KITZBÚHEL/KIRCHBERG: hotel blizu žičnic, polpenzioni NOVO LETO - BOHINJ: hoteli, polpenzioni - UMAG: hoteli, polpenzioni - RAB: hoteli, polpenzioni JESEN IN BOŽIČ V PORTOROŽU - HOTEL Z BAZENOM - ogrevana morska voda polpenzion: 3500 SIT po osebi na dan ZA USPEŠEN POSEL mmM 064/223411 Koroška 35, Kranj Tel.: 064/221-164,360-750 FOTOKOPIRNI SmOJI MINOLTA EP 70 1480 DEM EP2130 1680 DEM EP 1050 3150 DEM POSEBNA PONUDBA DO KONCA LETA matrični tiskalnik NECP2X samo29.999SIT laserski tiskalnik NECLCRS660 samo 59.999SIT typji Zastopa in prodaja: Kidričeva 47a, 4000 Kranj, tel.: 064 I 22 35 20 Min OSTALA IBM RAČUNALNIŠKA OPREMA MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. OBUTEV JE TERAPEVTSKO PREIZKUŠENA, IZDELANA IZ NAJBOLJŠIH L.it~A A MATERIALOV. nnsi kostmi jcui gozdoui ZAVOD ZA GOZDOVE REBUBLIKE SLO VENI JE priporoča za uspešno omejevanje bolezni kostanjevega raka, da je treba vsa drevesa, ki niso uspela dokončno premagati bolezni, čimprej odstraniti iz gozda. Posekan les boste prodali TANIN-u iz Sevnice - korist bo tako dvojna - gozd bo očiščen in Se zaslužili boste s tem. Če nimate motnosti poseka, vam to napravijo oni. Vse informacije dobite v tovarni v Sevnici po telefonu (0608)41-044, 41-224 in 41-349. 190169 VinkoVahtar, ustanovni član LD Mengeš Včasih so bile družine res družine Na nedavni svečanosti ob 50-letnici Lovske družine Mengeš je edini še živi ustanovni član 77-letni Vinko Vahtar iz Mengša dobil tudi tri lovska odličja. Lovske družine so letos praznovale zlate jubileje in ob tej priložnosti so na svečanostih podeljevali tudi priznanja za večletno delo svojim članom. Na nedavni sveča-nosti LD Mengeš pa je njihov član 77-letni Vinko Vahtar iz Mengša dobil kar tri odličja in sicer: red za lovske zasluge II. stopnje, zlati znak za več kot 30-letno delo in zlato plaketo, ker je Vinko ustanovni član lovske družine Mengeš. Sedanji starešina Milan Jenčič je takrat na svečanosti ob 50-letnici LD Mengeš ob izročitvi odličja Vinku Vah-tarju tudi omenil, da se Vinko še vedno udeležuje vseh akcij v družini. Prav nič ne zaostaja pri delu in skrbi za divjad v lovišču z drugimi mlajšimi člani. Sicer pa je lovstvo pri Vahtarjevih že kar družinska tradicija, tako kot je tudi ključavničarstvo. Lovec, kot zakupnik mengškega lovišča, je bil že Vinkov oče Anton, prav tako ključavničar. Kot zasebni lovec je Anton pred drugo svetovno vojno sina Vinka večkrat vzel s seboj v gozd. Po vojni, ko so ustanovili LD Mengeš, pa sta bila oba z Vinkom med ustanov- nimi člani. 24 se jih je takrat zbralo in ustanovilo lovsko družino. Ključavničarska in lovska tradicija se v družini Vahtarjevih v Mengšu še kar nadaljuje. Potem ko je Ključavničarstvo po očetu prevzel sin Vinko, zdaj nadaljujejo de- Íavnost tudi Vinkov sin Vin-:o. Lovstvo pa skupaj z očetom "drži pri hiši'' tudi sin Jože Vahtar. "Včasih, če pomislim nazaj, smo bili v lovski družini res družina.To so bili časi, ko smo na primer gradili lovski dom, ali pa, ko smo pogozdovali območje Drnovega, Gmajnice, pa Trzina. Tride- set tisoč dreves smo posadili, da je divjad imela kritje. Takrat je bilo na primer toliko zajcev, da smo jih z našega območja izvažali v Francijo. Jerebic je bilo na primer na celotnem obnočju okrog 500. V enem dnevu smo polovili 114 zajcev. Danes je jerebic vsega skupaj okrog 40 in to, potem ko so že nekaj let zaščitene. Zajec pa je prav tako zelo redek. Zaradi sodobnega kmetijstva je mala divjad tako rekoč izginila in jo le z zaščito uspemo ohranjati. Drug sovražnik pa so ceste." Vinko, ki je zdaj Častni član družine, sicer pa je bil v petdesetih letih odbornik, pa gospodar, se spominja, da je il včasih v lovišču tudi divji Eetelin. Tudi divje mačke niso ile posebnost, pa gamsi, divji prašiči in tudi kakšen jelen se je pojavil. Danes je Vinko tudi član "četrtkarjev". To je skupina v družini, ki je vsak četrtek med letom v lovišču. Pravi, da je sedanja lovska organiziranost po sedanjem zakonu kar pravšnja. "Ni čudno," je pred dnevi rekel Vinko, ki je tudi čebelar in ribič, "da nam zaradi številčnosti divjadi zavida cela Evropa." A. Žalar Srečanje in priznanje ob 70-Ietnici V Domu Lovske družine Storžič na Pangerščici se je Martin Košir konec minulega tedna srečal z nekdanjimi ožjimi sodelavci ob svoji 70-letnici. Ob tej priložnosti so mu čestitali tudi lovci in mu izročili znak za lovske zasluge. Martin Košir, ki je bil svoj čas med pobudniki oziroma zagovorniki, da je Lovska družina Storžič na Pangerščici zgradila svoj lovski dom, se je zavzemal tudi, da morajo lovske družine za izgubljena zemljišča zaradi gradnje cest in podobno dobiti nadomestna. Vendar pa takrat s to pobudo ni uspel. • A. Ž. V imenu Lovske zveze Slovenije je Martinu Koširju izročil priznanje skupaj s starešino Lovske družine Jezersko Francem Ekarjem int Branko Galjot. Obnovljena kapela sv. Huberta na Spodnjem Jezerskem. - Foto: F. Ekar Maša v kapeli st% Euberta Lovsko mašo za pokojne lovce je 2. novembra v kapeli sv. Huberta na Spodnjem Jezerskem daroval jezerski župnik Ciril Lazar, v glasbenem delu pa so nastopili tudi domžalski rogisti. Z mašo, ki je številne lovce in njihove prijatelje v obnovljeni in zares lepo urejeni kapeli sv. Huberta, zaščitnika divjadi, prijetno presenetila, so tako lovci v LD Jezersko uradno začeli sezono lova. V skupnem lovu v mejnem območju Koma-tevre pa je bil zaščitnik divjadi sv. Hubert močnejši in odstrela ni bilo. So se pa lovci LD Jezersko skupaj z inž. Brankom Galjotom iz Zveze lovskih družin za Gorenjsko seznanili z odlovom v gojitvenem območju jelenjadi na podlagi Karavanškega sporazuma. Začel se je čas za obračun Bila je povprečna gobarska sesan« Kakor se čudno sliši, je vendarle res, da gobe rastejo tudi pozimi« Prave gobarske sezone je seveda konec. Predsednik Gobarske družine Kranj Božo Malovrh pa ob tem, ko ugotavlja, da se zdaj začenja cas obračunov v gobarskih družinah, cas občnih zborov, predavanj, posvetovanj, razkrije tudi nekaj zanimivosti. Tako zvemo, da je v gozdu še vedno nekaj gob. Če se bomo podali vanj, bomo na primer našli sivke oziroma zimske kolooarnice. Običajno odženejo okrog 1. novembra, letos pa so presenetile, saj so odgnale cel mesec prej in so potem rasle praktično ves oktober. Pri sivkah je potrebno omeniti še eno zanimivost. Poleg jurčkov so bile že nekdaj najbolj iskane in so jih že včasih vlagali v kis. Druge takšne pozne gobe, ki so tudi užitne, so pozne hvke, ki rastejo novembra oziroma, ko se začne zmrzal. Pozno livko nekateri poznajo tudi pod imenom marti-novka. Ooičajno pa te gobe rastejo kar v kolobarjih. In zdaj tiste, najbolj zanimive, ki poženejo takrat, ko pade sneg. To so zimske panjevke. Če so prekuhane, so užitne. Sicer pa so pogojno užitne, ker surove vsebujejo snov, ki oslabi srce. Čeprav bi morale odgnati zdaj novembra, so letos že oktobra rasle prave štorovke. Ko pade sneg, običajno odžene tudi zim*** panjevka. Prekuhana je užitna. Prav zaradi teh (sivke, štorovke)in ÍJ nekaterih gob, gobarji ocenjujejo, da je bilo letošnje gobarsko leto povprečno. JJ bilo ravno veliko jurčkov, bilo pa je precej drugih vrst gob. O štorovkah pa še to, das0 to zajedavske gobe, ki napadejo les in J gozdu "delajo" škodo. Prav zato je letos tudi sprejeta sprememba o , zaščit 70 vrst gljiv. Vseh drugih gob, razen s <~ . ^ zaščitenih, smo letos lahko nabrali do ^ kilograma na dan. Za štorovke pa je bila na Sivke (zimske kolobarnice) so letos odgnale kar mesec dni prej. omejitev 5 kilogramov dan. Ko se bodo po končani gobarski sezoni, ki J bila bogata tudi po razstavah, saj je na primer kranj» ki gobarski družini .tu» letos uspelo pripraviti en nadpovprečnih gobarski razstav na razstavišču Oo»* enjskega sejma, začeli o"*' ni zbori, je potrebuj poudariti njihovo letosnj posebnost. Na vseh občn» zborih bodo namreč obra navali pravila Zveze g barskih družin Slovenije m pravila svojih družin. A. Ž., Slike: B. Malovr* FILATELISTiČm NOVICE XXVII. najboljši italijanski razstavljala, medtem ko je bila v New Yorku velika razstava ob 100-letnici newyorskega fil. kluba. Poleg drugega je bilo razstavljenih 60 največjih svetovnih raritet, od katerih so nekatere tudi unikatne. Vrednost teh raritet je več kot 100 mili. dolarjev. Kakšna je tradicija filatelije v ZDA lahko primeri amo s podatkom, da je pred nekaj leti najstarejši slovenski filatelistični klub slavil 50-letnico in da bo Filatelistična zveza Slovenije imela svojo leta 1999, ko bo v Ljubljani po dolgih letih spet razstava z mednarodno udeležbo. Do konca leta bo izšla tudi tretja številka Nove Filatelije (glasilo FZS), ki bo pog sla obširnejšo oceno prav* y minule državne razstave Mariboru. t.:h KATALOG Slovensj" znamk za leto 1996/97 m bo izšel. Pošta se je ne svojim projektom V9f^\l kataloga v letu 1996 u»e£ Ostalo je ogromno nep danega in bo po preo v« . vanjih v Novi filatehj» ^ le popravek cen in dodai za leto 1996, Iz d°^0 obveščenih virov pa ■ ka sebnik t1^.- izvedeli, da zas kil1 katalog vseh slovens*j. znamk in tematsko opre ^ iuje tudi Sloveniko. l.a ^ bi izšel v decembru 1° ^ prav tako na voljo na pos in v knjigarnah. tía* Mihaeli.^ SLOVENIJA je v sredo, 20. novembra, izdala zadnji dve letošnji znamki, ki sta tradicionalno posvečeni božiču in novemu letu. Znam-ka nominale 12 SIT namenjena notranjemu prometu je reprodukcija otroške risbe Tadeje Pod-gornik iz OŠ Otlica, znamka za mednarodni promet za 65 SIT pa je reprodukcija ku-lisnih jaslic Štefana Subica Poklon modrih iz leta 1875. Znamki sta izšli tudi v karnetih po deset znamk. Seveda je tu tudi FDC z mariborskim žigom. Vse kaže, da se večina aktivnosti v zvezi s pošto počasi seli v Maribor, kjer je tudi sedež Pošte Slovenije. Božične znamke v tem času izdajajo po vsem svetu. Ta teden je napovedana tudi izdaja zvezne vlade v BiH, svoje znamke so izdali že v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Avstriji, Italiji... Vsekakor zelo široka tema, ki sodi med najbolj Popularne tematike v filate- 1JRAZSTAVE V oktobru in novembru je bilo kar nekaj razstav. Najbliže so bile razstave v veroni in Cordoipu, kjer so se merili FOTO STUDIO 163 & FILATELUA MAURITIUS - FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE V TREH MINUTAH - POPUSTI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE - KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA - PORTRETI - AMATERSKE FOTOGRAFIJE VSE ZA VAS FILATELISTIČNI HOBY: - ALBUMI VSEH VRST - ZNAMKE VSEGA SVETA- ABONMAJI NA VSE ZNAMKE gI V DECEMBRU PRI ENKRATNEM NAKUPU NAD 2000 SIT UDELEŽBA * ŽREBANJU 9 (D > -s i O) T" (D k. JQ E > o C si J* 0 a O UJ 2 c o a) a) 2 C CD tO -* -° 2 g o > Ji a. Ji o 3 rt co ^ « .O fi»Ji £ 2 ° >« ■»-• — rt o d) > > Q. ÇO rt rt -»-j •Ç c to Ç .C Ti r 5 9-č §. o C tO 2 Ji .-: o - O O $ > '(8 OT "D > ~ > tj) .rti « § c « +- -5 © rt =. C0 m cd co w Ji .©ço č iS 1.811 j "D CD __; Jo — rt Ç o rt ifl|5 rt ^"2^-§ O (D O d) •gj. w — 35 C a n n |° ^c? ImZn C «3 C .5 o «»o O) tO —J* O iS 5 E Ç CD O fff | s4ff 2 e jj > a al*!* «■g d o « > r F O > — tD "2 'E* rt" fff P tD rt silil O a. 3 3 o 8 IS i! 2 c E j2 rt>o fi o t-: w e° N -Ecd O r ^ 00 O ° CVJ tD . C «"° gl 8? o UJ t)N 2. m a>cò S5 "a 3 rv. _ra »t/1 . >rr a .2 o._ lil rt c/) w CC " rt tD C fff c/> O C a 3 Ji tO rt c > tD rt* to o. ta rt o to.o-e Č "jSi O-O)^ °> 3 JU o = Ji = "D O « °or o C 0) CD UJ © 2?-£-> iZ o O UJ -9 ca ls *t to rt > o jO ^ -S * T3 o || s. *-> o-S > -D «J (D Q.E 03 is rt ^ to^a 8Š2 ax> cd v cg cg « *" c c s S tD.ag '2 fe o ^ j? a. < H (0 O z CL UJ Z > UJ < cc lil -D N UJ OC 03 I I S .2. CD ■— C O c ■¥ rt X P $2 > rt q-»ü o >0 -O 13 o « O o fjf> H5* čiaS)C3 jï > £ 2 "O »o .SÜ. o "5 cd -o w -J2 3 5 lllif ^ o a> to g •= -c .rt « g ÍM3 i >o O ra — =. SI a? 2 O c 3 B j*: ta tD c Ui ffl -J O O UJ z O _1 CL w o ji S k. ^ E m-.£ rt £ o S'ü w CO C3- O. rt Q > to to c ČL iS E to ra tD C3> CD N O « 8, 2 a? E 3 o o rt Q. >"čj o 'Z. B +; O to 52 c o 2 rt C g p II o tO C č cd a « 3 *g rt ji C0 c to čb Ji 8° £ 2y IDO S 2.1 CC O. Č lili X (A N IA n o o K 3 O Ji ČD*« 3" 2 ;y £ c _ 3-* ._ > c 2 rt c >o rt .o p O o ^ rt >ü tO . o to rt C > rt S O jí S. to o C a 3 Ji tO rt C > tD "nT I to - 2 ^ a cd g ta CD "o iS o rt CD íí _ Ni ^ C CD 2 « E o. a ra n 1 2 2 -p ra 03 O-Ji ^ 1o^= o jí 3 E o w j«: Vl to 2 2 w > §iS tD ČD X) a '2 2* o Okrož no sodišče v Kranju v stečajnem postopku Modena, p.o., Tržič, Usnjarska ul. 3, 0 b j a v I j a JAVNO DRAŽBO • Premoženja stečajnega dolžnika in sicer: 1-53 šivalnih strojev (Brother, Pfaff, Singer, Necch), leto izdelave 1971-1994, izhodiščne cene od 27.000 do 195.000 SIT. *• 9 likalnih miz, leto izdelave 1977-1991, izhodiščne cene od 15.000 do 110.000 SIT *■ lutka za likanje, izklicna cena 180.000 SIT 2 likalni stiskalnici, izklicna cena 20.000 oz. 25.000 SIT 5- Parni kotel, izklicna cena 50.000 SIT 6- 2 tračni žagi, izklicna cena 40.000 oz. 50.000 SIT 4 Hkalniki na paro, izklicne cene 2.000 - 3.500 SIT °- krojilna naprava Buller, izklicna cena 70.000 SIT 7 krojilnih miz, izklicne cene od 5.000 - 70.000 SIT ^ 1 markirni stroj za izklicno ceno 80.000 SIT " ^ de,ovnih pripomočkov (električne škarje, perfurirke, prebijači, naprava za etikiranje, naprava za označevanje, naprava za markiranje), 'ZKlicne cene od 2.000 - 7.000 SIT • rezervni deli za vzdrževanje šivalnih strojev in naprav, izklicne cene 150 - 550 SIT • 15 električnih računskih strojev od 1.000 - 4.300 SIT 3 Pisalne stroje, izhodiščne cene od 2.000 - 7.300 SIT bhaSške 0Prema (stoli, mize, omare, termoakumulacijska peč, el. peč), ■znooiščne cene do 1.000 do 13.000 SIT (|j Prorr|etni davek ni zajet v ceni in ga plača kupec. UDrav/t*? lahko soa,eMejo vse fizične in pravne osebe, ki bodo plačale stečajnemu pravitelju 10 % varščino vsaj en dan pred javno dražbo. • Prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno Y* *uPec mora skleniti pogodbo in plačati kupnino v 8 dneh po javni dražbi. w6C ,anko kuPlJeno osnovno sredstvo prevzame šele po plačilu celotne kupnine. 8 Kupec v 8 dneh ne plača celotne kupnine, se šteje, da je ponudbo za nakup odmaknil. wel'm dražiteljem bo varščina vračunana v ceno, neuspelim dražiteljem bo kupnina vrnjena po končani javni dražbi. • Javna dražba bo dne 6. 12. 1996 na Okrožnem sodišču v Kranju, Zoisova 2 v s°oi 115 ob 9. uri za zaporedne številke od 1-12, od 11.00 za zap. št. 13-15. na ti?0!17130'!6 o prodaji so interesentom na voljo pri stečajnemu upravitelju m sedežu dolžnika, oz. na tel. 064/53387 ob torkih in petkih od 13.00 do 16.00. OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU Stečajni upravitelj RADIO 104.5 A A A ,05-9 107.3 I/pi/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 f«. 152-13-62 STORŽIČ d.o.o. Mladinska ul. 2 KRANJ tel.: 064/222-455, 221-301 objavlja prosta delovna mesta za novi prodajalni v strogem centru Kranja POSLOVODJA (2 delovni mesti) - za trgovino z otroško in mladinsko konfekcijo - za trgovino z žensko in moško modo višjega razreda PRODAJALKE (3 delovna mesta) ARANŽER (1 delovno mesto) Pogoji: 1. najmanj srednja izobrazba ekonomske, komercialne smeri samostojnost in tri leta delovnih izkušenj 2. končana trgovska šola, tekstilna smer 3. končana šola za aranžerje, delovne izkušnje Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov Blagovnica GORENC, Mladinska 2, Kranj ali naj se oglasijo osebno na istem naslovu. LiO (Lesna industrija in objekti) Škofja Loka, p.o. Kidričeva 56, 4220 Škofja Loka vabi k sodelovanju dinamičnega in strokovnega sodelavca za delo v splošnem sektorju, izkušenega lesarskega mojstra za vodenje izmene in delo na žagi ter več kvalificiranih delavcev lesarske stroke za dela na področju tesarskega programa. če vas to vabilo zanima, se oglasite pri nas osebno ali pa v pisni obliki. Informacije lahko dobite tudi po telefonu 064/634-100 (splošni sektor ga. Polona Kejžar). |pS zavarovalnica triglav d d OBMOČNA ENOTA KRANJ Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v organizacijski enoti terenske mreže Škofja Loka (1 delavec) Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) - da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj - starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) - veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi - da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini Kandidati za navedeno prosto delovno mesto naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleiweisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve z delovno dobo in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volč{ak _ Upravni odbor GZS vztraja pri odpovedi kolektivne pogodbe Nesoglasja tudi znotraj zbornice Nekaterih panožnih pogodb še niso odpovedali, v združenju podjetnikov pa sodijo, da bi morali biti predhodno obveščeni. Mubljana, 20. nov. - Upravni odbor Gospodarske zbornice Vltaja pri odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarst-Vo» dejavnostim, ki tega še niso storile, je priporočil odpoved Panožnih pogodb. Delodajalci pričakujejo, da bo država čimprej JPrcjela novo delovnopravno zakonodajo, ki je že pripravljena. N» seji se je pokazalo, da tudi znotraj zbornice glede odpovedi sPlošne kolektivne pogodbe ni popolnega soglasja, slišali smo nekaj kritičnih pripomb, oredstavnik Združenia uodn Mediji niso problem, doslej sem imel 45 intervjujev in vsi so bili korektno povzeti. Ne moremo vendar pričakovati, da bo pri tako aktualni politični temi obstajalo vnaprejšnje soglasje. Že leto dni se skušamo pogajati z vsemi sindikati, ko skličemo sestanek in pridejo ljudje iz vse Slovenije, pa na sejo dobimo telefaks, da sindikatov iz načelnih razlogov ne bo. Če smo strokovno grešili, smo to pripravljeni priznati, vendar mora biti to utemeljeno. Dobro vem, kaj je pogajanje, sam pri BMW-ju in Volkswagnu šolan pogajalec, je dejal predsednik zbornice Joiko čuk. ieji se je pokazalo, da tudi znotraj zbornice glede odpovedi fPlošne kolektivne pogodbe ni popolnega soglasja, slišali smo **» nekaj kritičnih pripomb, predstavnik Združenja podjetnikov P« tokrat sklepov upravnega odbora ni podprl. Sindikati se ne odzivajo na Povabila in torkovo srečanje je propadlo, delodajalska pogajalska skupina ie med sejo Jooila telefaks, da se je sindi-*at] iz načelnih razlogov ne °odo udeležili, in da nas 26. novembra vabijo na neformal-Jl pogovor. Ljudska modrost Pravi, da pametni popusti in rega sestanka se bomo udeležil1' je dejal podpredsednik Zbornice Valter Drozg. Sindikalni pristanek na podaljšanje P°gajanj do konca marca prihodnje leto po njegovem po-*em približevanje stališč, ^ePrav sindikati radi rečejo, ^a kolektivna pogodba najnižji^« gospod Rebolj pa pravi tlus 10 odstotkov, gospod romšič celo plus 12,5 odstotka- Mi želimo zmanjšati prag--" ... . ~~ Pravic, da ne bi bila ogrožena Emil Vehovar. Sindikalni vo- P°dJetja pred stečajem, del ditelji so po njegovem še Pfavic pa prenesti v socialni vedno na Kubi, saj se obnaSa- sPorazum, je dejal Drozg. jo realsociahstično. Jakob Hs- Tisk in televizija so slabo kernik ie dejal, da je bila Predstavila stališča zbornice, odpoved premalo pojasnjena, niso obveščala o vzrokih od- saj gre za zmanjšanje le v Povedi kolektivne pogodbe, če podjetjih, ki jih grozi stečaj ne,gre drugače, si plačajmo oziroma za iztožljive pravice. °&las na televiziji, je dejal Nismo črni hudiči, ki smo se Tokrat namenjeni gospodarskim družbam Nova ekološka posojila Namenjena so čistilnim napravam za tehno-loŠke odpadne vode in pline ter za ureditev ravnanja s posebnimi odpadki ï^anj, 21. nov. - Ekološko pa lahko dobite na sedežu ^vojni sklad RS, d.d., Ljubi- Eko sklada v Ljubljani, Trg J»na (Eko sklad) je objavil nov RepubUke J. . 23S za dodedlitev ugodnih Pn Eko skladu je trenutoo ?0s?jil za naložbe v Lianj- odprt razpis večletnem Ceníav" JC °fPï "T Pis se bo iztekel februarja *ovSi2?«!eïain,h .slste" prihodnje leto, takoj mu bo *>o taknflf^T' mu sledil naslednji z enako ugod- Ekí wT" nas,ednJ!- nimi pogoji. Posojila so name- st~;K0 sklad nima toliko sred- niena zamenjavi okolju nov bi kredltiral naložbe v škodljivih načinov (premog, up 0k°lju prijaznejše tehno- drva, mazut) z okoljsko spre- s'je, zato so razpisali posojila jemljivimi ogrevalnimi sistemi 0i.ZrrianJšanje obremenjevanja (piin, daljinsko ogrevanje, lah- *°i]a z obstoječimi tehnolo- ko kurilno olje, toplotne ^jami. Za 710 milijonov tolar- črpalke, sončni sistemi). Jna, Posojil bodo namenili Z njimi je moč financirati do za tu v čistilne naprave 80 odstotkov investicije, in ^.hnološke odpadne vode vključno s priključki na om- 1 Pune ter za ureditev rav- režje in z ureditvijo dimnika. EJga s posebnimi odpadki. Za posojila lahko zaprosijo Dr^ncuali bodo do polovice občani z območja 55 občin, ^računske vrednosti inves- kjer je onesnaženost zraka 6vlJe, realna obrestna mera bo problematična. Posojila obra- Deti°rtotna> kar Je glede na čunavajo v nemških markah, w?no odplačilno dobo zelo obrestna mera je trenutno bit? * dojilo bo moč do- 5,64-odstotna. Za občane je bo celotna investicija višina posojila odvisna od le;edena letos in prihodnje njihove odplačilne sposobnos- dovYna osnovi gradbenega ti, dobe lahko največ 1,1 pis bo Sa; ?D Priiavi na raz" miliiona tolar'ev f °kaciiski a i Pedložiti vsaj največ šest let. Posojilo I10 Pa nrJi ?V° JenJe' gradDe" pravne osebe pa lahko znaša kr bo nr h via^em posoJila' naJveč 55 milijonov tolarje v za Jj°dnjeof rf dvidoma sredi pri- dobo deset let. Seveda je treba ?do ÍL'fï3, .Kredirojemalci posojila ustrezno zavarovati P,aíüno In ,dokazati svojo Operativne posle pri teh poso- a 2avarov°tS° u 1 ter posoP" Jillh 0Pravlja Nova kreditna S0, Razo? •Z K-ančno garan_ banka Maribor in njene po- i • ietošni'«)6 -Z1 obJaviJen v godbene partnerice, pri njih je eta» ra/nic tevülkl Uradnega moč dobiti razpisno dokumen- pisno dokumentacijo tacijo. • M.V. zarotili proti delavcem, druga stran pa se skriva v luknjican. Planskega gospodarstva je konec, prihodnji dve leti bosta zelo težki, tega se morajo zavedati tudi delavci in sindikalisti, je dejal Zvonko Perlič. Že pri septembrski odpovedi sem izrazil dvom, če je to modro, zdaj pa bi se pogovarjal tudi neformalno, če bo to pospešilo pogajanja, navsezadnje je tako sklenjenih veliko poslov, je dejal Miroslav Štrajher. Na oglasnih deskah bi morala viseti stališča sindikatov in delodajalcev, pri nas je bilo tako. Poglejmo tudi, kakšne poteze je kdo potegnil, morda smo res zamudili pri pojasnjevanju stališč, vse pa tudi znotraj zbornice ni uglašeno, saj dejavnosti, ki so najbolj stokale, niso odpovedale branžnih pogodb. Pri managerskih plačah pa je svetoval večjo pragmatičnost, zbornici jih ni treba podpirati kar počez, saj javno objavljen seznam prvih sto managerskih plač kaže, da si s tem zbornica škodi sama sebi. Strokovne službe bi morale predhodno uskladiti stališča znotraj zbornice, pri tako pomembni odločitvi bi po 68. členu vodstvo moralo sklicati kolegij. Pri metodah dela bi morali bi morali večjo pozornost posvetiti stališčem baze, podjetniki pa bi morali biti bolj vključeni v delodajalsko združenje, je sestanke po regijskih združenjih povzel Franc Zavodnik, predsednik Združenja podjetnikov Slovenije. Septembra za odpoved splošne kolektivne pogodbe nisem glasoval, ker smo šele julija uspeli podpisati branžno. Najprej bi morali urediti delovno pravno zakonodajo, up-ravni odbor združenja kovinske industrije je za premor, pri branžni pogodbi pa naj bi le popravili nekaj stvari. Mir v naših odnosih je pomembnejši kot nekaj tolarjev, je dejal Alojz Vrečko. • M. Volčjak Kakovost v majhnih podjetjih Kranj, nov. - V Portorožu je 13. in 14. novembra potekala letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost z geslom "Zmagujmo skupaj". Ena izmed tem je bila tudi kakovost v majhnih podjetjih. Na konferenci je bilo predstavljenih 46 referatov s področja gospodarstva, svetovanja in presoje sistemov kakovosti, standardizacije, meroslovja, kakovosti okolja, kakovosti v majhnih podjetjih itd. Na konferenci je sodeloval tudi mag. Vojko Artač, ki se ukvaja z uvajanje sistemov ISO 9000 v majhna podjetja, zato ga je seveda zanimala predvsem ta tema. Povedal je, da referat izkušnje z uvejanjem sistemov kakovosti v majhna podjetja v Franciji, Nemčiji in Avstriji, zanimanje pa narašča tudi pri nas. K temu je veliko pripomogel prvi del projekta o uvajanju sistemov ISO 9000 v majhna podjetja, ki je stekel spomladi 1995, zasnovan pa je širše kot denimo v Avstriji. Prva skupina je že pri zaključevanju priprav na presojo sistema kakovosti, druga bo startala sredi decembra. V prvi skupini je od šestdesetih še vedno v igri 59 podjetij, vse pa kaže, da jih bo do konca vzdržalo 55, kar bi bil izredno dober rezultat. Zanimanje je največje v Ljubljani z okolico, sledi Dolenjska. Na Gorenjskem se je v obe skupini (120 podjetij) vključilo le osem podjetij, kar pomeni, da bi jih bilo v obeh lahko več. Na Gorenjskem je torej premalo zanimanja, čeprav to postaja standard, brez katerega ne bo več moč poslovati z Evropo, prav tako ne doma. Vse seveda še ni zamujeno, saj bo Oomočna zbornica Kranj in Združenje podjetnikov Gorenjske še naprej spodbujanja uvajanje sistemov kakovosti v majhna podjetja. Davčne utaje INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO IN ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA NA GORENJSKEM ŽE PETIČ Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje podjetnikov Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, vam sofinancirajo izobraževanje na Večerni šoli podjetništva. Na Gorenjskem se je v dobrem letu dni udeležilo takega izobraževanja že več kot 80 podjetnikov, saj smo izvedli šole v Kranju, Preddvoru, na Jesenicah in v Škofji Loki. Trenutno tečejo aktivnosti za začetek šole na Bledu, ki jo sofinancira tudi občina Bled. Polna cena Večerne šole odjetništ-va je 157.000 SIT, ob sofinanciranju zgoraj omenjenih institucij pa se zniža na 92.000 SIT. Izvajalec tovrstnega izobraževanja je Gea College, ki vam zagotavlja visoko kakovost in priznane predavatelje. Prijave za peto Šolo na Bledu, z začetkom 4. decembra 1996, lahko pošljete na Območno gospodarsko zbornico Kranj, Bleiweisova 16, tel.: 222-584, fak: 222-583. 2. POSVET O NOVI DAVČNI ZAKONODAJI Davčna zakonodaja vas trenutno najbolj zanima, zato bomo v Kranju organizirali celodnevni posvet na to temo 28. novembra 1996 z začetkom ob 9. uri. Kotizacije ni, število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavo na Območni gospodarski zbornici Kranj, faks: 222-583. 3. LICENCE ZA PREVOZNIKE Po Zakonu o prevozih v cestnem prometu morate do 31.12.1997 pridobiti licenco za prevoz v cestnem prometu, če se ukvarjate z mednarodnim ali notranjim, linijskim ali prostim prevozom oseb ali stvari (z vozili nosilnosti nad 3500 kg), kot javnim prevozom ali prevozom za lastne potrebe ali z avto-taksi prevozi. Pogoj za pridobitev licence je tudi preizkus strokovne usposobljenosti direktorja ali pooblaščene osebe, ki je odgovorna za prevoze (tudi, če gre le za prevoz za lastne potrebe). Priprave za preizkus strokovne usposobljenost organizira B&B, Cestno prometna šola - Kranj, tel.: 225-522. Podrobnejše informacije dobite na Območni gospodarski zbornici. Goljufije s kurilnim oljem Nova davkarija je izredno učikovita, saj je že prvi tri mesece odkrila za 4 milijarde tolarjev davčnih utaj. Kranj, 21. nov. - Začetek delovanja nove davčne službe je pri odkrivanju davčnih utaj presenetljivo uspeš-na, saj je že prve tri mesece (od začetka julija do konca septembra) odkrila za 1,05 milijarde tolarjev utaj prometnega davka in za približno 3 milijarde tolarjev utaj davka od dobička. To je okroglo milijardo tolarje več kot jih je agencija za plačilni promet, informiranje ui nadziranje odkrila lani v vsem letu. S tem so davkarji na-bolje ovrgli vse dvome, ki so jih spremljali po vzpostavitvi enotne davčne službe. Začetek delovanja nove davčne službe je na tiskovni konferenci podrobno predstavila Milojka Kolar, v. d. direktorica Davčne uprave RS (DURS), kopica podatkov, ki jih je nanizala, govore o bistveno večji učinkovitosti davkarjev tako pri pobiranju kot nadziranju davkov. Primerjave med vplačili kaže, da so v letošnjem prvem polletju delovanja nove davčne službe! Lahko si torej mislimo, koliko davka pri nas doslej ni bilo pobranega. Pri odkrivanju davčnih utaj se je na začetku namreč najbolj angažiral Posebni davčni urad, še uspešnejši bodo bred dvoma, ko bo polno zaživelo vseh štirinajst davčnih uradov po Sloveniji. Zategadelj je razumljivo, da izstopajo predvsem davčne utaje podjetij, ki se ukvarjajo u uvozom in prodajo nafte in naftnih derivatov. Državo so goljufali tako, da so uvažali ekstra lahko kurilno olje, ki ga je moč uporabljati tudi kot dieselsko gorivo. Pred prodajo ga morajo obarvati, prometni davek pa znaša 5 tolarjev za litev. Vendar ga niso obarvali, temveč so ga prodajali kot pogonsko gorivo, v tem primeru pa bi morali plačali pri litru 37 tolarjev prometnega davka. Razlika je torej kar 32 tolarjev, kar seveda pomeni velik zaslužek. Samo pri enem podjetju so odkrili kar za 290 miljonov tolarjev utajenega v povprečju pobranih za 47,9 prometnega davka, imena pod-milijarde tolarjev davkov me- jetja zaradi varovanja podatkov sečno, od začetka julija do konca oktobra pa v povprečju za 52,9 milijarde tolarjev mesečno. Že na začetku delovanja nove davčne službe je bilo torej pobranih za desetino več davkov. Naravnost presenetljiva pa je uspešnosti pri odkrivanju davčnih utaj, saj so jih samo v treh mesecih odkrili več kot inšpektorji agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje lani vse leto. Od začetka julija do konca septembra so nameč davkarji odkrili za 1,05 milijarde tolarjev utaj prometnega davka in za približno 3 milijarde tolarjev utaj davka na dobiček. Lani pa je bilo vse leto odkritih za 2,7 milijarde tolarjev utaj prometnega davka ina za 389 milijonov tolarjev utaj pri davku na dobiček. V treh mesecih potemtakem za okroglo milijardo tolarjev več kot lani vse leto, kar praktično pomeni štirikrat več kot lani. In to že na začetku niso povedali, izvedeli pa smo, da je to manjše podjetje, ki se ukvarja z uvozom in prodajo naftnih derivatov. Nekaj podjetij se je izgovarjalo, da s Hrvaške uvažajo že obarvano kurilno olje, zato akcija davkarjev še teče. Milojka Kolar je povedala, da imajo podobne težave tudi v državah EU, kjer so podjetnikom na prste stopili tako, da je predpisano dodajanje fufurola, s čimer se kurilno olje ne more več uporabljati kot pogonsko gorivo. Takšno zakonsko rešitev lahko pričakujemo tudi pri nas. Precej goljufij je tudi pri uvozu žganih pijač, uvozniki ne plačajo prometnega davka, saj predložijo izjavo o nadaljnji prodaji, pijača pa nato ponikne... Samo od začetka julija do 24. oktobra je bilo uvožene za 2 milijardi tolarjev žgane pijače, pri kateri ni bil plačan niti tolar {jrometnega davka in kontro-a je tudi pri tem še v teku. • M. Volčjak KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ tel.: 211-225, 223-276 NAJNOVEJŠI RENAULTI V ALPETOUR REMONTU MEGANE SCENIC Evropski avto leta 1997 že od 28.900 DEM Ugodni krediti MEGANE CLÀSSIC nova triprostorska limuzina dolga 440 cm že od 26.750 DEM Ugodni krediti TESTNE VOŽNJE - STARO ZA NOVO POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Pop design odslej tudi glasbena trgovina ■ M ■ sr mm v m m m m Kaj, ce bi začel igrati kitaro, al' pa klavir Trgovina z glasbili in glasbeno opremo "Pop design music shop", je danes sveža, kot so vroče žemljice, ki zjutraj zadišijo od peka. Trgovina je bila namreč pravkar odprta na Koroški 29 v Kranju, oziroma s prstom po zemljevidu, poleg kranjskega Turističnega društva, zadaj za "taveliko" Gorenjsko banko. "Več kot pet let že igram pri Pop design in v vseh teh letih so me mnogi spraševali za nasvet, katere klaviature naj kupijo. Tako sem se odločil, da sam odprem trgovino z inštrumenti," je povedal Matjaž Vlašič, klaviaturist slovenske naj pop skupine Pop design. Seveda je Matjaž največ pozornosti posvetil prav široki izbiri klaviatur znamk Korg in Roland, klaviatur, na katere tudi sam igra. Matjaž vam bo ponudil klaviature različnih cenovnih razredov, od tistih za začetnike do vrhunskih. Matjaž se je pri ponudbi glasbenih inštrumentov držal načela, v moji prodajalni bo mogoče dobiti le inštrumente, ki so za določeno ceno najboljši, pravzaprav bi lahko rekli, da v Pop design Music Shop ni "poflna". Sam sem se v trgovini z očmi najprej "priklopil" na veliko ponudbo električnih in akustičnih kitar. Pri slednjih prevladuje odlična španska blagovna znamka Cuenca, med električnimi kitarami pa boste našli tudi original Fender in Ibanez, ter kopije le-teh. H kitaram seveda spada kompletna ponudba ojačevalcev Marshall, tu pa je še kopica drobne glasbene opreme, mikrofoni Shure, uglaševala vseh vrst, strune, stojala... Vse kar vaše oko ne bo zasledilo v trgovini, ie mogoče naročiti po katalogu, naj bodo to harmonike, trobila in pihala... "Mnogi kupujejo inštrumente le na pogled, pri nas pa pri nakupu pomagamo z nasvetom, saj inštrument konec koncev le ni tako poceni stvar," pravi Matjaž, ki vsaki stranki posveti kar največ pozornosti. Matjaž oziroma njegov sodelavec Martin vas pričakujeta vsak dan od 9. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. • Igor K. VOZNIKI POZOR! Bliža se zima in z njo soljenje cest. Zato vam priporočamo protikorozijsko zaščito vozi! s kanadskim oljem KROWN! To je edina zaščita, ki prodre v vse votle dele, spoje in reže na vozilu, ter preprečuje in zaustavlja celo že začeto rjavenje. Po predhodnem naročilu vam zaščito vozila opravimo v dobri uri. Olje KROWN priporočamo tudi za vzdrževanje kmetijskih strojev in ostalih strojev, lovcem za orožje itd. Naročila in informacije: TRI KRONE, Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 064/631-497. NISSAN ALMERA - NAJVARNEJŠI V SVOJEM RAZREDU* ŽE OD 22.990,00 DEM NISSAN Revija AvtoBild je v crash-testu objavljenem 4. maja 1996 ocenila Almero za najvarnejši avtomobil med testiranimi konkurenti KUPCEM V MESECU NOVEMBRU PODARJAMO KOMPLET ZIMSKIH GUM GOODYEAR IN AVTORADIO Serijska oprema: airbag, servo volan, tonirana stekla, el. ogledala, kodiran ključ, metalna barva. AVTO MOČNIK, d.o.o. Britof 162, Kranj, tel.: 064/242-277 Nova podoba Fructalovih sokov in nekaterjev Ljubljana • Fructal je v Ljubljani 20. novembra predstavil svoje izdelke v novi embalaži in pod novim enotnim imenom Fructal. Embalaža naj bi Fructalove izdelke navznoter poenotila, hkrati pa jih naredila bolj razpoznavne. Priljubljeni briki bodo opremljeni s pokrovčkom, ki omogoča ponovno zapiranje. Fructal uvaja novosti tudi pri poimenovanju izdelkov: tako da bodo stoodstotni sadni sok brez dodatkov odslej imenovali sok, sok z dodanim sladkorjem pa nektar. Pri soku so vse sestavine naravne in tudi struktura sladkorjev je identična s strukturo sladkorjev v sadežu. Pri nektarju pa se z dodatkom saharoze razmerje med sladkorji spremeni in oddalji od razmerja, kakršno je v sadju. Zato je tudi okus nektarja različen od okusa sadnega soka. Razlikovanje je pomembno z ekonomskega vidika, saj bo sok brez dodanega sladkorja dražji od nektarja in tudi zaradi prehrambenih navad potrošnikov. V svetu je razmerje med prodanim sokom in nektarjem leta 1993 znašalo 1:0.78, Slovenci pa na en liter soka popijemo 2,5 litra nektarja. V Fructalu pričakujejo, da se bo to razmerje spremenilo. Fructal izvozi štirideset odstotkov svojih izdelkov, uvaža pa predvsem tiste surovine, ki jih potrebuje za svoje izdelke, a jih na domačem trgu ni oziroma jih primanjkuje. Po novem letu bodo vsi Fructalovi sokovi izdelani s smernicami in pravilniki Evropske unije (EU), tako da je s tehnološkega vidika Fructal že pripravljen za vstop v EU. Na trg prodirajo tudi tako imenovani neavtentični sokovi, zato je bila potrebna vzpostavitev kontrolnega mehanizma. Tako so veliki proizvajalci v Nemčiji ustanovili Združenje za samokontrolo proizvajalcev sokov (SGF); predvsem zato, da bi zaščitili sebe pred nelojalno konkurenco, posredno s tem pa tudi potrošnika. Združenje po uspešno opravljeni analizi podeli podjetju certifikat kakovosti SGF za dobo enega leta, ki ga je že nekaj let zapored pridobil tudi Fructal. K. Škrbo Marjan Podobnik v klubu Dvor Kranj, nov. - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo v četrtek, 28. novembra, gostili Marjana Podobnika, predsednika Slovenske ljudske stranke, pogovor se bo začel ob 18. uri. evropske trge, kjer je kapital cenejši, povpraševanje in ponudba stabilnejša, poslovni dogovori trdnejši in plačilne navade korektnejše. Ima stranka že izoblikovano strategijo gospodarskega razvoja? Katera ministrstva jo zanimajo? To je le nekaj vprašanj, ki so jih zapisali že v vabilu in vsekakor se obeta zanimiv pogovor. Slovenska ljudska stranka je na nedavnih državnozborskih volitvah postala najmočnejša stranka desnosredinskega bloka. To jim je uspelo tudi zato, ker je presegla stanovsko usmerjenost v ruralno-kmečko populacijo; s spretnim povezovanjem je dosegla zavidljive rezultate tudi v urbanih središčih, kar pomeni, da postaja odločujoč dejavnik v načrtovanju in uresničevanju razvojne politike Slovenije. Kakšna je njena razvojna vizija? Kako bo usklajevala interese kmečke populacije, ki ne želi prepiha evropskega trga, in poslovne interese novih gospodarskih struktur, ki žele prav to: večje Vse, ki izvede svoji p Zaupajt ÍPREROK 090/41-29 090/42-38 MarinšeK Naklo na Gorenjskem Tel.: 064/472-220 GOSTILNA - PIVNICA vabi na DNEVE MEHIŠKE KUHINJE IN DOMAČE PIVO Petek in soboto ples ob živi glasbi. Poslovna srečanja, praznovanja poročne zabave in večje skupine. □AENMOO AVTOHIŠA STRIKOVIČ uradni prodajalec servis zagotovljen možnost kredita leasing AVTOHIŠA STRIKOVIČ Koroška 53 d 4000 Kranj tel.: 064/222 626 223 626 MESETAR Cene gozdnih zemljišč Če sodimo po informativnih oz. izhodiščnih cenah, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so med cenami gozdnih zemljišč na Gorenjskem kar precejšnje razlike. Najvišje so na območju kranjske in škofjeloške upravne enote, najnižje pa na območju tržiške in jeseniške. Bonitetni Območje upravnih enot: razred *Kranj,Šk.Loka 'Radovljica *Tržič *Jesenke 108,50 91,50 74,50 50,50 40,50 27,00 13,50 Zakupnine kmetijskih zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenj zaračunava oddajo državnih kmetijskih zemljišč v zakup ceniku, ki ga je sprejel svet sklada. Poglejmo, kolik$fl« ^ zakupnine za posamezne vrste katastrskih kultur! (Zn preračunavajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije dan izstavitve računa.) _ I. 141,50 131,00 110,50 II. 119,50 110,50 93,00 III. 97,50 90,00 76,00 IV. 66,50 61,50 52,00 v. 53,00 49,00 41,50 VI. 35,50 33,00 27,50 VII. 17,50 16,50 14,00 Katastrska kultura Razred Cena njiva njiva njiva travnik travnik barjanski travnik pašnik pašnik 1-3 4- 6 7 - 8 1-4 5- 8 1-4 1-4 5-8 220 DEM/ha 200 DEM/ha 170 DEM/ha 190 DEM/ha 150 DEM/ha 100 DEM/ha 100 DEM/ha 80 DEM/ha Na nekaterih območjih (med drugim tudi na obmoČJu na Domžal in Ljubljane - Šiške) so zakupnine za petino višje, demografsko ogroženih območjih pa za petino nižje. Zakupn ' ki vzame v zakup več kot tri hektarje zemljišča, ima dodatni i odstotni popust. Jnl AVTOKUMKSTVO AVTOKLEPARSTVO Martin Jenk0 Praprotna Polica - Cerklje tel.: 064/422-280 - avtokleparstvo za vse vrste vozil na ravnalnih mizah GLOBALJIG - avtoličarstvo kvalitetni karoserijski deli, hladilniki, stekla in svetila - montaže tretje zavorne luči VALEO • -► ponuja svojim kupcem od 4.11. do 31.12.1996 • ro//ce CARLINA NATURA 10/1 • brisače KREP STD. 30 cm 211 • SERVIETE tissue 33x33/20 3 si-božično • novoletni tisk • KROŽNIKI 23 cm , božično ■ novoletni tisk , ___«• Petek, 22. novembra 1996 VREME Vremensolouci nam za soboto in nedeljo napovedujejo večinoma suho In tudi precej jasno vreme. Kot ste verjetno občutili, pa seje precej shladilo in tako bodo tudi za tonec tedna temperature med 0 in 5 stopinjami C. LUNINE SPREMEMBE polna luna bo nastopila v ponedeljek ob 5.10, to nam tudi 2(* prihodnji teden po HerscnJbvem vremenskem ključu topouedufe sneg in vihar. __ODLGAT Daj mi.... pejneze nazaj* ZELIŠČAR 1» . .. . so; se je na wwoW/o lefflte^a feteZtfih, da bi skoči/ s W*lom, korajžno odzval in skočil... S tem se je njegovo trne za »Pisalo v Gmnessovo knjigo rekordov. J% zelišč, Stanko Dežman prisega tudi na $/asbo,kt ga ftonlja ie skoraj vse življenje. S petnajstimi leti je začel igrati na nvnoniko, ki jo vsaj enkratna mesec obudi, da ne zamrzne, kot PÇjí sam. Poleg harmonike ima najraje citre. A" poznate pojočo travico," sem ga vprašala. Poznam, ampak če hočeš, da poje, jo moraš dati v usta. B* sem ie poskusil." , x. . mittl Stanko največkrat prepeva, ko nabira gorske rožice in zelišča, broške narodne ima najraje. Zapel bo tudi v oddaji. GLASBENA ANEKDOTA , . Mncoski operni skladatelj Charles Gounod m mogel trpeti b«havosti svojih učencev. Kadar je slišal, da je kdo prav ™mozavestno govoril o svojem znanju, mu je navadno zabrusil v obraz: , "Ko s«™ bil v vaši starosti, prijatelj, sem bil vrav tako domišljav J?w. Takrat sme rekel: Jaz! -Potem sem rekel: Jaz in Mozart. - V PKnejših letih sem govoril že drugače, namreč: Mozart in jaz. -«Mes pfl pravim samo še: Mozart!" Vsak ima svojo Micko bi lahko rekli, ali pa Mickota, če spola v tej zgodbi naredim enakopravna. Recimo eni pri sadjarju dobijo slabo sadje, pol pa grejo tja in rečejo "... daj mi ..... (kakor mu je že pač ime) pejneze nazaj, ka jest kupim drugo sadje zdaj..." in podobne stvari, vsak ima namreč rad, da kdaj pa kdaj dobi nazaj denar. Saj m važno od kod in zakaj, važno, da kaj pade, pa recite, da ni res. No tokratni pravilni odgovor je bil Micka. In moram reči, da kar obvladate to zgodbo o vračanju denarja, saj ste kar v precejšnjem številu pošiljali dopisnice, ki so zdajle na čakanju na žreb. Torej požrebali bomo tako kot ponavadi, natančno in zanesljivo, z zvrhano mero žrebalnega znanja. A ste vedeli, da smo naše žrebalce že pred leti poslali na 17-dnevni tečaj nekam na sever, se še sam ne spomnim dobro, baje, da na severni tečaj. In, da ne boste mislili, da so jim tam šenkali ocene pri zaključnih izpitih. Od 32. tečajnikov, ie tečaj v popolnosti napravil le eden, 14. žrebalcem pripravnikom ( ki sploh niso pripravni) pa je dovoljeno gledati, kako se Žreba. No pa dajmo. Nagrado tokrat prejme Boži Čulibrk, Ul. Tončka Dežmana 8, 4000 Kranj. Mogoče boste nekateri rekli, ...daj mi daj dopisnice nazaj, če ne pa gremo v drugi... cajteng zdaj. Kakorkoli čestitke sto na uro. TOP 3 1. Forewer... - C.I.T.A. 2. Una od Kelly Familja. 3. Pikapolonica - Vlado Kreshn, Mali bogovi... NOVOSTI Prvo, kar vam moram povedati. A veste, da je šel Zoran Predin s Šukarji na tisti ciganski festival v Francijo, kamor oni sicer hodijo že nekaj let. Rezultat njihovega druženja je vsekakor nova plošča z naslovom "Mentol bombon", gre pa za stare komade Lačnih Franzov in Predina seveda s priokusom Šukarjev. Dalje: "Breath" Prodigy, "Greatest Hits" poi-son, "Emancipation" - Signe (kao Prince) in to Triple cd (trojni pa to... - a se je temu strgalo), Baby Face, "Kom-pilacija" Bravo 15 in "Od Prevlake do Dunava" Leteči odred, kao hrvaški dance pa to... Na voljo pa so tudi vstopnice za koncert skupine Zabranjeno pušenje, ki bo 12.12. v ljubljanski hali Tivoli. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 239: Zoran Predin na svojem novem, starem cedeju prepeva tudi o picekih - kaj mislite, za katere piceke gre. Baje je to ena ljubkovalnih zadevic v njegovi družinici, no jest hočem žvav, khmmm... žival. Rešitve čakam do srede, 27. novembra, seveda v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis Jodlgator. Ne morem napisati, vidimo se na Vladeju Kreslinu v Aligator Music Snopu in v diskoteki Gauloises Blondes, ker se je zadeva dogajala, včeraj, ravno ko se je cajteng tiskal, pa vseeno... videli smo se na Kreslinu. Čav. ^os/ula/c/ oddaje Glasba ie življenje ustvarjajo propagandni ®ogan za naravno mineralno vodo EDINA. ÏSn? 86 k*i novega na trgu dobi, s*fei, voda EDINA blesti. Alenka Arh, Bled <90 - ŠKODA Volksvv.igrn Gfom- poletni gaia koncert na Bledu Huariaíloï0!61^"1 " V Festivalni dvorani na Bledu bo 1. NastooiK k j ^' ^ tradicionalni 6. novoletni gala koncert. ÍHRT) it 7 .sinrfonični orkester Hrvaške radiotelevizije ^adünj? a in solisti ljubljanske opere, dirigent pa bo Qih knmJ^°,.J' ^^izatorji nadaljevanja tradicije novoletni-.^ Knorn H n <"» in Go- SCENA SCENA SCENA Gost v glasbeni oddaji SCENA na LOKATV je bil ta mesec VIU RESNIK, ki vam zastavlja nagradno vprašanje: KATERI IZMED NAŠTETIH NASLOVOV NE DRŽI? a) ZDAJ ŽIVIM b) KOT MESEC c) IŠČEM TE Izrežite kuponček, tudi če žal ne morete spremljati našega programa in ga hitro pošljite na naslov: LOKATV, pp 114, 4220 ŠKOFJA LOKA "ZA SCENO". Čaka vas lepa nagrada, izžrebanca pa bomo objavili v decembrski oddaji SCENA na LOKATV. IME IN PRIIMEK: MOJ NASLOV:... TV ACIJSKI FNGINEERING VABIMO VAS NA JAVNO TV ODDAJO HA, HA, TV ŠPAS 96 danes, v petek, ob 20.30 uri v Hotel Bellevue na Šmarjetno goro, Kjer bo javno snemanje 1. razvedrilno-humorističnega showa KraniPcÍredívil ki J° bo Gorenjska televizija TELE-TV zahiL« ePa neposredno prenašala, bodo sodelovali KoStl a^upina Mesečniki, trio Zorana Zorka, Boris k sJff Maksimi|Jan in Bogdan, Marijan Smode, Xenia BooriL?lna.|P RastkoTepina in humoristi Klemen Košir, yaan Gerk in Modna kronika - Krjavelj. Voditelj bo urago Papler. Prireditev bo spremljal tudi ^ "Ejga" Gorenjskega glasa. Lestvica RADIA KRANJ z Easy Jeansom Na sporedu vsak petek ob 18.30 uri - lestvico ureja Igor Štefančič Domača: 1. POP DESIGN: ZATRESKAN SEM VATE 2. GIMME 5 & COLE: TIH DEŽEVEN DAN 3. SANK ROČK: LAHKA DAMA 4. MZ HEKTOR: MIGAM, DATO NI RES 5. Z. PREDIN & ŠUKAR: MENTOL BONBON 6. UNIMOGS BAND: USODNE SVEČE 7. ADI SMOLAR. PREMAU 8. V. RESNIK: SAM BOM HODIL SVOJO POT Tuja: 1. C. DION: irS ALL COMING BACK TO ME NOW 2. BOYZONE: WORDS 3. DONNA LEWIS: I LOVE YOU ALWAYS FOREVER 4. PHIL COLLINS: DANCE INTO THE LIGHT 5. SPICE GIRLS: SAY YOLTLL BE THERE 6. EMMANUEL TOP: SEVEN DAYS AND ONE WEEK 7. DJ BOBO: PRAY 8. ROBSON & JEROME: WHAT BECOMES OF THE BROKEN HEART qíDïO mm STEREO KUPON GORENJSKEA GLASA -2 DOMAČO ŠT.: TUJO ŠT.: NASLOV: SLOVENSKI TRG 1,4000 KRANJ RADIO 2* d j? oomi OD 25. 11.-30.11.1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 NOMANSLAND - SEVEN SECONDS 2. 4 FUN - PRAZNA POSTELJA 3. DJ SUPREME - THE WILDSTYLE 4. DR DOC - DA DA DUMPA 5. MARISATURNER - DEEPER IN THE NIGHT 6. MR - WALK ON BY 7. PRAGANA - UP AND DOWN 8. GIMME 5 FEAT COLE MORETI - TIH DEŽEVEN DAN 9. DISCO BLU - DISCO BLU 10. NEW/ROBERT MILES FEAT MARIA NAYLER - ONE AND ONE 11. CHICA - LAYLA 12. NEW/M.U.T.E. - CLAP ON - ON TOP OF ME 13. ANJA RUPEL - NE POZABI ME 14. MASTERBOY - SHOW ME COLOURS 15. ANJA MUNAR - MOJE UUCE SO ŽALOSTNE 16. NEW/DEN HARROW -1 FEELYOU 17. LIVIN' JOY- FOLLOW THE RULES 18. SCOOTER - l'M RAVING 19. NEW/JOE YELLOW - LOVR II LOVER '96 20. U 96 - VENUS IN CHAINS 21. DOUBLE DEE - l'M IN LOVE 22. VICTORIA WILSON JAMES - FIND THE CHILD 23. CAPTAIN JACK - ANOTHER ONE BITES THE DUST 24. NEW/AFRICAN POWER - ÀFRICA PEOPLE 25. DJ QUICKSILVER - BELLISSIMA 26. HYSTERIC EGO - WANT LOVE 27. RED 5 - DA BEAT GOES 28. DJ BOBO - PRAY 29. DISCO NATION - KICK DA DISCO NATION 30. MASQUERADE - SAILING LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. BACKSTREEET BOYS - QUIT PLAYING GAMES 2. SPICE GIRLS - SAY YOU'LL BE THERE 3. BOYZONE - WORDS 4. WARREN G. - WHAT'S LOVE GOT TO DO WITH IT 5. TONY + CECIUJA - BRZA UUBAV6. NEW/DAZ - SREČEN 7. SQUEEZER - SWEET KISSES 8. NEW/NINA - JA ZA UUBAV NEČU MOLITI 9. UNIQUE II - DO WHAT YOU PLEASE 10. NEW/24 TH STREET - BABY DOME AROUND 11. DA FLAVA -D O THAT TO ME ONE MORE TIME 12. "N"SYINC -1 WANT YOU BACK 13. NEW/EXIT IT -1 WANT ITALL 14. CAUGHT IN THE ACT- BRING BACK THE LOVE 15. LEILA K.-RUDE BOY TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lepo pozdravljeni! Pa smo ponovno skupaj, samo za vas, ljubitelji dobre popularne glasbe, ki se vsak petek nahaja v Gorenjskem glasu In vsak ponedeljek vrti v Tržiškem hitu. Tudi tokrat smo poslušali veliko dobre glasbe za vse okuse, prisluhnili šestim novostim, med katerimi ste med oddajo izbrali štiri. Tudi te se bodo naslednji teden potegovale za najboljša mesta na lestvici. Pri tem pa nam boste pomagali VI (kajne?), preko kuponov, za katere se VAM že vnaprej zahvaljujeva. Poleg poslušanja dobre glasbe in glasovanja, smo se v ponedeljek do devetnajste ure super zabavali, verjetno tudi nasmejali in nenazadnje izžrebali nagrado našega pokrovitelja RESTAVRACIJE in PIZZERIJE PEPELKA iz Radovljice. Nagrado prejme Marička Mavec iz Kranja. ČESTITAVA! Lepo se imejte, pišite, glasujte, predlagajte. In na svidenje čez en teden. ČAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Zatreskan sem vate - POP DESIGN (2) 2.1 can't help my self - THE KELLY FAMILY (1) 3. Surfln - SUNSHINE (9) 4. Leck mich am A. B, zeh - TIC TAC TOE (5) 5. l'm ravlng - SCOOTER (novo) 6. Quit playín games (with my heart) - BACKSTREET BOYS (4) 7. Deeper In the night - MARISATURNER (11) 8. Wannabe - SPICE GIRLS (3) 9. Pray-D.J. BOBO (13) 10. Gremo v šolo - 2 BROTHERS (12) 11. Bring back the love - CAUGHT IN THE ACT (novo) 12. Zehn kleine Jagermeister - DIE TOTEN HOSEN (14) 13. Flava - PETER ANDRE (novo) 14. Gimme good sex - E-ROTIC (6) 15. A neverendlng dream - X-PERIENCE (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 25. novembra KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. m*. RADIO LESTVICA 5 + 5 ... «mi UREJA SAŠA PIVK NA RADIU ZIRI I. DEL 1. ADI SMOLAR: Nič nisi vreden 2. SIMONA IN WERNER: Ostala bova skupaj 3. CEST LA VIE!: Nocoj ljubila bi se s teboj 4. 4 FUN: Prazna postelja 5. CHERIE BAND: Globoko v meni si ti II. DEL: 1. KIKI BAND: Deklica čudežna 2. ALEN KONČAR: Ti boš vedno v meni 3. GIME 5: Do you wanna funk 4. ABADON: Prijatelji zabave 5. AGROPOP: Dobra tlčka Živiol Tokrat smo klepetali z Vilijem Resnikom, poslušali lestvico 5 + 5, delili nagrade in se luštno zabavali. Naši nagrajenci so: Vojko Poijanec, Partizanska 5, Žiri; Andrej Konda, Iršičeva 6, Celje; Drago Goričanec, Frankovo nas. 68, škofja Loka, petkov večer s skupino GIMME 5 pa bo preživel Matija Rakovec, Zminec 7, Škofja Loka. Kuponček, ki je objavljen pod lestvico kar se da hiro izrežite in nalepite na dopisnice, ter ga izpolnjenega pošljite na naslov Radio Žiri. Trg svobode 2,4226 Žiri. V mislih z vami - Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na Radio Žiri, Trg svobode 2, 4226 Žiri. ASTRO LAM F Od 22. novembra do naslednjič m OVEN A je smisel, da ugotavljamo, da ste se spet prav fino imeli na nedavnem malem dopusteku. Jasno, vam gre zmeraj dobro, saj ste precej nemirnega duha in prav zato se vam.vedno kaj dogaja. Obljubljeno vabilo na kosilo, večerjo ali kaj podobnega se bo v prihodnosti uresničilo. Skoz bol vam gre. X^ f- Storili ste, kar ste imeli, opravili svojo 3si^C državljansko dolžnost. Če vam čisto odkrito [ ^ povem, vaš horoskop tokrat kaže en malo I 1 naprej in sicer v začetek junija v naslednjem X^^^ letu. December bo precej neizrazit, edina - možnost, če želite izvedeti kaj več bo, da se greste vprašat na ultrazvok, saj veste, tisto za nosečnice. Ne se smejat. Tam ti vedno dajo za razmišljat, kaj bo v prihodnje. DVOJČEK Mislim, da bo vaše življenje v prihodnjem mesecu precej v znamenju rožic, zvezde svetujejo, da si pogledate pod znak device, če pa slučajno ne boste imeli nobenega opravka z rožami, potem se vam bo pa ob prvem decembrskem mrazu kakšna narisala na okensko šipo. RAK Rahlo se boste nagibali, ko bo vetrc popihal skozi vaše kosti. Ne, ne, saj niste revmatični, če pa ste, si pa to samo domišljate, če pa ste slučajno res, tega žal v važem ozvezdju nimamo napisano. Je že tako, nihče ni popoln. Vrnimo se k vetercu. Nekaj vam bo prineslo, samo ne ve se točno kaj. Sneg, mogoče kakšno trinajsto plačico, ali pa kakšnega fest deca ali pa mačko pred oči. Pozor: samo za gledat. LEV % m Zvezdam se vse bolj dozdeva, da ste vi zelo ^^ M srečen človek. Mogoče tega ne kažete navzven, LJ m ampak res se vam včasih kar smeja tam notri M nekje zraven pljuč. Zgodba, ki vas je v prejšnjem -Ssasn mesecu povezovala z ribico, se bo tudi v prihodnje nadaljevala. Zato tudi vam nasvet: A ne bi vaš Janko dal kakšen košček torte tudi Metki. Še nekaj, zazdelo se vam bo, da so škorpijoni res face, kar vam nekdo že celo večnost razlaga. DEVICA V teh dneh se bo v vaši bližini pojavila prečudovita roža. Sicer ne bo vaša, prinesel si jo bo nekdo izmed vaših bližnjih, ampak tudi vam bo tako všeč, da jo boste negovali, pogovarjali se boste z njo, le štrikati jo boste nekoliko težko naučili. I TEHTNICA ■ ■ Sedemkrat pet je petintrideset plus osemnajst je triinpetdeset minus dvakrat petindvajset je dva, pardon tri. Ja, po naših numeroloških izračunih boste v prihodnjem mesecu najmanj trikrat pomislili na tople kraje, na plažo nekje v Karibih, po možnosti z gorenjskimi hribi nekje v ozadju. Precej intenzivno se vam bo sanjalo. ŠKORPIJON Malo vas je ali pa vaš še bo pohvatal en prehladek,.., no prav velike sile ne bo s tem. VI ste že po naravi bolj žilava oseba. No, sedaj pa veste, zakaj ne marate preveč žilavih zrezkov. Ker imate občutek, da papcate samega sebe, vi pa sebi res ne bi naredili nič zalega. Kako pa kaj vaš novi avto? STRELEC Ni zime za eskime, če povzamemo slogan neke firme, ki dela avtomobilske gume, si boste dejali, ko boste v zgodnjih jutranjih urah stali na vogalu neke gostilne, in vas kljub peklenskemu mrazu, ne bo čisto nič zeblo. Saj veste zakaj. KOZOROG Potelefonirali smo za vaš horoskop, pa se je oglasila telefonska tajnica Kozoroginja: "Poklicali ste številko ozvezdja kozoroga, ampak ker je šlo ozvezdje trenutno na sekret, poskusite poklicati pozneje. Hvala..." Žal je šel Gorenjski glas medtem že v tiskamo. VODNAR Tralala, tralala. Nič ne boste zadeli na loteriji in takih zadevah. A poznate uno tanovo pesmico od Adija Smolarja, k' so v familiji skozi nekaj igrali, pa srečke kupovali, a nič zadeli. Za vas je december v smislu iger na srečo zguba denarja. Zato pozabite na to in se raje fajn imejte, saj se znate imet. ^-~w\ RIBI m Katerega smo bili tudi ta mesec? Enaind-—AjJ^i vajsetega. Aha. Kateri dan je bil? Včeraj, ^^T^m^ četrtek. Aha. Zvezde so že zgodaj zjutraj M % napovedale lep dan, kot nalašč za kak J dogodek, ki ni kar tako. In res, tudi nas, ki delamo tle v astro-centru, take posebne stvari, ki se vam navadnim ljudem kdaj pa kdaj zgodijo, blazno v dobro voljo spravijo. Še to, kar se sladkarij tiče, a ste vedeli, da je v tisti pravljici Janko pojedel vse sladkarije, Metki pa ni ostalo nič. Pacek. AAA AAA Glasbenik meseca Gorenjskega glasa in TELE - TV je VILI RESNIK "Precejkrat sem tehtal, ali naj vztrajam ali vse skupaj pustim..." ...in kljub vsem težavam je vztrajal še naprej in uspel. V vlogi solista se je dobro znašel, njegova prva kaseta se dobro prodaja, prav tako pa ima na vesti kar nekaj hitov na slovenski glasbenih lestvicah. V začetku pogovora sva se dogovorila, da bova Pop design in vse zgode in nezgode povezane z njim pustila ob strani. Pa sva ga, no ja, dvakrat, trikrat se ga nikakor nisva mogla ogniti. Razumljivo. Vili se je tak kakršnega poznamo pravzaprav skalil prav v tej zasedbi. Sicer pa pravi, da mu, od takrat, ko je začel popolnoma 'na svoje' zmanjkuje časa. Nastopi, kakšno snemanje videospota, pa spet nastopi, priprava kakšnega novega projekta... Skratka ves čas napeto. "Kar nekajkrat je prišel tisti trenutek, ko sva za ženo Mojco pomislila tudi na to, da bi vse skupaj pustil in se lotil česa drugega. V Viliju Resniku vsi vidijo enega tipa, ki ima enormno količino denarja, ki... Ne vem. Ne rečem, če bi to, kar sem dosegel v slovenskem glasbenem prostoru uspel narediti v tujini bi bil moj bančni račun verjetno bolj zajeten. Tako pa, kot skorajda vsi slovenski glasbeniki zaslužim za preživetje. Poslušalci prepogosto oziroma praviloma nikoli ne poznajo dejanskega stanja v našem poslu - vsak projekt pomeni veliko veliko vlaganja, tako finančnega kot tudi takega nematerialnega. Kar se financ tiče sem se lahko zanesel edinole na svoje prihranke. In potem je treba upoštevati dolge ure za kitaro, mikrofonom, poslušanje posnetega materiala, ocenjevanje, s tem povezani dvomi o pravilnosti odločitve... Priznam, ko sem se lotil svojega prvega albuma Zdaj živim se je zgodilo, da smo z družino komaj preživeli. In potem so se mi porajali dvomi o pravilnosti odločitve, zavedal sem sem se resnosti početja, saj moram skrbeti za družino... Kar nekajkrat sva z ženo pomislila na to, da bi vse skupaj pustil..." Pa ni. Pravzaprav je s svojo pravo slovensko trmo vztrajal do izida kasete in kompaktne plošče. Mrtva sezona igranja je oživela, na vrsto so prišli nastopi, prve prodane kasete, prvo prvo mesto na lestvici... In vedno bolj se je potrjevala pravilnost Vilijeve odločitve. In ko sem ga vprašal, kako bi ob uspešnem začetku svoje solistične poti ocenil sebe, je odvrnil kratko in jedrnato: "Se vedno sem isti Vili, ki nočem biti prevzeten, če je le možno, grem med ljudi, občinstvo, sežemo si v roke... K mojemu uspehu so največ prispevali poslušalci. Prav zato skušam biti do njih iskren. Veliko prijateljev mi je reklo, da se preveč razdajam publiki. Res je, razdajam se. Ko se pred menoj razživi občinstvom se pravzaprav ne morem kontrolirati. Zares skušam iztisniti kar največ iz sebe, posledica tega pa so občasne težave z glasom. Če imam v enem dnevu več nastopov skušam peti nekoliko tišje, vendar pa me kljub temu včasih nekoliko zanese." V novembru in decembru je Vilijev delovni koledar nabito poln. V prednovoletnem času bo v štirih dneh igral na šestnajstih osnovnih šolah, zvečer pa se bo verjetno 'našel' še kakšen nastop. Pravzaprav je na odru pred mikrofonom stal skozi vse leto. Verjetno sem edini v našem bloku, ki si je v letošnjem letu privoščil edinole tri dni dopusta. Sicer pa sem poleti igral otrokom na Debelem rtiču in v Savudriji, poleti se je zgodilo kar nekaj špilov, na katerih sem nastopil enkrat sam, spet drugič pa s spremljevalno skupino. Na njegovih nastopih kot tudi v studiu ga že pol leta spremljajo Mare Lebar, Sergej Pobjegalo, Matija Krajnik in Roman Ratej. "Vsi so 'stari mački'," pravi Vili, "in dodobra poznajo razmere na slovenskem glasbenem trgu. Z njimi rad delam in se naspoh dobro razumemo. Mnogi poslušalci mislijo, da sem šef, oni pa pač igrajo, kot jim jaz dirigiram. Pa si upam trditi, da temu ni tako, vsakdo lahko jasno pove svoje mnenje o projektu, ki ga pripravljamo. To pa je po mojem, mnenju edinole pravilno, saj več glav več ve." V najinem pogovoru sva se dotaknila tudi nastopov oziroma tega, ali Vili še danes zapoje kakšno pesem od 'starega' Pop designa. "Ja, zagotovo. Verjetno velika večina ljudi, ki pride na moje koncerte tudi zato, da sliši pesmi tistega 'starega' Pop designa. Mislim, da so te pesmi postale tako priljubljene, kot so, tudi po zaslugi mojega glasu. Konec koncev, organizator nastopa tako ali tako beleži tisto, kar sem zapel, tako da SAZAS oziroma avtorji dobijo plačano, kolikor jim pač pripada V naročju domačega kavča s kitaro v naročju. tega ni treba posebej razlag3^ pal." In kako se z očetovo slavo srečujeta otroka? Pravzaprav se tega, da je očka slaven, da nastopa, da imajo ljudje njegovo glasbo radi najbolje zaveda Sara, ki hodi v drugi razred osnovne šole. V sedaj pa že dobro leto stopa I samostojni solistični kan Doslej ima 'na vesti' en alnu,._ z naslovom Zdaj živim, ki J6 izšel na kaseti in kompa^ plošči. Kar nekaj ptfW tudi začetku, pravi Vili je bila zelo njegovega projekta se je T ljubosumna, na vsak način je po nekaj tednov zaporedj^jj, hotela z njim na oder. Kasneje čalo v sam vrh sloyens^ je to menda prerasla, danes pa lestvic. Kot zadnji hit v i . je predvsem ponosna, všeč ji je omeniti pesem kot ptica, K ^ Mislim, da to sploh ne bi smel to, kar dela oče, ob tem pa sta resda predelava, vendar Pa g biti problem. Ne zame, ne za tako Vili kot Mojca posebej je za njeno promocijo odi tiste, ki so v skupini ostale. Če poudarila, da ni prevzetna ali šele po tistem, ko je nje&^ oni teh pesmi ne igrajo, je to pa celo važička. Očetovo slavo album v celoti uspel. "Zat^u njihov problem, ne moj. Vze- jemlje kot poklic, kot nekaj mi ne bo slučajno kdo oc .j mimo primer - če greš dan- vsakdanjega. In pika! da sem uspel s tujim« *. . danes na koncert Paula In končno poglejmo še vaša oziroma glasbo." In naj»r^ McCartneyja, ni vrag, da ne vprašanja: Tržičanka Heda nov album prihodnjo P0Itl 0v. boš slišal kakšne stare bea- Draksler je Vilija povprašala, do takrat pa čim več nastop ^ tlovske pesmi..." kdaj se je začel ukvarjati z Seveda pa poleg glasbe glasbo, koliko kaset je že posnel Viliju največ pomeni družina, a mu zanjo, kot ugotavlja vedno znova zmanjkuje časa. Z ženo Mojco ter hčerko Saro in sinom Timotejem zato skuša preživeti kar se da veliko prostega časa. "Mislim, da smo povprečna družina, edina težava pa je, priznam, da očka kakšno lepo nedeljo prespi, in kaj še namerava storiti. Torej, Vili se z glasbo ukvarja že kakih dvajset let in je bil, preden se je pridružil Pop designu pravi rockerski kitarist. Ko je od pop de-signovcev dobil ponudbo, je kar nekaj časa premišljeval, naj se ali naj se ne pridruži. No nazadnje se je odločil tako Cisto Precej vas je sprašeVj kako to, da se je odlocu_ Countrv. Hja, menda natančno ne ve niti sam, pak, všeč mu je bila mu» v besedilo je bilo dobro, P . tako tudi izvedba - vse to ^ se že pozna pri odzivu P ^ šalcev - in gledalcev. *a'j6f,0 veste je Vili za omew^ pesem, ki nosi naslov^ ^ ptica pred kratkim PosneíllaC ker je dve prejšnji noči nasto- kot se je odločil, verjetno vam videospot in mimogrede n^, Rovan, Nataša med snetj^ jem ni potrebovala ViUjl v bolniških uslug pač pa ?Jegjo plašč. Med snemanjem je.0, namreč že kar precej Ojj^. Zanimivo vprašanje je ?a .^o la Ani Treven: Kje dobi w navdiha za svojo ustvarjaj, kdo mu pomaga in kdo ga .£i Predvsem ljubezen do P.^\. odgovornost tako do PoS jnje cev, družine in nenaz ^ sebe. Na pomoč seveda pn ,aS, čijo tudi slovenski p»sCJ be... Zelo veliko opor o n J v doma, pri ženi Mojci-slednje je bilo po .Vl Jo£jlo-mnenju velikokrat tisto .a čilno, da je še naprej vz* ^ na zastavljeni poti. In na ^\ ob vsej spodbudi, ki jo Je P jal od svojih poslušalcih vz .. in ni mi ostalo drugega, kot da vztrajam. tudi naprej. • U. Speha* RAČIMALMŠKE IJV VIDE© IGRE DISTRIBUCIJSKA HISA •CSC- DISTRIBUCIJSKA HIŠA, KJER SO DOMA NAJBOLJŠE IGRE C.S.C. d.o.o., Gornji trg 24, Ljubljana; tel.: (061) 125-9-153,125-9-235 LESTVICA NAJBOLJŠIH 10 (PC CD ROM): t. FLIGHT SIM. 6.0 MICROSOFT 2. CHAMP. MAN. 96/97 EIDOS INT. 3- SYNDICATE WARS ELECTR. ARTS 4. RALLY CHAMPION EUROPRESS 5. ENCARTA 97 MICROSOFT NOVOSTI VIRGIN WHITE LABEL (VIRGIN) . VIRGIN - največji svetovni proizvajalec računalniških ^ video iger je s svojo najnovejšo zbirko iger v cenejši Ponudbi (BUDGET) zadal znova odločilen udarec "•»nkurenci in še izboljšal svoj položaj na tržišču. ^'rj BUTEC IN BUTEC (Dumb and Dumber) Jim Carrey 7. OBLEGANI 2 (Under Seage 2) Steven Seagal 5- SEDEM (Seven) Brad Pitt 9. RESNIČNE LAŽI (ïïue Lies) Schwarzenegger 10. MASKA SMRTI (Mask of Death) Lorenzo Lamas MANEKENKA IJV DETEKTIV (Fair Game) - akcija za?0.1' naredita Kate in Max, ubijalcev, ki so jima s« o?vumi'ne moreta presenetiti. Naj naročita pico, s ^tihotapita v hotel ali pa delata na računalniku, ortu?Cl2nimi opazovalnimi napravami ju takoj ^njejo. Ubijalci vedo, da so naleteli na edinstve-iene7asprotnika. ki jima bosta odgovorila s pek- "SKim ognjem. re&Ltektivu in manekenki se dogodki hitro vrstijo, CinH Vpa ie da,eč- v akciJ' se družita super mod M 2!« rawford v vlogi odvetnice Kate McQuean iz. krm?'1? in William Baldwin (Vročica) v vlogi za**va■ Maxa Kirkpatricka, ki je trdno odločen Kgr ,oKate- ki Postane tarča bivšega operativca PrnH Duhovna misel, svetnik on»»" Dop. inf. oddaja 9.00 PremL» maše 10.00 Reportaža 12l»cJ m pozdravi naših poslušalce-■ . a Slovencem po svetu in dom°v, („„ misijonska oddaja 18.30 v rfiS^ oddaja 19.40 Za najmlajše r^ti šalce 19.50 Verska oddaja postaj 20.15 Radio Vatikan ^ Naši svetniški kandidati /hr^1 ralna glasba 22.00 - o.^> glasbeni program ÇENTER amer. meiodr. FENOMEN ob 16.45 in 21.30 uri, amei:-.*£-yO Sg?! ČAS ZA UBIJANJE ob 19. uri STORŽIČ amer. fant pust. spekt. ZM/w^gZ^ ob 16. in 18. un, angl. soc. drama TRAINSPOTTING ob 20. '^fó^fiSè °b, efl amer. rom. drama MULCI ob 16. in 18. uri, amer. erot. kom. STRlr"%T or \>l*n uri TRŽIČ amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI bo 17.in.,^ zM^oC SRCE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amor. avant amer. drama ALCATRAZ ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. fil"L-ppEfl* SRCE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amor. avant, film MOJ PRIJATELJ r 20, ; 19. uri BOHINJSKA BISTRICA amer. film DAN NEQDVISNOSH p\ DOVJE amer. kom. TAJNI AGENT 00 pb 19. uri ŽIRI amer. J£JoSv NEODVISNOSTI ob 17. in 20. uri MENGES amer. film DAN NEODVi* 17. in 20. uri Odprte strani- STRAN 32 Valentin Pivk wki cenijo strogost, Zamerijo pa neobjektivnost ^''"jnazija Kranj vejja za spoštovano šolsko ustanovo, katere veri USDe®no Študirajo na katerikoli visoki šoli. Vselej pa je M £.a.tud* 28 zeI° avtoritativno institucijo, kjer odnosi med }in Profesorji niso dostikrat prestopili meje formalnega. O m drugi podobi kranjske gimnazije govori dolgoletni kot či^ mag* VAI kdaj bo vprašan Mag. Franci Rozman Mlademu človeku je avtoriteta potrebna POGLEDI G0rara^ prevelikega priliva dijakov z jih ln]SKeSa na ljubljansko gimnazijo, ki niSo }ene omejene prostorske zmogljivosti *°hk mogle sprejemati, je z novim ielJm let°m stopil v veljavo odlok v0 £0?e vlade, s katerim je bilo ravnateljst-iZje e P°oblaščeno, naj, razen upravičenih Podr ' Zavra^a vpis dijakov, ki prihajajo s je oi}}.a gimnazije v Kranju. Takšen odlok Svob SJC6r nasProten veljavnemu načelu o Slede m izoiraniu šol, vendar je bil Zije na Pfenatrpanost ljubljanske gimna-da 0U}efi "brati pa naj bi tudi prispeval, lQSedl Diia kranjska gimnazija polno predv6na' Kot izjemne primere so pri tem dijafe6"}.™0™!* upoštevati tiste gorenjske if«nov • 5° lmeli v Ljubljani možnost jevišč Qnla °li pri sorodmkih ali v Alojzi-VSq U' če^ar v Kranju ne bi mogli uživati. Pokayilematičnost odloka Pa se Íe širnnal - P™ vPrašanju štipendij, ki jih je svojim dijakom dajala Med i2l-a V Ljubljani, ona v Kranju pa ni imela ustreznih fondov. ^0jelT''0·V^fl','m' gorenjskimi dijaki na ljubljansko gimna-je bn o ■ ****** *van Tavčar, pri čemer je bilo verjetno odločilno, da GORENJSKEGA JUGA Sloves e gimnazije stoji v*" Se *e Solsko leto 1865/66, v katerem se je godilo, kakor hana t^Vedenem odstavku. Povzeli smo ga po knjigi Mladost SlovenskarJa' ki i° ie spisal dK Branko Berčič in izdala P°tem i l t manca> 1°7 1- Če privzamemo, da je res, kar piše, ^írnna ^ ^ ^et P°zneÍe s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da ^Ijan^u Krani> za katero to pot gre, ni nič slabša od VsQ)pr • NasProtno: mogoče je od katere celo boljša! Tako X'erJanilVlJO ÍISÍÍ' k* so ime^ a^ ^e imajo z n)° opraviti. In jaz jim ^h(*ZifT' ^am msem bil med onimi, ki so v njej odsedeli svoja vPisan; u, ^eta- ^ sem med gorenjskimi dijaki, "izjemno r<*\>nat ^ na Gimnazijo Poljane v Ljubljani, v letih, ko ji je nQšel ^eval prof. Franček Bohanec, Prlek, ki je svoj drugi dom Tud-Q.80reniskem )ugu> med Poljanci. podQjapcer Je Ma usoda tistih, ki smo se v onih letih (pred 1970) k°nCUj V gimnazijo z Žirovskega, kaj zanimiva. Na našem Wi Py namrečprav tedaj tekla pravda (ena od številnih) o tem, ^rimoraXZaprav so^mo - na Gorenjsko, Notranjsko ali severno kater s*o> pod Skofjo Loko, Logatec ali Idrijo. Sošolca, tis°Čletn ^e °^ z Ruskega konca in je danes odvetnik v starši so mestu> so Podali v idrijsko gimnazijo. Tisti, katerih menili, da sodimo še vedno v loško gospostvo, so svoje otroke poslali v Loko. Dr. Karel Bernik, naš zdravnik, sam po rodu Kranjčan in dijak kranjske gimnazije, je svojo hčer poslal na slednjo, rekoč da zaradi njene kakovosti. Moj oče, ki je svoj čas Uvel v Ljubljani, je ocenil, da sodim tudi sam na ljubljanske šole, kamor je, resnici na ljubo, tedaj odhajala večina žirovskih osmošol-cev. Tudi ali predvsem zato, ker so bile avtobusne zveze preslabe in se vozili še nismo. Kamorkoli si šel, si moral stanovati v kraju šolanja... Tako je bilo. A koga to zanima? Po 1970, ko smo prišli spet pod Loko, so se avtobusne zveze izboljšale in odtlej se naši dijaki povečini "vozijo", v loške ali kranjske šole, tudi na kranjsko gimnazijo. Na njej je v letih po prvi svetovni vojni poučeval naš rojak, akademski slikar Franjo Kopač, njen dijak je bil v tistih letih g. Viktorijan Demšar, duhovnik, vitez Malteškega reda, nazadnje dekan v Komendi. Oba sta mi pisno in ustno potrdila, da je bila to res dobra šola. Nas seveda bolj zanima - in o tem v prilogi - kako je z njo danes. Posebno zdaj, ko jo je ob odhodu v pokoj zapustil prof. Valentin Pivk, njen dolgoletni ravnatelj, in je njegovo delo prevzel prof. Franci Rozman. Mag. Pivk je slovel po svoji strokovnosti, po visoko postavljenih zahtevah glede znanja, hkrati po svojih trdih vzgojnih prijemih. Z njimi si je pridelal tudi nekaj negativnega slovesa. Ko odhaja, zapušča ustanovo, ki si je znova pridobila in še okrepila svojo nekdanjo veljavo. Kranju in Gorenjski je v okras in ponos tudi kot stavba, obnovljena v sklopu praznovanj ob svojih častitljivih obletnicah. O tem, kaj vse se je za to bleščečo fasado, zgrajeno pred okroglimi 100 leti, dogajalo v novejšem času ("hudič je v podrobnostih"), ne morem soditi. Tudi po lastni krivdi ne. V začetku 80-tih enkrat sem imel namreč sam možnost, da bi nastopil službo v njej, a sem se je kar nekoliko ustrašil in se ji izognil z izgovorom, da odhajam na študijsko izpopolnjevanje v tujino. (Kamor sem potem, na mojo srečo ali nesrečo, res odšel.) Pustimo ugibanja. Osrednji gorenjski srednješolski ustanovi želimo pod novim ravnateljem novih uspehov. Z g. Pivkom bova pa tudi še katero rekla - ko se srečava na Čičevem griču, kjer je po svoje še lepše kot v Kranju. Miha Naglic Fenomen kranjske gimnazije Gimnazija Kranj je imela med slovenskimi šolami vselej sloves kvalitetne gimnazije, katere dijaki so na univerzi dosegali dobre rezultate in se pozneje uveljavili na vseh področjih dela. Svoje dobro ime si je med drugim prislužila tudi z zahtevnostjo in strogostjo. Čeprav večina nekdanjih dijakov na gimnazijsko obodje gleda kot na čas, ko je pridobilo veliko znanja in trdne delovne navade ("gimnazija nemara ne da uporabnega znanja, pač pa predstavlja trd trening za študij naprej", so besede sedanjega ravnatelja), pa ima v spominu tudi avtoritativnost, togost in formalnost v odnosih med dijaki in profesorji Z leti so se sicer okoliščine precej spremenile in liberalizirale, mnogi elementi znanega režima pa se vlečejo naprej. Zbornica je na gimnaziji še vedno posvečen in dijakom nedostopen prostor. Odsotnost dijakov morajo še naprej dosledno opravičevati starši, profesorji pa so glede tega neizprosno prepričani, da dijak mora hoditi v šolo in si tudi tako krepiti občutek odgovornosti. Nekatera trdno zasidrana šolska pravila so celo strožja od državnih. Morda je tu iskati ključ, zakaj nekatere osnovne Šole prikazujejo kranjsko gimnazijo kot bavbav, kjer ni dobro nadaljevati šolanja. Novi ravnatelj te šole mag. Franci Rozman pravi, da bodo vrzel v informiranosti, ki ji pripisujejo takšne in drugačne predsodke, v prihodnje opdravljali tako, da bodo gimnazijo pobliie predstavili vsem osnovnim šolam. Zavedajoč se dejstva, da se bo treba v prihodnje za dijake boriti, saj konkurenca z velikimi koraki vstopa tudi v šolski prostor, bodo predstavljali zlasti svoje prednosti: programe, dobro opremljenost, stoodstotno ustrezen profesorski kader, enoizmenski pouk, dejstvo, da ta šola sodi v špico slovenskih gimnazij... Kot pravi novi ravnatelj, jo glede mnogih elementov štejejo med prvih pet v Sloveniji, v nekaterih celo med prve tri. Njihov cilj pa je, da bi jo lahko v vseh pogledih uvrstili med prvih pet, tudi tam, kjer jim sedaj manjka, denimo glede povezave šole z okoljem in njeni odprtosti navzven. Verjamemo, da bodo s slednjim imidžu te ustanove naredili veliko uslugo. D.Z.Žlebir Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki N E R V U Mag. Valentin Pivk Dijaki cenijo strogost, zamerijo pa neobjektinoi Gimnazija Kranj velja za spoštovano šolsko ustanovo, katere dijaki uspešno študirajo na katerikoli visoki šoli. Vselej pa je veljala tudi & zelo avtoritativno institucijo, kjer odnosi med dijaki in profesorji niso dostikrat prestopili meje formalnega. O eni in drugi podobi kranjw gimnazije govori dolgoletni ravnatelj mag. VALENTIN PIVK, kije ustanovo vodil dlje, kot kdorkoli v šolskih krogih, polnih dvaindvajset M Kot da sem vsakič začenjal znova Ravnatelj kranjske gimnazije ste bili dvaindvajset let, kar je svojevrsten fenomen v slovenskem šolstvu. Čemu pripisujete dejstvo, da ste ostali tako dolgo? "V teh 22 letih je bilo toliko sprememb, da je bilo velikokrat videti, kot da sem začenjal vsakič znova. V začetku mojega ravnateljevanja smo dobili pedagoško gimnazijo, potem se je začelo usmerjeno izobraževanje, nato smo se začeli boriti proti usmerjenemu izobraževanju in ustanavljati gimnazijo nazaj, čeprav jc v resnici nikoli nismo povsem opustili. Spet smo dobili gimnazijo, za njo še maturo. Če bi vzel s tega vidika, sem vsako obdobje začenjal tako rekoč kot novinec. Ti izzivi so me tudi vedno gnali naprej." Če vprašam drugače: zgodilo se je ogromno sprememb, zamenjale so se oblasti, bile so reforme Šolstva, dogajale so se šolske stavke... Kako da vas ni odnesel nobeden teh valov? "Gimnazija je kranjska in ker je normalno delala, nazadnje ni bilo utemeljenega razloga za gonjo proti vodstvu šole. Kranjčani so morali videti, da je bil leta 1979 zgrajen prizidek, da je bila šola v letih 1986 -1990 v celoti obnovljena, tako da je gotovo ena najlepših stavb v Kranju. Breme vsega tega so nosili delavci šole ih dijaki, kar pa zadeva organizacijo in zbiranje finančnih sredstev (ker sistemskih pač ni bilo), sva nosila breme s pomočnikom Brinovcem. Vsaj ko delaš, si lahko na oblasti, ko je postelja postlana, pa res koga zamika. Eden letošnjih maturantov s kranjske gimnazije je v pogovoru za naš časopis dejal, da je bil vse leto v sporu z ravnateljem. Mag. Pivk je o tem le slišal, komentira pa takole: "Baje je izjavil tudi, da mi sedaj ne zameri več. Kakšen kamen se mi je odvalil od srca! Ne vem za spor, niti za razlog zanj. Če pa ta mladenič misli na neki neprijeten problem, ki smo ga obravnavali in pozneje za šolo tudi uspešno rešili, potem je bil v sporu tudi s svetom šole, katerega član je bil in katerega konkreme zadolžitve ni opravil. Bil je v sporu s svetom staršev, ker ni upošteval njihove večinske odločitve, bil v sporu z veČino dijakov na šoli, ker je zagovarjal interes neke manjše skupine, ne pa šole kot celote. Morem reči, da sem v dvaindvajsetih letih ravnateljevanja tak spor doživel samo enkrat. Veste, v času preveč poudarjenega samoupravljanja je bilo zelo imenitno slišati, da je nekdo v sporu z direktorjem in da se z njim prepira. Danes je pohvale vredno to, da različne skupine sodelujejo in iščejo najboljše rešitve." V dveh primerih pa sem bil nekaterim zelo boleč trn v peti. Prvič je bilo leta 1985, ko je bila na gimnaziji stavka proti metodam delovanja in reševanja materialnih vprašanj v šolstvu takratnega vodstva Izobraževalne skupnosti Slovenije. Po urah pranja možganov s strani nekaterih funkcionarjev občinskega komiteja ZK v Kranju mi je eden od njih dal jasno vedeti, da bo treba resno razmisliti, ali sem primeren za ravnatelja in da bi on sam kot direktor tozda takoj odstopil, če bi bil v njegovem tozdu štrajk. Čez dobre tri mesece je v tem tozdu štrajk resnično bil, po vesteh iz časopisov zaradi banalnih organizacijskih pomanjkljivosti, pa ta spoštovani tovariš, ki jc znal drugim tako lepo pamet soliti, ni odstopil. Naj ob tem povem, da me je v tem "političnem prevzgajanju" takratni gimnazijski kolektiv povsem podpiral, za kar sem mu vedno zelo hvaležen. Glede stavk naj omenim še to, da sem pač rojen pod nesrečno zvezdo: če smo v šoli stavkali, nas je preganjal takratni politični režim, Če nismo stavkali, so nas imeli za stavkokaze. Drugi primer je bil leta 1990, tik pred zaključkom petletnega obnavljanja šole in s tem nadpovprečnega garanja za šolo, v času nastajanja nove demokracije. Posamezniki, ki so za y jo napravili presneto malo ali nič, so si namreč domišljali, da morajo nekatere odstraniti in pomesti z vsem preteklim. Toliko nizkih udarcev nisem še nikoli doživel, pa sem preživel in v naslednjih šestih letih doživel še nekaj uspehov in z njimi lepih doživetij: in še zmeraj mi je ostalo dosti volje in moči. Res so bile reforme in menjava režima, vendar sem v strokovnem delu v šolstvu (brez samohvale) ves čas sodeloval ne le v Kranju, tudi v širšem slovenskem prostoru. Kar zadeva sodelovanje z občinskimi oblastmi, pa jim gre vsa čast. Vselej so imele izredno dober odnos do šole, tako v mojih začetkih v tedanji izobraževalni skupnosti, do danes, ko so tudi nove občinske strukture šoli naklonjene. Morda je tudi tu iskati vzrok, da sem preživel več kot dvajset let." V slovenski konici Kranjska gimnazija že lep čas velja za eno najboljših v Sloveniji. Kam bi jo vi uvrstili? "Težko je reči, saj nimamo (kot pravijo fiziki) enote, s katero bi bila ta kakovost merljiva. Za oceno neke šole je namreč merodajnih več pokazateljev. Če bi te točkoval, nato pa točke sešteval, bi morda dobil rezultat, ki bi bil primerljiv v slovenskem prostoru. Tako pa o kakovosti šole denimo govori izredno majhen osip, pa uspešno delo absolventov te gimnazije na visokih in višjih Šolah. Pred leti je Center za razvoj univerze pošiljal letne rezultate, ki so jih dijaki dosegali na univerzi in iz njih se je videlo, da so bili naši dijaki visoko nad slovenskim povprečjem. Dobra je tudi opremljenost naše Šole, pri čemer so v preteklih letih pomagali številni sponzorji. Zaradi te prednosti prihajajo k nam slušatelji na različne seminarje. Nenazadnje o vrednosti šole govori tudi zelo dober uspeh naših maturantov. Upoštevajoč vse te elemente se naša šola lahko mirno uvršča v sam vrh slovenskih gimnazij. Tudi kadrovska struktura je na kranjski gimnaziji stoodstotno izpolnjena, na njej tako rekoč ni fluktuacije, saj nekateri vso svoje aktivno obdobje ostanejo na šoli. Ko je moj naslednik mag. Franci Rozman v intervjuju za vaš časopis izjavil, naj bi se kranjska gimnazija prebila med prvih pet v Sloveniji, sem mu dejal, da tega cilja ni treba dosegati, saj tam vendarle že je." Kot pravite, ste uspehe nekdanjih dijakov spremljali še med študijem in bili zadovoljni Z njihovimi uspehi. Kako pa so se uveljavili pozneje v življenju? Je med vašimi nekdanjimi dijaki kaj znanih imen s področja znanosti, umetnosti, kulture, športa, gospodarstva, skratka se najdejo v nacionalni eliti? "Ravno med zadnjimi nagrajenci za znanstvene dosežke je eden naših dijakov, relativno mlad znanstvenik, matematik, dr. Peter Šemrl. Kar lepo število naših dijakov je, ki so docenti na fakultetah, prenekateri predavajo na tujih univerzah. Med številnimi znanimi imeni s kranjske gimnazije naj omenim še tale: dr. Boris Paternu, dr. Dušan Petrač, dr. Jože Pogačnik, Marko Pogačnik, Ifigenija Zagoričnik, glasbenik Brence, športniki Darjan Petrič, Nejc Zaplot-nik, Tomo Česen... Naj mi bo oproščeno, ker ne morem omeniti vseh." Akademska svoboda lahko mladega človeka naglo nese Kranjska gimnazija je vselej veljala tudi za avtoritativno institucijo z zelo formalnimi, togimi odnosi med dijaki in profesorji. S kakšnim razlogom se je vsa leta vzdrževal takšen režim? "To je sicer del našega slovenskega šolskega sistema, ki je ponekod bolj, drugje manj izrazit. Morda je ta togost na naši šoli res nekoliko bolj izrazita, vendar se ne da spremeniti takoj z nekim papirnatim aktom, temveč je treba pustiti času čas, da se spremenijo določene stvari v naši družbi in tudi v naših glavah. Velikokrat sem slišal, da je na neki šoli marsikaj drugače, hkrati pa sem videl, da so na večini takih šol rezultati bistveno siromašnejši. Ob podelitvi maturitetnih spričeval sem nekdanjim dijakom rekel, da so imeli med šolanjem večkrat občutek, da delajo pod pritiskom. To je bilo seveda res. Rezultat tega pritiska pa je dober uspeh dijakov, ko skoraj vsi končajo četri letnik. Veste, univerzitetna svoboda lahko mladega človeka naglo nese, o čemer priča tudi 50 do 60-odstotni osip v začetku univerzitetnega študija, ki je deloma pogojen tudi z odnosom študenta do dela. Ti odnosi so včasih res togi, se pa počasi sproščajo. Strogost, ki je denimo vladala v vaši generaciji, se ne more primerjati z odnosi, v katerih se je šolala moja generacija. Tedaj smo imeli predpisano horo legalis. Gimnazijska zbornica je bila za dijake zaprta (sam sem smel vanjo v štirih letih svojega Šolanja vstopiti samo dvakrat), tedaj denimo ni bilo misliti, da bi dijakinja, ki je zanosiia, lahko nadaljevala šolanje. Šola nam je predpisovala, katere filme si smemo v kinu ogledati v prostem času. Ne štejem samo v slabo, če veljajo takšni odnosi. Navsezadnje moram reči, da tudi dijaki cenijo, če v šoli vladata red in strogost. Zahtevnega in objektivnega profesorja dijaki praviloma cenijo, strašno pa zamerijo neobjek-tivnost." Mag. Valentin Pivk je še vedno član Republiške maturitetne komisije. S čim se je v njej ukvarjal v minulih treh letih? Delala je kot usklajevalni kolektivni organ, posamezni člani pa zadolženi za vodenje posameznih delovnih skupin in pripravo določenih dokumentov, ki jih komisija potem sprejme. Mag. Pivk je pripravil prvi izpitni red, sodeloval v delovnih skupinah, ki so pripravljala gradiva o obremenitvah dijakov, o ravneh zahtevnosti pri maturi (o tem je pisal tudi Članke in sodeloval pri strokovnih posvetih), vodi tudi delovno skupino o dograjevanju predpisov o maturi, sodeluje v komisiji, ki rešujejo pritožbe kandidatov in na posvetih z ravnatelji šol. Gimnazija je priprava na študij na univerzi Včasih se ni mogel ravno vsakdo vpisati na gimnazijo. Zdaj se te okoliščine spreminjajo, domala polovica tistih, ki nadaljuje šolanje v srednji šoli, že sili na gimnazije. Ali je večja dostopnost gimnazij kaj omajala njihovo ugledno prvo mesto med splošnimi srednjimi šolami? "Mislim, da je bilo vsa leta, kar velja omejitev vpisa na gimnazije, odklonjenih približno za cel oddelek dijakov. V usmerjenem izobraževanju so bile velike razlike med generacijami, ki so bile vpisane z omejitvijo ali brez nje, v zadnjih letih pa so te razlike manjše. Že nekaj let je na šolo sprejetih osem do devet novih oddelkov. Število dijakov se ne spreminja bistveno, oddelek več ali manj ne pomeni veliko. Še vedno velja, da se na gimnazijo vpisuje nadpovprečna generacija. Ko smo po raznih osnovnih šolah predstavljali našo gimnazijo, so na nas pogosto naslovili vprašanje, kdo naj se vpiše na gimnazijo. Odgovor je na dlani: kdor se je pripravljen šolati nadaljnjih devet do dvanajst let. Saj vemo, da je gimnazija priprava za študij potreben pogoj zanj. Lahko pa trdim, na univerzi, matura Pa da je matura tista, ki Jc prinesla na šolo večjo resnost, tako dijakov k profesorjev, saj ene kot druge zadene zunaflJ preverjanje, prve, koliko so se naučili, drug. koliko so v štirih letih dijake naučili. Mature bilo nekaj let in če je bil v tem času zgrešenega, je bila to ukinitev mature. ... Gimnazija zame je in bo priprava na nadal].) študij. Danes je veliko vprašanj o tem, kaj naJ cilj gimnazije, naj bo cilj matura ali spl°s izobrazba. Zame je cilj gimnazije priprava nadaljnji študij, matura pa neke vrste potfdl ' da dijaki te sposobnosti imajo." Še ena gimnazija v Kranja Na kranjski gimnaziji je nastaloji^ pobuda za ustanovitev druge gimnaziji^ Kranju. Kakšne realne možnosti imo? "Moram reči, da zelo zamerim predsta ministrstva, ker se niso pustili preprií3*1^ nujnosti ustanovitve druge gimnazije, zlasti . ker smo imeli za ta korak popolno P0^0.,. kranjskih občlinskih oblasti. Ministrstvo zag"v ja tako imenovane strokovne gimnazije in te,n bi tudi v Kranju nadomestile primanjkljaj, *' l čutimo na tem področju. Kot sem Že dejaU zame gimnazija priprava za študij na univ^ pogoj za vstop za univerzo pa je enotna sloven5 matura. Res ni potrebno, da bi se šli na sred i stopnji ne vem kakšne strokovne specializaClj0 Pri strokovnih gimnazijah pa gre ravno za Razlika je že v predmetniku: splošne gin"18:! koli 12 predme1^ GORENJSKI GLAS / 32. sfran I Kranj. 22. novembra 1996 imajo za maturo na izbiro okoli strokovne pol manj. Slednje bodo imele fond ur v splošnoizobraževalnih predme denimo biologiji, geografiji, kar pomeni, dijaki ene in druge gimnazije pri maturi ne D< imeli enakih pogojev. Interesna naravnan dijakov se v štirih letih močno spremen' ^ težko se že na začetku srednje šole odločiti^ katerih predmetov bo kdo maturiral. V sp'0* ^ gimnazijah to odločitev prepuščamo dijakom pred zaključnim letnikom. Če je smisel ene^ druge gimnazije matura, potem nima pomena^ šolanje razbijamo na vse mogoče programe- .} imam, da se s strokovnimi gimnazijami vr ; usmerjeno izobraževanje, ker poskušam različnimi programi doseči isti cilj." Kaj je torej z drugo gimnazijo? "Če bo v prihodnje matura ostala le 11| gimnazijah, potem se bo interes zanje povečeval. Kranjska gimnazija je že zCjaiy velika. Sosedje Avstrijci bi ne pomišljali,xl Ím tisoč učenci, kolikor se jih šola pri nas, bi ■ i naredili dve. In še en razlog obstaja, za^. katerega bi bila Kranju potrebna druga g«mn^ ja. Ugotavljamo namreč, da se kakih 250 aH ^ dijakov nekdanje kranjske in tržiške občine ( na gimnazije drugam, v Škofjo Loko a .jj Ljubljano. Ne le da s tem kranjska gimnp£r morda izgublja zelo dobre dijake, tudi z i°v> darskega in socialnega vidika je to nedopu51 Na ravnateljskem sedežu vas jeJjff^i razmeroma mlad človek, kar je takoj^jS^^ dolgoletno ravnateljevanje tudi ngjiffejj posebnost med srednješolskimi vrhovl^ó to gledate kot na prednost ali pomanjkjjj/ "Včasih smo dejali, da na mladih gra ^ Cenim tudi strokovnost svojega mladega na } nika, saj je izredno hitro in v težkih okolij $ opravil magisterij. Šoli je tudi zelo Pre delaven, kar so za ravnatelja zelo Porn ^e|ij> kvalitete. S svojo mladostno zagnanostjo za j} ravanteljsko pot ravno v času sprerninjl ,j£ šolskega sistema. Ob tem je za SirnIjaitj3 umestno ugotoviti dvoje: prvič, da gimnazija sistemsko ne potrebuje nobeni«1 iskalnih sprememb in drugič, da se prav zato posveti svojemu notranjemu preoblikovan razbremenitvi dijakov in učiteljev, ustvari pogojev in možnosti za lastno ustvarj* vj|i dijakov, za odkrivanje in razvijanje dija gg3 sposobnosti, za oblikovanje bolj sproš^^-odnosa med dijaki in učitelji, za boljše $° $ vanje z okoljem.... Za takšne stvari pa P0,^ jemo mlade in s preteklostjo - čeprav je zelo bogata z izkušnjami - manj obreme j $ moči. V prid njegovi mladosti pa govori ^ argument: če bo na ravnateljskem m^Ll^ dolgo, kot sem bil jaz, bo to mesto zapn» vedno mlajši, kot sem sedaj jaz." N E R V U Mag. Franci Rozman Mlademu človeku je avtoriteta potrebna ^foli morajo veljati določena pravila, meni novi ravnatelj Gimnazije Kranj mag. FRANCI ROZMAN, kl pa še zdaleč ni pristaš trde roke, saj ga dijaki iz minulih let poznajo kot zelo demokratičnega Unijami ste bili dijak na tej gimnaziji. ^Sjvam zSeli tedaj odnosi preveč formalni Tud[ >se v -Moritativni? .^àm nimam travmatičnih izkušenj, o katerih včasih slišim govoriti nekdanje gimnazijce, ^sprotno, lepe spomine imam na to obdobje ln najbrž sem se prav zaradi dobrih izkušenj j^ločil, da bi rad poučeval na tej šoli, ko me je tedanji ravnatelj, gospod Pivk, še kot študenta P°vabil k sodelovanju. K°t dijak nisem imel občutka, da so pritiski Prehudi. Na vsak način mora vsak mlad človek 8'ede na svoje sposobnosti izbirati šolo. Druga stvar je prisila, pravzaprav gre za določena Pravila, ki pa, so mlademu človeku potrebna. VsaJ zase lahko rečem, da sem se dobro Počutil, če so bila ta jasna in sem vedel, kaj Pn katerem profesorju smem in kaj ne. Nikoli Se mi niso zdela prestroga. Tako kot sem sam Ejedal na šolo kot dijak, tako sem se pozneje 0bnašal kot profesor." K-1-x- j .—* -r i H\ Poštenosti, ne poslušnosti, je odvisno, "'{V* Al\ P" VaSem ze M 'ak§ni so odnosi v Vašem času in za vaše Prsate s temi novostmi: Andreja Avberšek Naša gimnazija nima imidža Gimnazijke ANDREJE AVBERŠEK, dijakinje tretjega letnika Gimnazije Kranj, ne obremenjujejo razmišljanja o avtoritarnosti te šolske ustanove. Ne le zato, ker je odličnjakinja, sodi pač v generacijo, ki s tem nima večjih težav. Imaš kot dijakinja kranjske gimnazije vtis, da je ta Šola zelo avtoritarna, da so odnosi med vami in profesorji togi in °doče generacije. To zagovarjam, celo prise ?am na takšne odnose, saj prispevajo tudi k 01Jsemu rezultatu pri šolskem uspehu. Ne S??m reči' ali tudi diiaki tako 8ledai° nanie' akšen je moj sloves, ne vem." ^ffigjg za demokratično profesorico? n .Nevem, nimam povratne informacije. To caj. Povedo dijaki. Dijakov večinoma ne moti, çj^Profesor strog, če je ob tem tudi pošten in Nasprotno, takšne dijaki cenijo." Kam "Povsem delam na tem, da sprašujem napovedano, da dijaki točno vedo, kdaj bodo vprašani, kontrolnih nalog pa praviloma ne pišemo (razen v pripravah na maturo), ker mislim, da dijaki že tako preveč pišejo in so preveč obremenjeni. Z dijaki sem se dogovorila, da sprašujem napovedano. Pri pripravah pa je treba tudi pisati, saj je to način priprave na maturo, ki se tudi pri zgodovini izvaja le pismeno. Dijaki morda to demokracijo izkoriščajo, se učijo kampanjsko ali imate nemara dobre ggisar? po uspehu uvrstili kranj izk»we' ^p^^L "Po en je Dr h uP°števala besede ministra Gabra, ki sklepal, d - eni strani bi človek lahko na hitro sklepal, da to navaja dijake h kampanjskemu učenju. Toda že sam fakultetni način študija je kampanjski, tako da je to slednjič pozitivno. Prav je, da dijak ve, kdaj bo vprašan. Jaz jim celo povem, kdaj ne bom spraševala, da se lahko pripravijo na druge predmete. Povem jim, koliko jih bom vprašala." ■ - ~. u^u&ievaia oeseue minutni \j«uia, m m PIed kratkim gostoval v Creini, nas je uvrstil 22J najboljše gimnazije v Sloveniji. To menda Jg; naši uspehi že kažejo tako, glede na £0vPrečje celotne šole ali pri posameznih pometih. Zgodovina, ki jo poučujem, je ^nirno vedno v vrhu med šolami. Temu ^nazadnje pripomorejo tudi priprave na ««uro v četrtem letniku, ko ponovimo vso Dnov- Dijakom vedno rečem, oni pa tudi 7 oceno Kaznovat 5ntrjujej0, da morajo biti ob rednem šolskem pritiskom spraševanja - , 2? ob koncu pouka večinsko pripravljeni na IL^-^rfSmtno in To dijaki dobro matnro. ved0. Imam denimo dijaka ki sem mu sicer jen^e, da je zgodovina med najbolj priljubi- dala dva ukor*Jod* ko ^^^t, vZ*1 ornimi predmeti za maturo. Če prav tedaj, ko je bil na vrstim 9f ™^ riznai. £*• se je zanjo letos odločilo 117 dijakov. S kakršno si Jc.^lJ°Xen in^M kot pegico imava v pripravah na maturo kar dve Kazen kot disciplinski v Tu je veliko manj možnosti, da bi profesor z oceno kaznoval disciplinske prekrške, s itiskom spraševanja ustrahovaidijake. skup ovrednotenje znanja morata biti strogo ločena, dosego VJ VI HJ11WIV^11J~ —.j—-------------C> t«os m i u u .i x~f«t~ To se ne sme mešati. Če bi bila jaz ravnatelj, bi uveljavljati novaMdut kontrolirala in verjamem, da ga —^iggg^po kateri se zelo demokrattztr- na§ ravnatelj tudi bo." formalni, da skratka šola svoj imidžgradi na strahu? "Ne bi rekla. Sicer pa je od profesorja do profesorja odvisno, kakšne odnose goji do dijakov. Tudi s profesorji, ki veljajo za stroge, se da pogovarjati, večinoma so pravični, pošteni." Bi si Želela drugačnih odnosov, boli demokratičnih in sproščenih? Se ti zdi pomembno, da obstaja nekakšna avtoriteta? "Zadovoljna sem, kakor je. Odnosi so ravno pravšnji. Seveda se mi zdi prav, da ima profesor avtoriteto, v nasprotnem primeru se mu hitro zgodi, da ima nemir med uro, zaradi tega pa smo na škodi dijaki, ki se zaradi tega manj naučimo. Na začetku je vsem všeč, če je vse skupaj malo bolj sproščeno, ko greš v višje letnike, pa postanejo ravno predmeti, kjer vlada takšno vzdušje, nepriljubljeni in nihče jih ne izbere za maturo, saj imamo vtis, da se nismo naučili dovolj. Pozneje dojameš, da je profesorjeva pozitivna lastnost, če je strog in veliko zahteva, če te veliko nauči, da je to vendarle dobro zate." Koliko dijaki poznate pravice, ki vam jih prinašajo nova pravila o ocenjevanju in preverjanju znanja? Koliko jih profesorji v Šoli Je uveljavljajo? "Poznamo predvsem napovedano spraševanje. Meni osebno pa se ne zdi smiselno vse profesorje prisiliti, da napovedano sprašujejo. To vsem zagotovo ne bo všeč, vajeni so svojega starega utečenega sistema in če jih silimo v to, so lahko na škodi dijaki. Kar se mene tiče, je prav vseeno, če ni napovedanega spraševanja ravno pri vseh predmetih. Sicer pa se že zdaj veliko profesorjev ravna po teh pravilih." Se kdaj zgodi, da profesor skuša oceno m Se kdaj zgodi, da profesor skuša oceno uporabljati kot ubič božji", kot sredstvo za dosego discipline'! "Ne, takšnega primera ne poznam." Verjetno poznaš vrstnike z drugih gimnazij v Sloveniji in bržkone kdaj primerjate, kam sodi katera od vosih šol? Na kakšnem glasu je kranjska gimnazija? "Nima imidža. Po Sloveniji so znane denimo bežigrajska gimnazija, pa škofijska gimnazija in tiste, ki imajo programe mednarodne mature. To je špica. Če pa rečeš, da hodiš na kranjsko gimnazijo, vsak misli, da si nekje s periferije. Ni znana in tudi si nihče od mojih vrstnikov ne predstavlja, da bi se lahko tu česa kvalitetnega naučil. Zdi se mi, da gre elita na bežigrajsko ali škofijsko gimnazijo. Ne vem, čemu je to pripisati. Škofijska ima denimo prednost v opremljenosti, v programu imajo vrsto ekskurzij po tujini, medtem ko nas vozijo po Sloveniji. Na bežigrajski pa se koncentrira slovenska matematična in fizikalna smetana, kar vidiš na tekmovanjih. Tja jih vleče mednarodna matura. " Prihajaš iz Žirovnice, kjer bi ti bila bližja denimo jeseniška gimnazija. Kako da se nisi raje vpisala nanjo namesto na kranjsko gimnazijo? "V zadnjih dveh razredih osnovne šole nisem od nikogar, ki je hodil na jeseniško gimnazijo, slišala nobene pozitivne "kritike" So pa že leta pred nami nekateri hodili na kranjsko, pa sem se odločila, da tudi jaz poskusim v Kranju." Kdaj misliš, da se bo dokazalo, koliko je vredna ta gimnazija? Med študijem? "Že na maturi. Danny, Kanal A in GLAS Zvezde za zvezde bodo podeljene 11. decembra Od začetka tega tedna je v programu Televiozije Kanal A veliko odličnih novosti Vsak torek ob 23.00 uri na Televiziji Kanal A odlična oddaja: DANNYJEVE ZVEZDE. Oddaja poteka v živo, zato lahko pokličete do telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna Žrebanja: vsak torek ena Dannyjeva glavna nagrada! Poleg tega vsak torek v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom, ki ga bomo pripravili v januarju 1997. Danny s svojimi gosti v vsaki oddaji izireba še kopico drugih nagrad. Dannyjeve zvezde bodo najpopularnejšim svečano podeljene 11. decembra v Austrotelu Ljubljana; zvezde iz brušenega kristala so ie izdelali v Steklarni Rogaška Slatina. Torej: sodelujte z Vašimi predlogi, izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite na: DANNY, poštni predal 2399, 1001 Ljubljana. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak torek zvečer natanko ob 23.00 uri: vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če Vam v torek ponoči morda "veke padejo skupaj" pred 23. uro, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v četrtek popoldan ob 15.00 uri. NOVO - NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75-1 o*-*- :glas DANNYJEVE ZVEZDE NAJPOPULARNEJŠIM Kupon 22. NOVEMBRA 1996 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor:_ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana AVTO ŠOLA DEMI in Potovalna agencija KOMPAS PEGAZ, d.o.o. Izmed 1004 prispelih rešitev je komisija podelila srečo šestim izžrebancem: 1. nagrada: BON v vrednosti 15.000 SIT. Peter Lebar, Ješetova la, Kranj 2. nagrada: BON v vrednosti 10.000 SIT: Leon Mohonč, Valvasorjeva 4, Bled 3. nagrada: BON v vrednosti 8.000 SIT. Marička Mavec, Sorlijeva 31, Kranj TRI nagrade Gorenjskega glas pa prejmejo: Mici Čcrnilec, Brezncia 35, Žirovnica; Simona Kuhar, Zg. Duplje 47, Duplje; Tomaž Iskra, Cesta v Rovte 14, Jesenice. Vsem nagrajencem čestitamo! ŠHGLAS Nagradna trimesečna naročnina + posebno praktično darilo namenjamo vsaki naročnici oziroma naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika - v akciji, ki traja do 31. decembra 1997, se upošteva, da nov redni naročnik doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas oziroma je nenaročnik dlje kot pol leta - obenem pa dosedanji naročnik s sodelovanjem v akciji "Naročniki pridobivamo nove naročnike" podaljšuje naročniško razmerje za vsaj 12 mesecev V >vp -vp -n-o n^o n^j» \p v >V N/1 ^V* "V* "V "V* "V "S/* ""V "V >V >^> s^t, s^t> s^tt Sxi >n> Sx> y^\> >*V y^o So /o >*V /o So S\> Sx> St> A NAROČILNICA: Novega naročnika sem pridobil(-a): moj naslov. moja evidečna naročniška številka je Nagrado za novega naročnika uveljam (prosimo, izberite si nagrado - ki Vam pripada poleg posebnega praktičnega darila - in ustrezno obkrožite!): - pri naročnini za_trimesečje 1997 oziroma za .trimesečje 1998 s prijavo za enega od Glasovih izletov, za katerega ne plačam prispevka k stroškom i«2GLAS Novembra izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA OKTOBRA 1996 Vmesni rezultat: skoraj izenačeno Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Začenjamo tretji krog izbora GOR-ENJKE/GORENJCA MESECA OKTOBRA 1996. Možnosti glasovanja so v novembru take kot običajno: vsak petek že zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z moderatorko Lili Kalan; zgodaj popoldan vsak petek na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglic; prav tako vsak petek popoldan na RADIU ŽIRI z moderatorko Simono Kemperle ter vsak petek zvečer ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Sink. Do vključno prihodnje sobote, 30. novembra, lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Je LILI in DUŠAN KULOVEC IGOR ŠTIRN lahko bil GORENJKA/ GORENJEC prejšnjega meseca, ker so zaradi prizadevnosti, strokovnosti in rezultatov posebej izstopali: 1/ zakonca LILI in DUŠAN KULOVEC iz Medvod, specialna pedagoga in vzgojitelja v Mladinskem domu Malči Beličeve v Ljubljani, ki sta oktobra za varovance tega doma pripravila odmeven peš pohod na Triglav; skupaj z varovanci iz doma sta Lili in Dušan pripravila pravo peša- la£em novembr^kfm glasovalnem krogu smo prejeli ¥tIR%TXjC' °d ïateHH Ste 103 W ČFVTMA l Pa zatkonc">"> UU in Dušanu KUlOV', ïerDriL·&T", krogUÀe bil° za 'Sorja 160 in za M glasoflGORiU ™esni multat M 26S lasovanje seje torej šele prevesilo v drugo polovico .« brotnika leta 1996" in vsi, ki pripravljamo rubriko Gorenj-ka/Gorenjec meseca, in seveda vsi, ki glasujete v njej, Lili in Dušanu za priznanje senice, Kranjska Gora, Ra- čenje na slovenskega očaka, prisrčno čestitamo dovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Veronika v Kamniku ali v Tik-Taku Preddvor. Dva predloga, kdo in zakaj bi saj so pot vzeli pod noge kar v Šentvidu pri Ljubljani in jo zaključili pri Aljaževem stolpu - zakoncema Kulovec iz Medvod je bila minuli četrtek podeljeno priznanje "Do- Z Gorenjskim glasom "po Miklavža" ali Na Miklavžev izlet Držimo našo obljubo naročnikom oziroma bralkam in bralcem: prihodnjo soboto, 30. novembra, bo Glasov izlet v Avstrijo, do Šparovca in do Celovca, namenjen Miklavževim nakupom in tudi kratkemu turističnemu sprehodu po koroški prestolnici. Glasov avtobus podjetja Markun, s.p., bo vožnjo zjutraj začel v Lahovčah, do Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico in Jesenice - popoldan v obratni smeri. Prispevek k stroškom: 1.650 tolarjev na osebo (ugodnost velja samo za naročnike in naročnice Gorenjskega glasa!); za nenaročnike znaša prispek 2.100 SIT. Na ta izlet vabimo tudi mlade bralce, mlajše od 15 let - zanje smo pripravili posebno Miklavževo presenečenje, kajti prispevek k stroškom je zanje tokrat samo 1.000 tolarjev. Na Miklavžev dan v petek, 6. decembra, bo Glasov izlet v Medijske Toplice. Kopanje, sprehod do Valvasorjevega vrelca in ogledi drugih znamenitosti Izlak in krajev v tem delu Zasavja, večerja na Trojanah - kot nalašč za prijetno preživet Miklavžev petek. Vožnja avtobusa: Radovljica -Kranj - Škofja Loka - Moste pri Komendi - Mengeš (in zvečer v obratni smeri). Prispevek k stroškom izleta: 2.200 tolarjev (seveda le za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa). Ker je ta izlet zaradi datuma in programaprimeren za naše najmlajše bralce, jim ga Miklavž in Gorenjski glas podarjata - torej, za otroke do 15. leta Iv spremstvu staršev ali starih staršev/ ni nobenega prispevka k stroškom Glasovega Miklavževega izleta v Medijske Toplice. Zbiramo predprijave za vsaj en Glasov izlet v dneh med božičem in novim letom za ogled božičnih jaslic v Postojnski jami. Vse dodatne Informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 - 111 /tajništvo Gorenjskega glasa/ .Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. Z veseljem pričakujemo Vaš klic in prijavo za Glasov izlet v Avstrijo "po Miklavža", v Medijske Toplice ali v Postojnsko jamo. Pokrovitelja Glasovih izletov v letu 1996: ARWAJ 2/ IGOR ŠTIRN iz Hrastja, izjemno uspešen trener članske ekipe vaterpolistov kranjskega Triglava in prej tudi aktivni igralec, pa tudi trener mlajših selekcij tega športnega kolektiva, ki se je v članski konkurenci letos oktobra uvrstil med 16 najboljših moštev v evropskem elitnem vaterpolu; ekipa pod Igorjevo taktirko je uspešno začela tudi tekmovanje v državnem prvenstvu, predlagamo pa ga predvsem zaradi dejstva, da je Igor Štirn s 26 leti med najmlajšimi športnimi trenerji ekip na svetu Med prejetimi glasovnicami smo jih tudi po dr„ujLa. novembrskem krogu üffStfr li 10 in nagrajenci so: U£ ERŽEN, Bukovica 4, Sfi^ LOJZKA TALER, Sp. Gjg 204, Zg. Gorje, JER^ NUNAR, Zg. Bela 50, n ddvor; MIRJANA *J KNER, Godič Stahovica; DORA TUN^ Finžgarjeva 10, Lesce, prejmejo nagrade v vredn po 1.000 SIT. Glasove mjgj tokrat prejmejo: P°L(^,rie GREBENAR, Zg. ^°J/E 20A, Zg. Gorje; BRAft MURGIČ, Kovorska *v Tržič; MILKA KLEMEN«? Kovorska 21, Tržič; MA*J JA ŠTULAR, Betonova Kranj in MARIJA 0 Voklo 60, Šenčur. Po nagrad vsak teden pode1" tudi v novembrski akciji- DOBRODELNA ŠPORTNO GLASBENA PRIREDITEV "VEČER S PRVAKI" Sodelujejo: športniki: Uroš Vehar, Petra Rampre- n Marko Car, Lojze Oblak, KK Idrija, Valter Bonča, Rom* Kejžar, Iztok Čop, Andraž Vehovar, Dušan Mravlje. Andreja Grašič...; * glasbeniki: Adi Smolar, Kingston, Lintvern, Blegof» C'ET LA VIE!, Tjaša Grah, plesna skupina Bombe Prireditev bo v nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri telovadnici OŠ Žiri. Izkupiček prireditve bo namenjen dograditvi vrtca v Žireh. Generalni pokrovitelji: alpina" OBČINA ŽIRI odbor za šport odbor za kulturo Medijski pokrovitelj: Gorenjski glas, Radio Žiri, Radio Cerkno . Ostali domači pokrovitelji pa: Etiketa, Cafe Ge£*0p Avtoodpad Bine, Kozmetični salon M, Avtoprev ništvo Martin Frelih Goropeke, Frizerski sa,or]jJ|or, Vita-tis, Trgovina Maša, Kava bar Esta, Muc cj» Kmečki turizem Marta Kavčič Breznica, HÍamanü, Voleriji, Doma na Goropekah, Gostilna pri Zo«kariJ3 Gostilna Sora Brekovice, Diskoteka Charlie, re< Megušar Lesce, Pizzeria Gaja, Gostilna pri j)^l\ljo Pekarija Jože Oblak, Mizarstvo Lado Oblak, ^T^rej Žakelj Goropeke, Avtoservis Tobo, Avto Frelih, n Petkovšek, Knjigovodske storitve Strela Brezni^ Čenča, Žirovka, Frizerski salon Marija, Mesa rs , Oblak, Možnar - Medicaplast, Lustik, Avtoklepan*^ avtoličarstvo Jurca, Trgovina Pri Marjanu, Trgo ^ Home, Trgovina Pri Maruši, Cvetličarna Čuk Mar» Semenarna Pika, Trgovina Mant, • Ino Žiri, Avtoprevozništvo Pavel Kavčič^^—** TRAFIKA Predprodaja vstopnic: . (A KOCKA ŽIRI, TD SK0FJA U**, TVS 1 9.30 Videostrani 9.55 Otroški program 8.55 Norčije v gledališču, PDG Nova Gorica 10.60 Zagorje '96: Najboljši mešani mladinski zbori 11.20 Ciklus filmov J. Pogačnika: Kavarna Astoria, ponovitev slovenskega filma 13.00 Poročila 13.05 Npvice iz sveta razvedrila, Ponovitev 13.50 Tedenski izbor 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za TV kamero 14.30 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 1'.10 Radovedni Taček: Vozilo 17.30 Očividec, angleška dokumentarna serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo, TV igrica '»•20 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20-00 Mednarodna obzorja -20-55 Roka ročka 21.55 TV dnevnik 3. Vreme &20 Šport 22-30 Sova kvantni skok, ameriška nanizanka Noro zaljubljena, ponovitev ameriške «•40 TV jutri, Videostrani ZRJ TVS 2 odcrtor, ws 10,45 Tenis- reportaža z TMenif flrvenstva Slovenije 11.45 jazikou L '^or 11 46 Učimo se tujih W:utn9leičina 12-°° Reka "Pania. Mariarfi. nada|ievanka 12.55 Jesenska W&J' del 1350 Sobotna noč nern 8. del nanizanke 20.00 Princ z Bel 6. del nanizanke 20.30 Sam svo) T*f«i 2. del nanizanke 21.00 Pone-;*wova filmska uspešnica: Strah pred Bk'. ameriški barvni film; Jeff Daniels Alo, alo, 5. del nanizanke 23.30 Notapci, 2. de! nanizanke 0.30 Danny-'^zvezde, vedeževanje v živo 1.30 TV pr°da|a 1.50 Video strani POPTV TV 3 9-30 o ?»eva lW'J??nov.ltev 9.45 Klicaj >!°dnica rideo kola* 11-10 TV Tvai2-^BraCnr^Up!i6' Ponovitev 2. to noi: Obra* ?«S£°^ Ponovitev 14.00 to^'itev ll'«5-00 z življenja cerkve. m?iinskeca L°r° W no': Prizori iž £adi Polenf!Vlienja- Ponovitev: Zakaj ÍH, km«,!6' 1800 To trapasto vS^PotvAvnnl22,,30 dn«vnik ii.3o "^^^^'^^^^HBBBH Í^MuSL·iy*™ 1200 Dnevn,K bnSal)evankaSapBar5ara- ameriška 19.30 Dnevnik 20.15 Tonkina ednina ljubezen, hrvapki barvni film 21.15 Z namenom in raziogom 22.15 Opazovalnice 22.45 Moč denarja 23.00 Filmska noč z Bruceom Willisom; Vietnam, ameriški barvni film, 1989 0.55 Poročila HTV2 14.35 TV koledar 14.40 Kraljevi kolač, ponovitev francoskega barvnega filma 16.10 Aplavz, prosim, ponovitev 17.05 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.55 Smogovci, hrvaška nanizanka 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Divje srce, serija 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, 4. del ameriške humor-istične nanizanke 20.50 Petica 22.00 Glasbeni spoti 22.05 Leto spomina: 1950, dokumentarna oddaja 23.45 Zakladnica, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 12.00 Otroški program 15.00 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Zemlja 2 17.20 Vsi pod isto streho 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Poslušaj, kdo tolče po kladivu 19.00 Za mesecem takoj levo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Moških njenih sanj (The Butcher's Wife), ameriška komedija; Demi Moore, Jeff Daniels 21.55 Zakon groze, ameriška psihološka TV srhljivka 23.25 Čas v sliki 23.20 Zadnji močni možje, ameriški vestem 1.00 Ljubezen na drugi pogled, ameriška komedija 2.40 Čas v sliki 2 3.15 Schiejok, ponovitev 4.15 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 11.05 Salve smeha 11.10 Pogledi od strani 11.35 Milijonsko kolo 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiiing, ponovitev 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.40 Santa Barbara -Kalifornijski klan 14.25 Soncu nasproti 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska koča Falkenau, nemška družinska serija 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara 2.20 K stvari, ponovitev 3.35 Čas kulture 4.15 Zadnji močni možje, ameriški vestem TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 360 19.25 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Prodaja rabljenih avtomobilov (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.27 Glasbena videospota 20.33 šport: Skakalci Trigiava pred začetkom sezone (voditeljica: Branka Jurhar, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 360. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa -14. oddaja 22.00 Boris vam vedežuje (Sodeluje jasnovidec Boris Maček, v živo: pokličite: 33 11 56) 22.45 Poročila Gorenjske 360. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKATV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Policija svetuje 20.15 Športni pregled 20.30 EPP blok 20.35 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.15 EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Potopisna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Otvoritev razstave razvoj kemijskega laboratorija na Jesenicah 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 V naročju vetra (4) z Juretom šterkom okoli sveta - kontaktna oddaja 21.15 Popolno zdravje - zdravljenje z alternativno medicino (Slobodan Stanojevič), ponovitev 22.15 Napoved sporeda za torek 22.20 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 šolska košarkarska liga, ponovitev 21.40 KINO Top spot 21.45 TV prodaja 21.50 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Cerklje 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu župan občine Cerklje Franc Čebulj 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Roberta Baumana 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Današnji program bomo začeli s predstavitvijo novosti v naši fonoteki. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storite nekaj zase, ki o bo pripravila Vesna Vogelnik. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežih informacij in poročil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje politične dogodke v oddaji Deutcho Welle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 92. Pol ure kasneje, ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit. Oddaja sta tudi tokrat pripravila Vesna in Dušan. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Teden karitas 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 90 let športa v Škof ji Loki 18.00 Otroški program 19.300dpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-L JUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.30 AMZS 7.00 Peter Stepic 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 O pripravljenoti zimske cestne službe 11.00 Opoldanski program 12.15 Ponedeljkov šport 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Strokovnjak odgovarja 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganke 16.40 Modni bla, bla 17.40 Vse o avtu - spoznajmo ga 18.15 Novice - RGL-ov odsev dneva 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 00.00 Satelit do 6.00 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misol, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 96 mz CENTER amer. kom. KREMENČKOVI ob 16. uri, amer. meiodr. FENOMEN ob 18. in 20 15 uri STORŽIČ amer. fant. pust spekt. ZMAJtVO SRCE ob 17. in 19. un. amer. sodna drama ČAS ZA UBIJANJE ob 21. un ŽELEZAR amer. rom drama MULCI ob 18 in 20. uri TRŽIČ angl. soc. drama TRAINSPOTTING ob 20. ur. TVS 1 10.30 Videostrani 10.40 Otroški program: Zlati prstan 10.50 Majken, švedska nadaljevanka 11.30 Kekec I., ponovitev slovenskega filma 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.50 Tedenski izbor 13.55 Vsi smo ena družina, japonsko- kanadska poljudnoznanstvena serija 14.20 Obzorja duha 14.50 Konec velikih počitnic, kopro- dukcijska serija 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 17.35 Jakec in čarobna Lučka, angleška risana serija 17.50 O.J. 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, TV Igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 Celje: Klic dobrote, prenos 21.35 Družina, angleška nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 23.00 Poslovna borza 23.15 Sova 23.15 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 0.45 Davov svet, ponovitev ameriške nanizanke 1.10 TV jutn, Videostrani TVS 2 12.40 Tedenski izbor 12.40 Osmi dan 13.10 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 14.00 Alpe Jadran 14.30 Zoom 15.40 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 16.10 Tedenski izbor 16.10 Sporočilo iz Vietnama, ameriška nadaljevanka 16.40 Sova, ponovitev 17.30 Castlovi, angleška nadaljevanka 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Svet dinozavrov, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.00 Davov svet, ameriška nanizanka 19.25 V najboljših družinah, norveška nadaljevankai 20.00 Wildbach, nemška nanizanka 20.50 Studio City 21.50 Opus 22.40 Umetniški večer: Portret Marie Callas 0.10 Studio City, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.15 Risanke 10.45 Rajska obala, ponovitev 11.10 Oprah show, ponovitev 11.55 Očka major, ponovitev 12.20 Nora hiša, ponovitev 12.45 Družinske zadeve, ponovitev 13.10 Cooperjeva dediščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes, ponovitev 16.00 Oprah show, 7. del 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 7. dela nadaljevanke 17.15 Drzni in lepi, 8. del nadaljevanke 17.45 Rajska obala, 7. del nadaljevanke 18.10 Očka major, 7. del nanizanke 18.40 Nora hiša, 7. del nanizanke 19.05 Družinske zadeve, 7. del nanizanke 19.35 Cooperjeva druščina, 7. del nanizanke 20.00 Princ z Bel Aira, 7. del nanizanke 20.30 Ellen, 2. del nanizanke 21.00 Osumljeni, 1. del ameriške nadaljevanke 22.40 Alo, alo, 6. del nanizanke 23.15 Bergerac, 2. del nanizanke 0.15 Živeti danes, dokumentarna oddaja 1.00 TV prodaja 1.20 Video strani POP TV 9.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Sedma sila, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Grdi raček, risana serija 13.00 Kuharske mojstrovine, ponovitev 13.30 Športna scena, ponovitev 14.30 Zadeva Be>derbecke, nadaljevanka 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Newyorska policija, nanizanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Sedma sila, nanizanka 23.30 Tajna služba, nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 11.30 Video boom, ponovitev 12.30 AB..ab...abcčih, otroški in mladinski program, ponovitev 13.30 šolska košarkarska liga, ponovitev 14.30 Zdravje na tri: O uiologiji, ponovitev 16.00 TV noč: Avto 3, oddaja o športu, ponovitev 17.00 TV prodaja/' Videostrani 17.30 TV poročila 17.35 Nočni popotniki, 5. del 18.00 To trapasto življenje, 16. del ameriške nadaljevanke 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodajaAfldeostrani 20.00 Kino TV3: Proti resnici, ameriški barvni film; Timothy Bussfield 21.30 TV noč: Vera in čas 22.30 TV dnevnik 22.45 Pot v Avonleo 23.45 TV prodajaA/ideos-trani 0.15 Video kolaž HTV 1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, nadaljevanka 13.50 Poročila 13.55 Izobraževalni program 14.15 TV leksikon 14.25 Črna mlaka 14.55 Otroški program 15.50 Poročila 16.00 Dober dan, ponovitev 17.05 Pozor, steklo 17.35 Vaša denarnica 18.10 Kolo sreče 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Potepam se in snemam, hrvapka dokumentarna oddaja 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 TV dnevnik 20.10 Potepam se in snemam, hrvaška spominska knjiga 20.45 Press klub 22.15 Opazovalnice, Informativna oddaja 23.00 Filmska noč z Bruceom Willisom: Kres nečimrnosti ameriški barvni film; Tom Hanks, Bruce Willis, Melanie Griffith HTV 2 15.35 TV Koledar 15.45 Tonkina prva ljubezen, ponovitev hrvapkega barvnega filma 17.30 Skice 17.55 Smogovci, hrvaška nadaljevanka 18.25 Risanka 18.35 Hugo, TV igrica 19.00 Divje srce, serija 19.30 Dnevnik 20.20 Stranski učinki, kanadska nanizanka 21.05 Črno-belo v barvah: Roparji vlakov, ameriški barvni film; Zgodovina rock'n'rolla AVSTRIJA 1 12.00 Otroški program 14.55 Hišica v prepriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Zemlja 2 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Poslušaj, kdo tolče po kladivu 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Always, ameriški fantazijski pustolovski film 22.10 Selfman 22.15 Dosjeji X 23.05 Profesionalec 2. francoska akcijska kriminalka 0.35 čas v sliki 0.40 Vrnitev doktorja Phibessa, angleška grozljivka 2.05 Čas v sliki 2.35 Schiejok, ponovitev 3.35 Dobrodošli v Avstriji 5.30 Polna hiša, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Konflikti 13.45 Santa Barbara - kalifornijski klan 14.25 Proti soncu 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Svinje s slonovino, dokumentarni film 21.05 Selfman 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na priozorišču, reportaža tedna 23.00 Lazos, španski film 23.55 Silverlake life: The view from there, ameriški dokumentarec 1.45 Pogledi od strani 1.50 Santa Barbara 2.25 Čas kulture 3.05 Profesionalec 2, ponovitev francoske kriminalke 4.35 Srečanje v Trstu, italijanska politična srhljivka TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 361. 19.30 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Predstavljamo klub poslovnega komuniciranja 20.59 Glasbeni spot 21.02 Razdelilna transformatorska postaja Beričevo - Ljubljana 21.15 Poročila Gorenjske 361. 21.30 EPP blok - 3 21.35 Potovanja. Poslanstvo (slovenska šola alpinizma pod Ana-purno) 22.00 SGP Gradbinec in novi projekti 23.15 Poročila Gorenjske 361. 23.30 Z vami smo bili... nasvidenje 23.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.32 Videostrani LOKATV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Repki (oddaja o živalih) 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled (ponovitev) 21.00 EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Obiskali smo 20.00 Odrska predstava 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP 18.22 Torkov športni pregled 18.30 Mini 5... 18.55 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 videostrani TVSISKA ... Videostrani 19.30 Napoved sporeda 19.35 Mini 5 lestvica, otroška zabavna glasba 20.05 3.2,1 GREMO - oddaja domače zabavne glabe (z Majo Dacar), kontaktna oddaja 21.30 Napoved sporeda za sredo 21.35 Video strani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Mini 5, Lestvica otroških videospotov 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija, v živo 21.30 Šport in rekreacija, ponovitev 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.10 Predstavitev + nagradno vprašanje 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Varujmo zdravje - Rak na dojki - gostja primari] dr. Marija Vegelj - Pire 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. V sanje ljubiteljev jeklenih konjičkov se bo vmešal Simon Antonič v oddaji Na štirih kolesih. Pričela se bo ob 14:30. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled svetovnih dogodkvo s pomočjo kolegov iz radia Deustche Welle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravlja Miro Vrhovnik v oddaji S"m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine. Tokrat bo na vrsti šesta lekcija tečaja Victor's Ventura. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 17:55. Pripravlja ga Janez Kikel. R TRIGLAV Torek v družbi dobitnikov plaket in diplom občine Jesenice. 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.00 Ljudska univerza 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.46 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL, vmes novice, vreme, AMZS 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Jutor je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Problemi Ljubljane s premogom o ogrevanju 11.00 Opoldanski program 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 Črna kronika 17.15 Vse o transportih 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.00 Zanimivost s sveta financ 20.00 Avtomobilizem + šport, sledi satelitski radijski vklop R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalca 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. KREMENČKOVI ob 16. uri, amer. meiodr. FENOMEN ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ amer fant. pust. spekt. ZMAJEVO SRCE ob 17. in 19. uri, amer. sodna drama ČAS ZA UBIJANJE ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri BOHINJSKA BISTRICA amer. film HUDIČEVKI ob 20. uri PREB. MESTA ASTRAHAN PRISTAŠ ASKETIKE STOJALO DVIGALO ZA TRANSPORT ŽELEZOV OKSID MESTO V NEMČIJI JU| BY R.L. V trgovini Vam za bližajoče se hladne dni nudijo zelo pestro izbiro modnih oblačil. Posebej dobro so založeni s pleteninami, poleg tega pa vam nudijo še treking hlače, bunde, trenirke, jeans, ter ostala oblačila za zimo. Obiščite nas in se prepričajte o zares ugodni ponudbi. Reševalci današnje križanke so pripravili nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT Tri nagrade pa prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 4. novembra 1996. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 4000 Kranj, Zoisova ul. 1 ali pa oddate v pisarni TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana; TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru in Veronika v Kamniku. Rešitev pa lahko oddate tudi v naši malooglasni službi. Nudijo Vam možnost nakupa z odlogom plačila - na več čekov! O založenosti trgovine se lahko prepričate sami. Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Rešitve nagradne križanke trgovine ZALLA Tokrat smo prejeli 1807 pravilnih rešitev. Pravilno geslo se glasi: DOBER NAKUP V TRGOVINI ZALLA. Iz zajetnega kupa dopisnic je naša stalna komisija izžrebala: 1. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 dobi Mihela KRIŽNAR, Valja včeva 31, Kranj 2. nagrada: nakup v vrednosti 7.000 dobi Francka IGLIC, Drolčevo naselje 37, Kranj ♦ 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 dobi Marija ŠPINDLER, FinŽgarjeva 4/a, Lesce Izžrebanci nagrade dvignejo v trgovini ZALLA, Prešernova 10, Kranj (nad blagovnico Astra). Trt nagrade Gorenjskega glasa pa p>*" jmejo:Majda KODEH , Alpska c. H, Bled; Marija MARTINJAK, Cešnje-vek 2, Cerklje; Mira STARE, Trata 27, Cerklje. Nagrajencem čestitamo! TAVČARJEVA 6, KRANJ STROK. ZA MATEMATIKO IME IN PRIIMEK TV VODITELJA 13 VODNA ŽIVAL GESLO KARTA PRI TAROKU SL. STROJ STROK. FELIKS PADAR 10 VRH V SLOVENIJI VRSTA TKANINE GRAFIK JUSTIN SREDIŠČE MOLDAVIJE ENERG. VIR DOKTOR VEČJE PLOVILO NEKE}. MEH DRŽAVNIK RFNITO KAREL JUVAN ZVEZDA V ŠKORPIJONU MESTO V ITALIJI RDEČI KRIŽ ŠTEFAN OSTOJA GESLO GRENČICA ZNAK EPILEPT. NAPADA TUŠ HRV. PISEC IVAN NATRIJ POVRTNtNA ZLITINA BAKRA IN KOSITRA SEDANJE IME GL. MESTA AME NOFISA nnv. pevec SLAVICA OBLIKA IMENA ANNA 18 REKLAMNI LISTEK 14 RADIO-APARAT PASJI GLAS PAS PRI KIMONU SOL DUŠIKOVE KISLINE STANJE SLANEGA ROČAJ AM. PEVKA DIANA POKR. V SAUDSKI ARABIJI TENIŠKI LOPAR BOLEČINA SVETIŠČE IGRALKA TURNER VRSTA OPICE GESLO KRILO RIMSKE KONJENICE VEZNIK RAL NA ZEMUA FRAN ŠALEŠKI RIMSKI DRŽAVNIK KOMAR MRZLIČAR 15 AUŠIČ ZAČETEK DIRKE MODNA LINIJA Bavčarjeva 6, Kranj BY R.L. AMERICAN LEGEND FRUIT OF THE LOOM CHIEMSEE BRUNOTI BOXER, MIXIM QR ČRKA EOENOO I VODIJ FR. REVO niaiF 13 14 15 16 17 18 10 SLIKARSKA DEŠČICA GESLO DRŽAVA V AFRIKI OKRAJ V NEKD. JUG SLAVIJ! GESLO ODŽAGAN KOS _QFJ1LA_ NAELEKT. DELEC SNOVI MISTEfi SRD 17 DAH BAKHOVA PALICA SOKRATOV TOŽNIK NAMAZ IZ SMETANE AMER. IGRALKA KOO VZVÍ5ENE LIRSKE PESMI SREDIŠČE ..VRTENJA, REKA V FRANCIJI VIKTOR AVBELJ HLAPNO OROŽJE 12 ANDREJ KUREN1 PRISILNI PRIVED TOŽENCA SeS 16 Shujkvalne kure in gladovne stavke AiarJco Jenšterle, zunanji sodelavec V dneh, ko se je večina Slovencev ukvarjala s preštevanjem in kombiniranjem volilnih rezultatov ter ugibala, na kak-s~en način je z njihovo Pomočjo mogoče sestaviti stabilno vlado, so časopisi objavili tudi vest o koncu gladovne stavke Janka Kolar-k ki je trajala kar 72 dni. Kolar se je za to obliko Protesta odločil zato, ker mu Po njegovem mnenju državni in občinski organi ie sedem te' "z nekaterimi nezakoniti-mi dejanji in drugimi prepr-ekami onemogočajo dokončanje in zagon male hidroelektrarne, ki jo gradim na reki Savinji v Makolah." Javnost je Kolarjevo stavko Ves čas budno spremljala, saj So ji mediji namenjali veliko Pozornost. Navsezadnje se Üovek ne odloči kar tako zastaviti svojega življenja. K krhu ga običajno prisilijo tfoboki etični momenti ali Politični cilji, vsaj v svetu je tako. Pri nas pa smo gladovne stavke le zdavnaj zbanalizir-aH> Se posebej pa v novem buZbenem sistemu. Piko na i Pa je zdaj dodal Janko Kolar, kije svoje dejanje zaključil na ki ni vreden drugega, *°t le posmeha. Najprej je v sporočilu javnosti zapisal, da P° dveh mesecih gladovne stavke še vedno ugotavlja, da omenjeni organi niso ukrenili nič in da škoda zaradi neo-bratovanja elektrarne narašča, potem pa je sporočil, da je "znižal. pogoje gladovne stavke do te mere, da telesne teže od doseženega stanja naprej ne bom več zmanjševal". Janko Kolar je namreč na začetku stavke tehtal 86,5 kilograma, ob njenem koncu pa 61 kilogramov. Zdaj je sporočil, da bo odslej svojo težo ohranjal na 59 kilogramih z maksimalnim odstopanjem 6 kilogramov. Ob vsem tem je v svojem obvestilu za javnost še zapisal: "Posebej poudarjam, da s tem ukrepom gladovne stavke ne prekinjam." Ob vsem tem seveda pričakuje, da mu bodo ljudje še naprej stali ob strani, pa čeprav si ti zdaj lahko razlagajo, da ves čas ni šlo za gladovno stavko, ampak povsem navadno shujševalno kuro. S takimi pravili gladovnega stavkanja, kakršne je sedaj pri nas zakoličili Janko Kolar, bi po svetu in doma lahko našli množico gladovno stavkajočih, ki bi si na ta način lahko popravljali krivice. Kot ie rečeno, gladovne stavke so preveč resno dejanje, da bi lahko podpirali njihovo banaliziranje. Toliko bolj zaradi tega, ker je na svetu milijone resnično lačnih ljudi, ki bi dali vse, če bi te svoje "gladovne stavke" lahko čimprej prekinili. Povsem slučajno je bilo, da je Kolarjeva odločitev o "znižanih pogojih gladovne stavke" sovpadala s srečanjem v Rimu, ko so razpravljali o lakoti v svetu. V italijanskem glavnem mestu se je pokazalo, da je lakota eden temeljnih problemov današnjega sveta, predvsem predsedniki nerazvitih držav pa so ves čas opozarjali, kako je hrane na svetu dovolj, le razporejena ni enakopravno. Zanimivo je, da sta se pri tej trditvi ujela celo dva politično diametralna nasprotnika -kubanski predsednik Fidel Castro in papež Janez Pavel II. V Rimu se je znova pokazala drastična razdeljenost sveta, na dan pa je prišlo tudi to, da razvite države hrano za lačne jemljejo predvsem kot donosen posel in ne kot humanitarno dejanje. Vse to, pa še marsikaj več, je tisto, zaradi česar Kolarjev populizem ne more doživeti potrebne podpore. Predvsem zaradi tega, ker se v javnosti igra z nekimi tako resnimi stvarmi, kot so življenje, lakota in gladovna stavka, pa tudi zato, ker skuša novo slovensko državo prisiliti k temu, da probleme začne reševati izven njenih pravnih okvirov. V tistem trenutku, ko bo prvemu od podobnih gla-dovalcev to uspelo, bomo res lahko začeli pisati o koncu slovenske pravne države. Pogled z drugega brega Nedosanjane sanje o zelenem Peter Čolnar, upokojeni novinar Ali vas kdaj \skrbi, kaj bo, Če pride v jedrski elektrarni v Krškem do katastrofe? Morda podobne kot v Černobilu? Z zelo veliko gotovostjo vemo za rezultat: Če pride do nesreče, nikogar več ne bo skrbelo, ker Slovencev enostavno ne bo več. Kaj storiti z nedosanjani-mi sanjami? Kaj storiti s sanjami, ki so jih sanjali Zeleni, sedaj, ko jih ni več? Parlamentarne volitve so po mnenju nekaterih pokazale, da Slovenci nočemo nara-vovarstvenikov, volivci pa naj bi imeli vedno prav. To lahko drži, vendar je povsem nekaj drugega, kako si posamezniki različno razlagamo ta "prav", voljo volivcev. Sam sem prepričan, da rezultati volitev Še zdaleč niso pokazali, da nam je vseeno, v kakšnem okolju živimo. Izhajam iz čisto preprostega razumevanja volitev, da oddani glas za enega od kandidatov hkrati ne pomeni, da so mi vsi ostali sovražniki. Ko človek izbira med dvajsetimi kandidati, se mora odločiti za enega. Ko se odloči, to nikakor ne pomeni, da vsem ostalim nasprotuje ali pa, da jih celo sovraži. Volitve so stvar izbire sodelavcev, ne sovrainikov. Prav bi bilo, da bi tako gledali na rezultate volitev. Tudi tisti; ki so dobili nič celih in nekaj odstotkov glasov. Tudi kranjski župan, ki je tokrat zopet nastopal pod oznako svoje stranke in končno tudi Zeleni Slovenije in Kranja. Povolilni čas je za pametne čas polaganja računov. Volilne rezultate lahko vsak meri s svojim vatlom. Lahko se tudi zmoti. Nič hudega. Na napakah se učimo, pravijo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali jih res naredimo tako malo... Torej bomo samo pametnejši, če bomo napačno ocenili rezultate zadnjih parlamentarnih volitev iz kranjskega zornega kota. da imajo več poslancev in enostavno ne priznavajo koalicijske povezave pomladnih strank. Socialdemokratska stranka je računsko sicer izredno pridobila, vendar manj kot je računala. V Kranju ni uspel nobeden od njenih kandidatov. Se ji maščuje na eni strani samozado-voljstvo ali pa tudi podoben odnos med njo in županom, kot je vladal med SKD in predsednikom vlade? Slovenski krščanski demokrati v Kranju plačujejo na eni strani ceno napak na državni ravni, na drugi pa verjetno tudi napak, ki so jih naredili s svojim ravnanjem, ko so obvladovali bivši občinski izvršni svet. Največji in edini zmagovalec volitev je Slovenska ljudska stranka. Čeprav je v kranjskem mestnem svetu zastopana samo simbolično, z dvema svetnikoma, je na Gorenjskem pobrala skoraj petino vseh glasov. Vsi ostali lahko iščejo vzroke volilnih porazov. Liberalna demokracija je bila sicer na Gorenjskem uspešna, vendar pa je v celoti gledano izgubila. V prejšnjem parlamentu je imela 33 poslancev, sedaj pa jih ima 25. Udarec je bil tolikšen, da celo razlagajo, O Združeni listi socialnih demokratov ni reči kaj več, kot to, da volilni rezultati ponovno potrjujejo trditev, da na vsakih volitvah zgubijo toliko glasov, kot imajo zaradi naravnih zakonov manj članov. Seveda so lahko razlage in razumevanja rezultatov volitev tudi drugačna. Da pa ne bi bili čez čas preveč razočarani, si ne obetajmo po volitvah na hitro boljših časov. Še vedno namreč velja: O lepšem jutri govori pojutrišnjem! .....- ni —------------ Ko se utrnejo spomini (Kratek povzetek: Maksi je v torek, 19. nov., praznoval 90. rojstni dan. Še zmeraj bistrega duha in izvrstnega spomina, nam Je Pripovedoval o svojih mladostnih vrago-tijah. O tem, kako so v Žireh gradili cerkev, «ako so otroci posnemali odrasle in se tonili, pa tudi o tem, kako so kadili in se Popeljali s prvim avtobusom v Žireh. Wkoli ni pozabil, kako jih je prijatelj dobil po zadnji plati, namesto da bi tudi onadva doživela tisto kot pravi moški: spati z žensko. Prva sv. vojna je spremenila marsikaj. Makslova družina seje preselila v Žirovnico, od koder je, povečini bos, obiskoval 6 km oddaljeno šolo v Žireh) "Da ne bo kdo mislil, da sem začel osnovno šolo obiskovati šele potem, ko sem trnel dvanajst let. Kje pa! Komaj petleten sem blf> ko sem že sedel v šolski klopi! Učitelji so blli pri nas na "južini" in ker sva bila z bratom tako nabrita, se naju je mama želela Vsaj nekaj ur na dan "znebiti". Poprosila je učiteljico, kije ugodila mamini prošnji. Meni K bilo žal, ker sem bil s tem odtrgan iz Živahnega gostilniškega ozračja, ki je bilo ^primemo bolj vabljivo kot dolgočasno sedenje v šolskih klopeh.." Makslovi spomini so tedaj začeli prehitevati. Tega ti še nisem povedal, pa onega ne, |£ je zaskrbelo. Zdelo se mu je, da bi bilo škoda izpustiti še tako droben in obroben d°godek. "Življenje se od rojstva do starosti prepleta med seboj," je nadaljeval. Vsaka, še tako neznatna priložnost, kije ne izkoristimo, nas Popelje v povsem drugo smer kot sicer." opominjam se italijanskega bombardir-anJa v letu 1917 na Idrijo. Želeli so porušiti ^dnik iivega srebra, vendar jim ni useplo. °vsod so frčale bombe, le tam ne, kamor so merilL Povedal sem že, da sem šel k birmi e/e v tem letu. Ko smo se peljali v Idrijo, smo bili dobre volje. Vsi smo na sebi imeli Zahmašne" obleke. Nenadoma zagledam v Zraku zrakoplove. Na Gorah je bila protiz-rakoplovska artilerija. Začelo se je streljanje, USODE Piše: Milena Miklavčič vendar nobenega niso zadeli." Ko so se boji na Sorski fronti umirili, so vojaki za seboj pustili na stotine orožja. Eno izmed pušk je našel tudi Maksi in jo odnesel domov. Prav po moško je zakorakal v hišo, čeprav je predtem nekje slišal, da se ga ne sme nihče niti dotakniti. Oče, ki ga je videl, ga prime za ovratnik in povpraša, kje jo je ukradel. Maksi ves nesrečen zanika. To pa ne, se razburi, ukradel je pa nisem. "Na Vrsniku, pri Blažečevem Lojzu, so vojaki pustili zaboj patronov. To mi je prišlo na uho. Ej, kako je potem streljalo okoli hiše! Mat' se je ustrašila, toda nobena pametna beseda ni nič zalegla. Za nekaj časa, dokler se domači niso pomirili, sem jo odnesel na varno. Zdelo se mi je krivično, da Zganjajo tak cirkus. Konec koncev je imel puško in revolver tudi oče. Žilica mi ni dala miru, dokler nisem odkril, kje oče skriva eno in drugo. Strašno me je zanimalo, kako poči revolver. Vsak prosti trenutek sem takrat preživel s puško v roki. Streljal sem na vsako tarčo, ki se mi je zdela primerna (ali pa tudi ne!). Nekoč sem ugotovil, da bi lahko s puško ulovil tudi kakšno ribo. Poskusil sem. "Kjerkrat mi je faratal, da sn' je zadel!" Z bratom Feliksom sva se nato spravila še nad vrane. Pokalo je kot sredi najhujše bitke! Toda na najino veliko žalost, je bilo očetu vsega zadosti. Zaplenil je nama orožje in ga skril. Niti najine solze, še manj pa mile prošnje ga niso omehčale." V Žirovnici so bili še zmeraj Italijani, ko so v Žiri že prikorakali Srbi, z namenom, da bodo "vahtali granico". Makslnov oče se je za nekaj časa vrnil v svojo pekarijo. Srbi so s seboj pripeljali moko in po starem delu Žirov je ponovno zadišalo po sveže pečenem kruhu. Maksi se tistih dogodkov spominja takole: "Ko se je vrnil domov, je že na pragu ugotovil, da je nekaj narobe. Hiša je bila polna italijanskih vojakov. Mama je bila vsa preplašena, saj jih ni razumela niti besedice. Naslednji dan pa na konjih v Žirovnico prijahajo še Srbi. Oboroženi do zob. Eden izmed njih je znal italijansko. K sebi pokliče italijanskega poveljnika in mu ukaže, naj takoj zapustijo Žirovnico. Oče, kije razumel njihovo latovščino, nas je odpeljal v skrivališče. Pobili se bodo med seboj, ga je zaskrbelo. Toda nič takega se ni zgodilo. Italijani so si mirno naprtili poljsko kuhinjo na rame in se umaknili okoli 200 metrov v breg. Le orožje so morali predati Srbom..." Leta so tekla in brezskrbna, in neugnana otroška leta so se umaknila fantovskim. Maksi je bil star 20 let, ko je moral oditi k vojakom. Takrat so imeli tak red, da so fante pošiljali v druge države. S tem so si prislužili tudi državljanstvo. "Z bratom, dvojčkom, so naju najprej poslali v Italijo. Vendar se je že takoj ob prihodu zapletlo. Z bratom sva si bila podobna kot jajce jajcu To pa ne, so rekli poveljniki, oba hkrati ne moreta biti v vojski. Bali so se, da bi izkoriščala podobnost in da bi jim zato kakšno zagodla. Brata so poslali domov, mene pa so vtaknili v "napadalni bataljon". Kmalu sem spoznal, kako koristno je bilo moje "divje" streljanje z ukradeno puško. Vsako tarčo sem zadel v polno. To so opazili tudi oficirji. Kje si se naučil streljati, so me spraševali. Imeli so me za preprostega kmečkega fanta in ni jim šlo v račun, da v streljanju podiram vse rekorde. Po pravici sem jim povedal. Major, ki je bil navzoč, je napel ušesa, potem pa me je povabil k sebi. V svoji pisarni je hranil puško iz 1. svetovne vojne, ki jo je zajel nekemu avstrijskemu vojaku. Bil je popolnoma enak "karabin" kot moj!" Garnizon je Makslna začel pošiljati na številna strelska tekmovanja sirom po Italiji. Od vsepovsod se je vračal z medaljami in nagradami. Dodelili so ga tudi k ostrostrelcem. Tu je kmalu postal najbolši v celem regimentu. "Kako mi je uspevalo, da sem bil med najboljšimi, še sam nisem vedel. Toda zmeraj sem imel pred očmi nasvet nekega znanca, ki mi je rekel, da ne smem nikoli zasopsti, ko ustrelim. Zato sem sapo zmeraj pridržal in se oddahnil šele potem, ko je že počilo. Zmeraj sem porabil najmanj patronov in zadel največ "puntov". Čez nekaj časa je prišlo povelje, da odidemo najboljši ostrostrelci na tekmovanje v Rim. Ta je bil oddaljen več kot 700 km. V Rimu sem dobil zlato medaljo in tako postal najboljši strelec v vsej Italiji! Strašno so bili ponosni name! K meni so hodili poveljniki in majorji in se čudili mojemu znanju. Ker so bili taki "nejeverni Tomaži", sem jim moral vsakič demonstrirati. Ukazali so mi, da sem streljal v vseh položajih. Bil sem spreten in vsega navajen, da me niso z nobenim ukazom mogli presenetiti. Še danes ne vem, kako mi je uspelo, da sem zmeraj vse zadel. Moj poveljnik je žarel od ponosa! Povsod so govorili, da so že marsikdaj videli dobrega strelca, le takega kot jaz pa še nikoli." Maksi mi je pokazal priznanje, ki ga je dobil na državnem prvenstvu. Še zmeraj visi na steni in Maksi ne more skriti ganjenosti, ko se zazre vanj. Iz oči mu sije ponos in zadovoljstvo. "Prvo mesto v državi mi je prineslo teden dni dopusta, ki sem ga preživel v Rimu. Seznanil sem se s "ta mladim " kraljem, ki je prišel na strelišče. Naj bo kralj, če hoče, se je potrkal po prsih "Moj" major, zadane pa ne tako kot ti, mi je potihem zašepetal ponosen, da bolj ne bi mogel biti. Veliko gledalcev nas je še po zaključku tekmovanja opazovalo skozi daljnoglede in ob vsakem polnem zadetku so navdušeno zaploskali. Ves čas bivanja v Rimu sem si želel, da bi si ogledal kraj, kjer prebiva papež. Nekoč sem se izmuznil na ulico in jo mahnil v smeri proti Vatikanu, Vsaj meni se je zdelo tako. Toda med neskončnimi, ozkimi in zapletenimi rimskimi ulicami in uličicami sem se izgubil. Hodil sem ves dan, lačen in Žejen ter utrujen, in pri tem se mi je zdelo, kot da sem v labirintu. Nazadnje sem si moral priznati, da sem se izgubil... • (konec prihodnjič) S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 I GLASOV KAŽIPOT M Narolllo i« objave spre gema m o po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 1230. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izradao ugodna. VOZNIŠKI IZPIT - AVTOŠOLA B in B B&B Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 25. novembra, ob 9.00 dop. in ob 18.00 zvečer. Pokličite po telefonu 22-55-22. LICENCA ZA PREVOZNIKE - B & B, d.o.o., Kranj, Begunjska 10, tel. 22-55-22 - preizkus strokovne usposobljenosti, verificirana šola za voznike MIKLAVŽEVI Palmanova 27.11., Madžarska Lenti 22.11, 29.11,28.11., 30.11., 5.12,7.12., Trst NAKUPO VALNI IZLETI 26-11 ■» Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur. 411 -887 AtfWM, m Tečaj CPP se začne v ponedeljek, _ . _H ... AVTO SO L A 25.11.1996, ob 9. uri dopoldne in TaI • 11 1.035 ING« H UM AR ob 18 uri popoldne. IW,,»M Z AVTOBUSOM NA IZLET GASSER A\TOBUSNI PREVOZI SP. SORCA 5 27. 11. TRST, 30. 11. LENTI; Drinovec, tel.: 064/731-050 Drinovec, tel.: 064/731-050 Nakupovalni Izlet Madžarska - Lenti, odhod 30.11 UGODNE CENE • INFORMACIJE na tel.: 064/697-058 METEOR do.O. 422-781 30.11.. LENTI: 28.11 ITAUJA - tovarna čokolade, Palmanova, Portoquaro , 3.12. Cilka tel: 411-510 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162 GOSTIŠČE ZEC KORITNO 1,5 KM OD SREDIŠČA BLEDA RTV SERVIS Celovec - MIKLAVŽEVI nakup OTROŠKE BUNDE 2,4 = 5.900; 6,8,10 = 6.900; 12,14 = 7.900; velika izbira ROKAVIC termo, smučarske in magične; ženske HLAČE iz deftina 3.900, ženske TUNIKE 3.390. Del. čas: 9. -12., 15. -19., sobota 9. -12. Poskusite naše ajdove krape, sirove štruklje, plošče ZEC, hišni narezek... NEDELJSKA KOSILA 950 SIT! Prostor za zaključene družbe (do 40 oseb). Popust za večje I skupine. Rezervacije po tel. 064/76-143. Odprto od 10. do 22. I ure - ponedeljek zaprto. Vabljeni! RTV servis, montaia klasičnih in satelitskih sistemov. Obročno K odplačevanje do 8 obrokov. Tel.: 228-046, mobitel: 0609/648-916 JEREB d. o. o. Nakupovalni izlet v Lenti 21.11., dvodnevni nakupovalni izlet v Budimpešto 3., 4.12. 621-773, 682-562 (zelo ugodno) silvestrovanje v Budimpešti 30.12. - 1.1.97. Pokličite nas! GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140, tel.: 59-086 odprto vsak dan SESALCI ČISTILCI AVTOMURKA Lesce Renault MEGANE RAČUNOVODSKI SERVIS KRANJ HOKO PREVOZI Stanislav Hočevar s.p. - klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA - nedeljska kosila - možnost nočitve • ugodnosti za zaključne družbe Prodaja zelo kvalitetnih globinskih sesalnikov FABEL in vsestransko! uporabnih sesalnikov MIMO za suho in mokro čiščenje, ki zmorejo vse. I Tel.: 685-600 INFORMACIJE: TELEFON. ŠT. 064/718-100, 718-102 v mesecu novembru posebna ponudba vozil Megane iz zaloge Samostojni podjetniki, lastniki d.o.o., pokličite 0609 641-277 ali 0641 228-162 in nam zaupajte vodenje poslovnih knjig. V LENTI po nakupih vsak četrtek, in soboto. Inf. po tel.: 53-876 in 57-757 po 20. uri. GARAŽNA VRATA daljinsko upravljanje - motorni pogon - izolirana, kasetni motiv imitacija lesa. LYNX - CANADA Vrata vseh dimenzij po zelo ugodni ceni. tel.: 061/825-272 t. RESTAVRACIJA NA Vabljeni na predpraznične pogostitve. V ta namen smo se za vas še KLANCU MEDVODE Posel3ei pripravili. Nudimo Široko izbiro hrane in pijače. Imamo .r i /i^-i/^-ij mi prostor za zaključene družbe. lel.: Ubl/olI-JUJ Pri plačilu z gotovino nad 10.000,00 SIT nudimo 10 % popust. GRELNIKI KAMiONSKIH KABIN Prodaja, montaža, servis OMNIA TRADE SP, d.o.o., C. Ljubljanske bngade 23, tel.: 061/159-76-08 V komisijsko prodajo poleg drsalk, smuči... vzamemo tudi športna oblačila - bunde, pajace, komplete, rokavice. Del. čas: vsak dan od 15. do 19. ure, sobota 9. do 13. ure WEBASTO EBERSPAECHER RUBIN, d.o.0., KOKRICA tel. 245-478 TERME LENDAVA HOTEL LIPA TEL. 069/75-720 75-721, 75-208 POPUSTI v terminih 1. - 26.12.96 in 3.1. -15.2.96 (7 dni - 9 %, 10 dni - 12 %, 14 dni • 20 %) 76 polpenzionov že za 39.165 sit, UPOKOJENCI ŠE 10 % pop. 5 dnevno SILVESTROVANJE že za 39.500 sit, 5 dnevni BOŽIČNI PROGRAM ŽE ZA 30.300 SIT. PO ZIMSKE GUME VALPETOUR REMONT KRANJ, tel 221-031 Vaš avto bomo obuli hitro in poceni z obutvijo Sava Eskimo Exact M + S Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 faks: 064/223-534 Prodaja In razarvacija vstopnic poteka v gledallšKi blagajni (vhod z Glavnega trga) vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.00 ure, ter uro pred začetkom predstav, telefonska Številka blagajna 064/222-681. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred začetkom predstave! Predstave v Kranju: PETEK, 22. 11. 96, ob 19.30 uri, Evald Risar: JUTRI BO LEPŠE, za IZVEN in konto SOBOTA, 23.11. 96, ob 10.00 uri, Lutkovna skupina TRI: POGUMNI KROJAČEK, za abonma SOBOTNA MATINEJA, IZVEN in konto SOBOTA, 23. 11. 96, ob 19.30 uri, Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za abonma SOBOTA 2., IZVEN in konto PG na gostovanju: PONEDELJEK, 25. 11. 96, ob 20.00 uri, na PTUJU, (Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE) SILVESTRSKA PREDSTAVA: Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE TOREK, 31. 12. 1996, ob 20.00 uri, za IZVEN Vstopnice so že v prodaji! Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti do petka, 20. decembra 961 Pokroviteljstvo uprizoritve: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., Območna enota Kran) Prireditve lf Petdesetletnica FS Bled Bled - V Festivalni dvorani bo jutri, v soboto, ob 18. uri Folklorna skupina KUD Bled praznovala petdeset let delovanja. V programu bodo nastopili še: Folklorna skupina Bled Iz Essna, Dekliška vokalna skupina Labod Bled, Godba na pihala Gorje, družina Galič in narodnozabavni ansambli: Gorenjski muzikantje, Nagelj, Štirje kovači in Folklorna skupina Bled. Posebni gostje večera bodo: dr. Štefan Falež, slovenski veleposlanik v Vatikanu, ing. Vinko Gole, župan občine Bled, Slavko Avsenik in Jože Antonič. Program povezuje Franci černe. Muzejski večer Železniki - V predavalnici OŠ Železniki bo danes, v petek, ob 18. url v okviru prvega muzejskega večera predaval redni clan SAZU prof. Jakob Mueller ob stoletnici rojstva rojaka, duhovnika in slavista Jakoba Šolarja. Predstavitev knjige Tiilč - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo v torek, 26. novembra, ob 19. uri predstavili knjigo Povej naprej, priročnik metodičnih dejavnosti za pouk slovenščine kot drugega, tujega jezika. Priročnik sta uredili dr. Marja Bešter in Ljubica Črnivec, ki bosta knjigo tudi predstavili. Literarni večer Škofja Loka • V Knjižnici I. Tavčarja bo v ponedeljek, 25. novembra, ob 18. uri srečanje mladih bralcev s pisateljem Ivanom Sivcem. Potopisno predavanje Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo v torek, 26. novembra, ob 19. uri Simon Karvanja od diapozitivih predstavil potovanje od Mehike do Aljaske. - Vrhunsko vino Mengeš • V Teater baru Kulturnega doma v Mengšu bo drevi (danes, 22. novembra) ob 20.30 predstavitev vina Beaujolais nouveau 96. Za pravo razpoloženje v prijetnem okolju bo posrbel Trio 3. Družinske igre v tržiški šoli Tržič, 22. novembra - V osnovni šoli Zali rovt v Tržiču letos že drugič pripravljajo družinsko rekreativno srečanje šolarjev In njihovih staršev. Igre brez meja, kot so jih poimenovali, bodo jutri, 23.11.1996, ob 9. uri in 30 minut. Vodili jih bosta mentorici Anči Žohar in Lea šemrov. Vsem udeležencem, ki se morajo za prireditev obleči in obuti športno, vodstvo šole še priporoča, naj ne pozabijo niti na zvrhan koš dobre volje In razigranosti. Tekmovanje v plastičnem maketarstvu Kranj - Aeroklub Kranj prireja jutri, v soboto, 23. novembra, 1. TEKMOVANJE ZA POKAL REVELL V PLASTIČNEM MAKETARSTVU za juniorje in seniorje. Tekmovanje bo potekalo v OŠ Matije Čopa na Planini v Kranju in sicer ločeno za juniorje in seniorje v naslednjih kategorijah: I, makete LETAL v vseh menlih, makete letal v merilu 1:72 in manjše, makete letal v merilu 1 :48 in večje; II. makete PLOVIL v vseh merilih; III. makete AVTOMOBILOV in MOTORJEV v vseh merilih; IV. makete VOJAŠKIH VOZIL in VOJAKOV v vseh merilih; V. makete ZNANSTVENE FANTASTIKE (Star Trek, Batman...). Pokrovitelj tekmovanja HIBIS-CO Ljubljana, Celovška 50, ki je generalni zastopnik za Reveli Monogram Matchbox (tekmuje se lahko z maketami njihovih proizvajalcev) bo prvim trem iz posameznih kategorij podelil praktične nagrade, veliko pa bo tudi drugih nagrad. Prijavnina znaša 500 SIT na tekmovalca, prijavite pa se lahko na dan tekmovanja med 8 in 10. uro. Ne pozabite priložiti sestavnice, ki je priložena vsaki sestavljanki, in je pogoj za sodelovanje! Tekmovanje se bo začelo ob 10.30 uri, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa je predvidena za 15. uro. Med tekmovanjem bo potekala tudi prodaja maket, vldeokaset, organiziran bo tudi bolšji sejem (prodaja in menjava maket). Malokdaj se srečava Tržič - V dvorani Kina Tržič bo danes, v petek, z začetkom ob 20. uri večer z legendami slovenske (narodno) zabavne glasbe z naslovom Malokdaj se srečava, sodelovali bodo: Stanka Kovačič, Jožica Svete, sestre Potočnik, Rafko Irgolič, Lado Leskovar, Stane Mancini, plesna skupina Valkuta, plesni studio MGT in plesni pari. Vstopnice dobite v prodajalnah Tobak v Tržiču in na Bistrici ter uro pred predstavo na blagajni kina. Prijateljsko srečanje rojenih 1926 Šenčur - V soboto, 30. novembra, ob 12. url bo v gostiini Zarja v Trbojah prijateljsko srečanje s prijaznim klepetom In obujanjem spominov vrstnikov, ki so bili rojeni leta 1926 v fari Šenčur. Seveda so vabljeni tudi njihovi prijatelji. Prijave do 28. novembra sprejemalo: Ivan Belehar (tel.: 328-022), Milka Valič (331-532) in Vinko Zupanec (411-303) od 18. ure dalje. Razstava ptic Kranj - Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj prireja razstavo ptic, ki bo danes, jutri in v nedeljo v prostorih Kulturnega doma na Kokrici. Izleti V Italijo in na Madžarsko Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi v četrtek, 28. novembra, z odhodom ob 6. uri na Miklavževe nakupe v Gorico, Palmanovo in Portugvaro. Vabijo pa tudi v soboto, 7. decembra, in sicer na nakupe na Madžarsko v Lenti. Odhod bo ob 2. uri. Prijavite se lahko pri vaših poverjenikih ali po tel.: 422-241. V neznano Kranj • PS Alpetour organizira Izlet v neznano, ki bo 30. novembra z odhodom posebnega avtobusa ob 7.30 uri izpred Hotela Creina v Kranju. Ker boste spoznavali lepote Slovenije, vzemite s seboj transverzalno knjižico. Hoje bo za 2 uri, oprema naj bo lahka planinska s palicami. S seboj vzemite tudi kopalke. Prijave z vplačilom sprejema gospod Škorc, Golnik 44, tel.: 461-400 do ponedeljka, 25. novembra. V staro Gorico in na Andrejev sejem Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi na Izlet - na nakupovanje v staro Gorico, ki bo v soboto, 30. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Poleg nakupovalnih centrov boste biskali tudi vedno zanimiv Andrejev sejem, ob vrnitvi domov pa se ustavili na kosilu v Vipavski dolini. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Predavanja It Leto 2000 - kaj nas pričakuje? Jesenice - Iz niza slovensko sinhronizir-anih satelitskih predavanj ameriškega vseu-čiliščnega profesorja Marka Finleyja, ki so vsak dan, razen nedelje In četrtka, ob 19. uri v Domu F. Berglja na Bokalovi 4, bo danes, v petek, predavanje z naslovom Znamenje zveri - Ali ta skrivnostna stvarnost zadeva tudi vas?, jutri, v soboto, bo predavanju naslov Združene države v svetopisemski Ererokbi - Vnaprej napovedane vloge, na atere se udeleženci očitno že pripravljajo, v ponedeljek pa Sveti duh in neodpustljivi greh - Mar je tudi to veselo sporočilo? O zdravem načinu prehrane LJubljana - Društvo privržencev presne prehrane s sedežem v LJubljani, Igriška 14, vabi vse ljubitelje zdravega načina prehranjevanja in življenja, da se udeležijo predavanja o psihološkem pristopu k prehodu na zdrav način življenja, ki ga bo vodil gospod Jožef Horvat. Predavanje bo v sredo, 27. novembra, ob 16. uri v prostorih nekdanje Občine Vič, Trg mladinskih delovnih brigad 7, LJubljana. Vstopnina za člane je 600 SIT, za nečlane pa 1000 SIT. O dopolnilni prehrani Kranj • Komisija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na predavanje o dopolnilni prehrani, ki bo danes, v petek, ob 17. uri v sejni sobi DU Kranj. Predaval in prezentiral bo Igor Kristan. Transcendentalna meditacija Kranj - OBČUTEK SREČE, RAZTAPLJANJE STRAHU IN TESNOBE, ZBRANOST PRI DELU IN UČENJU, USTVARJANJE ZDRAVJA VAM NUDI TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA Uvodno predavanje oziroma začetni tečaj bo v četrtek, 28, novembra, ob 19.30 uri v Osnovni šoli Primskovo, Zadružna 11,1. nadstropje. Za dodatne informacije lahko pokličete Center za TM Kranj, tel.: 064/242-549. O Turčiji škofja Loka - Klub škofjeloških študentov obvešča, da bo danes, v petek, ob 20. uri v Klubu Hotela Transturist predavanje o Turčiji. Marko Ogris bo ob mpoziti^ i" turški glasbi predstavil potopisne zgodbe i: dežele bujne geografije in bogate zgodovine. Vstopnine nll Arheološke najdbe pod Stolom Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na predavanje z naslovom Najstarejša preteklost pokrajine pod Stolom v luči arheoloških najdb, ki bo v torek, 26. novembra, ob 18. uri v roisin\ hiši MaV Copa v Žirovnici. Predaval bo dipl. x Janez Meterc. Gledališče Mrožkov Poletni dan Železniki - Gledališče čez cesto Kranja bo jutri, v soboto, 23. novembra. ob 19. uri gostovalo v kulturnem dom . Železnikih s predstavo Poletni mira Mrožka. Delo je režiral: MOTBw Bragalini, Igrajo pa Bojan Bešter, v Makovec in Špela Trošt. Otroška igrica . ,a Boh. Bistrica - Knjižnica A.T. un"8^ enota Boh. Bistrica, vabi jutri, v l— 17. uri v Dom Joža Ažmana, kjer bo z W> Kužek laja mijau, mijau avtorja Fr*W» Rudolfa nastopila Otroška gledališka skupina z Brnce na Koroškem. Vaša naša matineja Jesenice - V Gledališču Toneta WW bo v nedeljo, ob 10. uri z Igrico Kuža W mijau, mijau nastopila otroška skupina z Brnce na Koroškem. tudi dedek in Mira z novo uganko, pa MJ risanje, slaščico in pošta sledijo - in se nove pesmica. Matineja bo ob 14.30 i« Y Kulturnem domu na Dovjem, v Kino dvorani Bled pa ob 16.30. Izgubljeni sin Lom pod Storžlčem - V nedeljo, novembra, ob 16. uri bodo mladi 9™*'** nikl iz Šentjerneja gostovali v Lomu i *r Izgubljeni sin, priredbo svetopisem^ prripovedi. Mentor skupine je tržiški kapi*' Marko Košir. r Ko gre telefonistka na WC Predoslje - Jutri, v soboto, ob 19. url» gledališče Zakajtako v kulturnem dom"' Predosljah nastopilo s komedijo Bran"' Rozvin Ko gre telefonistka na WC. Najlepša je moja 19.30 Preddvor - Jutri, v soboto, bo ob 1 ■ uri v Kulturnem domu v Preddvoruj> mierna uprizoritev komedije NW«**J moja. Ponovitev bo v nedeljo, 24. nov bra, ob 18. uri. Koncerti Slovenske ljudske pesmi Kranj - Ženski pevski zbor Upa K Društvu upokojencev Kranj vabi na konc° slovenskih ljudskih pesmi, ki bo v sredo, v novembra, ob 16. uri v Domu upokojen«*' Kranj, Cesta 1. maja na Planini. Na clt« 91 igral g. Marjan Beton. Koncert Tomčeve posvetne glasbe xleb0 Domžale - V Osnovni šoli Domžale m danes, v petek, ob 19. uri koncert j»sve" glasbe skladatelja Matije Tomca. Ob *5 tletnici njegove smrti je koncert Pr*Z ZKO Domžale. Nastopajo Vokaina tfgKj Kvarta, Oktet bratov Pimat, Dom**!" komorni zbor, Simfonični orkester u» žale-Kamnik pod vodstvom Aleksano Spasiča ter vokalni solisti in instrument" ti. Program povezuje Janez Dollnar. Srebrni (g)las i(aP Zlri - Mešani pevski zbor Srebrni fU Društva upokojncev Žiri vabi na celovečerni koncert, ki bo jutri, VSCOO^ 19. uri v dvorani Svobode v ZJreri. " B večera bo Mešani pevski zbor zvo" Smartna pri Litiji. stave Začeli so se Kopitarjevi dnevi Vodice, 22. novembra - Sinoči so se z otvoritvijo razsy _ prispelih ponudb za celostno podobo občine Vodice 1 ^ predavanjem grboslovca Boža Otorepca začeli letošnj^ j0 Kopitarjevi dnevi v Vodicah. Osrednje prireditve D j danes, ko bodo dopoldne učenci slovenskih osnovnih predstavili likovna in literarna dela, na kvizu pa se oo pomerili v znanju slovenščine. Zvečer pa bo v dvorani.do , v Vodicah slavnostna akademija, na katero so povabili t ^ ministra za kulturo dr. Janez Dularja. Jutri, v soboto op " uri pa bo koncert pihanih godb iz Medvod, Ljubijo Bežigrad in Vodic. • A. Ž. GLEDALIŠČE TONE ČUFAR, Jesenice IX. ČUFARJEVI DNEVI '96 JUTRI, SOBOTA, 23. NOVEMBRA ob 19.30 uri v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice ZAKLJUČEK ČUFARJEVIH DNEVOV '96 in . SVEČANA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ *f KULTURO; predsednik Občinskega sveta občine Jesenice ing. Valentin Markež; KUD Pirniče ODc/1 TREH HEROJEV PIRNIČE; Josip Jurčič - JakpP Alešovec - Jernej Novak PO NEMŠKO (NE)ZNAJU' satirična komedija, krstna izvedba petek, 22. novembra 1996 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu "Minus" veliko stane K ranj, novembra - Na Gorenjskem šest poslovnih bank, ena slu*h 8 'n v****! ki Je registrirana kot hranilno kreditna (fiV*' vli'Jučujejo v svojo ponudbo storitev občanom Svk oseDam) tudi vodenje tekočih računov. Iz aktualne embrske preglednice osnovnih stroškov vodenja tekočega raxUna'.tari|[za nekatere pogostejše storitve imetniku tekočega neg11* m v'^'ne °hrestnih mer za dovoljeno ter za nedovoljeno tek vn° stanJe na lahko sami ugotovite, če imate svoj n*5^CI ra^un odprt v banki oziroma hranilnici, ki vaš denar Pnmerno ceni. (jvY Preglednico smo vključili poslovne banke, ki imajo vsaj po .poslovalnici v gorenjskih krajih, poleg njih pa Hranilnico tazv'H ^ovensk° hranilnico in posojilnico. Iz podatkov je tekoč mars^aJ: razlika v mesečnem pavšalu za vodenje tnla • računa znaša med najnižjo in najvišjo tarifo kar 95 carjev (v SHP 150 SIT, v Abanki 245 SIT). Hranilnica Lon raču mma določenega mesečnega pavšala za vodenje tekočega planiVenc*ar Pa zaračuna vsak izdan ček po 10 tolarjev m F 110 kartice v znesku 600 tolarjev vsaki dve leti. Nova odličja za gorenjskega podjetnika r-KOLLKO JE VREDEN TOLAR 1 ATS MENJALNICA A BANKA (Tržič, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj EROS{StanMayr), Kranj GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKSVigred Medvode HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeè IURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MADAI Nova Gorica, Šempeter MIKEL Stražisče NEPOS (Šk. Loka, Trata) 1 DEM 90.00 9120 90.20 90.50 90.50 90.00 90.40 90.40 90.45 90.40 90.40 90.K 90.30 90.40 90.55 91.10 90.70 90.70 9270 90.80 9150 90.65 90.70 90.80 90.39 90.70 1185 12*8 741-220 811 039 12.70 13.00 100 ITL 881 9.13 12.80 12.80 12.53 12.80 1255 1280 1285 12.78 12.81 12.78 vodenje TR SIT mesečno avtomatski odobritev obresti za dovoljeno limit izrednega limita negativno stanje Abanka 245 50 % priliva 1,5% od zneska T +14 % Oorenjska banka 210 20.000 pos. ponudba T +14 % Hranilnica Lon 10 SIT/ček - 1,9% od zneska, najmanj 1.000 T+ 13,9% ^ljubljanska banka 200 30.000 pos. ponudba T+ 12,5% PBS 200 50 % priliva 1.350 T+ 12,5% ^ P Kranj 150 10.000 0,6 % od zneska T +15 % SKB 175 30.000 1 % od zneska, najmanj 1.000 T + 13% ^Pombfl; Gorenjska banka .. ftobravanju višjih znesko dovoljenega negativnega stanja Izrednega limita") strošek zaračunavata glede na znesek limita P ročnost; ponudba je zelo pestra, tudi nad milijon tolarjev bednega limita za dobo nad 12 mesecev in Nova Ljubljanska banka pri dovoljenega Pri odobravanju dovoljenega negativnega stanja na tekočem računu (limit) so banke previdne, vendar večinoma dovolj Prilagodljive. Zaradi precej nizkih zneskov avtomatskega limita lnPr. 10.i w ■■■ *0.000 tolarjev v SHP, 20.000 tolarjev v Gorenjski banki, oO.OOOto' * — " ~ P* znaša Duplje, 21. novembra - Po dveh uspehih na domačih sejmih se je družinsko podjetje Pelar iz Dupelj oktobra predstavilo na zagrebškem sejmu INOVA '96, kjer so kolekcijo kartonskih nosilk nagradili z bronasto plaketo in posebnim priznanjem za ekološko naravnane izdelke. Na sejmu IENA'96 v Nuernbergu so začetek novembra razstavili že razširjeni program kolekcije z osmimi izdelki, za katerega so prejeli doslej najvišje priznanje, zlato plaketo. Novo prijetno presenečenje je bilo sporočilo družini Bandelj iz Bruslja, kjer so na sejmu EUREKA sredi novembra dodelili njihovi kolekciji srebrno plaketo, župan mesta pa je edino posebno priznanje za vse razstavljalce namenil prav njihovim izdelkom. Obe priznanji iz Bruslja bodo Bandljevim izročili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani prvi teden decembra. • S. Saje Izobraževalno-sejemska prireditev Infos 96 Parada informacij Ljubljana - Infos tudi letos predstavlja najzanimivejše informacije s področja informacijskih tehnologij. Vsako leto se tematski sklopi menjajo v skladu z najaktualnejšimi temami v računalništvu. Predaval bo tudi dr. Nicholas Negroponte, svetovni govornik o informacijski tehnologiji in digitalni revoluciji. Sejem Infos bo potekal v Cankarjevem domu od 26. do 30. novembra.v hotelu Slon pa ga bo slovesno odprl ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel že v ponedeljek, 25. novembra. Infos se bo letos predstavil v prenovljeni podobi, bolj bo strokoven, saj bo sestavljen iz velikega števila predavanj in seminarjev. Ker se širi računalniška kultura in znanje, bo tudi več tematskih NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 90.15 PBSd.d. (na vseh poštah) ROBSON Mengeš SHP-Stov. hm in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVENUATURISTBoh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice 5ZKB Blag. mesto ŽM ŠUM Kranj TALON ŽalfoAfe Tratt, SUrft, 20. Stnje TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik - Bakovmk UKB Šk. Loka VVILFAN JESENICE supemofcetUBON VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 8920 90.40 90.45 90.20 90.00 90.40 90.50 90.30 90.20 90.50 90.30 065/21-120 90.80 12.79 9075 91.15 92.10 90.70 90.70 91.95 90.80 9220 90.80 91.20 90.79 91.30 12.83 1288 1150 12.80 12.80 1270 12JS9 12.78 1250 8.80 895 895 882 8.90 880 898 898 895 9J01 8.92 065/32-377 1290 8.95 9.10 9.00 890 820 8.95 1287 1287 13.17 1287 1290 1287 12.95 1286 1285 1285 9.20 9.10 9.10 9,61 9.15 9.10 9.05 9.05 9.15 9.11 9.05 1286 13.08 1X30 1290 1Z85 1206 12.86 13.18 90.27 91M 211-339 1281 1189 12.70 12.90 12.82 1288 1272 1200 362-696 360-260 714-013 53-816 12.68 12M 8.88 8£2 890 870 9.00 8.90 897 8.80 9.09 9.31 925 9.10 9.05 9.17 9.10 9.55 9.19 9.20 9.07 9.20 8.85 9.16 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, kise pridružujejo pravico dnevnih ^SbmSSniških tečajev glede na ponudbo m povpraševanje po tuiih valutah. i nekaterih \a katerih i tečajih. "fXSy^ng/fe informacije o menjalniških i luiaijcv v onr, íu.wu ivjiaij^» » >_.wiw.j—».-------» tolarjev v NLB in SKB, v Abanki in v PBS -Poštni banki se sm racunBlulslM, *ulíUÍU m -—. . . . . ... znaša avtomatski limit polovico rednega mesečnega priliva sklopov. Najbolj zanimiva tema bo leto 2000 m izzivi, ki jin JaTR) se veliko imetnikov tekočih računov odloča za izredni prinaša prehod v naslednje tisočletje. Druge temei pai so. hrn"- Banka svojim dobrim komitentom z izrednim limitom za novosti, kakovost programske opreme v Sloveniji, intranet n internet, komunikaci e, baze podatkov, prenovitev in uvajanje . . .. . , J-', • *___,..x,,r,oiniitvn in i7f>hraže- mm um Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.: 360-260_ P.E. KRANJ, Delavski domx NOVA TEL ŠT.: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816__ na ^as omogoča bistveno višje dovoljeno negativno stanje 'ndiviJit m računu- Banke jih odobravajo na podlagi za odoh3- vlog' strošek postopka plača imetnik TR. Tarife vijjn nt£v izrednega limita so precej različne, odvisne so od $kle odODrenega limita in dobe, za katero banka in komitent izredne po?0(?DO 0 izrednem limitu. Večina tarif za odobritev dov0r6^a Umita se vrti okrog enega odstotka od zneska • odri60683 negativnega stanja, vendar najmanj 1.000 tolarjev do OdobriT6" ucBailvucBa »"'u«. ..-j-----*j----- do en vrednega limita v višini nad milijon tolarjev za dobo LjubK83!leta v Gorenjski banki stane 8.800 tolarjev, v Novli v J*nskl banki pa 2 odstotka od zneska. kartico letujemo, da dobro pazite na svojo čekovno k'nkoïn pravzaPrav bančno kartico, ki je uporabna tudi na ki j0 b atu; 0b "gubi kartice je velika verjetnost, da se bo tisti, Vašin» °Hnase'.au vam jo je morda celo ukradel, z njo oziroma z *aineni .rJem okoristil. Zatem pa vam bodo v banki ^Ui\si\0 zgubljene bančne kartice še pošteno zaračunali: v PfiS onn to,ai3ev'v Abanki 500 tolarjev, v Hranilnici Lon 600, v tolari™y0,arJev» v SKB dočaka, v Gorenjski banki 3.300 J • Le v SHP nove čekovne kartice na zaračunajo. ínterneí, Komumnaiijo, uatv pUUI proizvodnih informacijskih sistemov, računalništvo in izobraževanje ter črtna koda magnetne in čip kartice. Letošnji sejem je že peti po vrsti, na njem bo več kot sto razstavljalcev, 79 predavanj v okvirju seminarja Infos in več kot sto komercialnih predstavitev. Tudi Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije, ki je eden od soorganizatorjev prireditve, se bo letos predstavilo z več vsebinskimi sklopi. Predstavili bodo mobilni komunikacijski center, ki so ga prvič uporabili ob obisku papeža v Sloveniji in delo kriminalističnega analitika. Pripravili pa bodo tudi predavanji. Revija Monitor bo podelila zlate monitorje za leto 1996. V svojem laboratoriju je preizkušala strojno opremo - od slovenskih osebnih računalnikov do velikih monitorjev in grafičnih kartic, in na podlagi kakovosti odločila, kdo si zasluži zlati Monitor. Podelila pa bo tudi plakete najboljšim razstavljenim izdelkom na prireditvi Infos. • K. Škrbo t anr nore cc*uv Medbančna konkurenca pri a«ivnih obrestnih merah se °fttno odraža tudi v obrestnih r^erah za dovoljeno negativno slanje. K temeljni obrestni J}eri (TOM) v Abanki in v Gorenjski banki prištetejo 14-°dstotne letne realne obresti, \SKB 13 odstotkov "malega *j v Hranilnici Lon 13,9 ^stotka, v Novi Ljubljanski banki 12,5 odstotka, v Slo-Vftnski hranilnici in posojilnici P* 15 odstotkov. Razlike torej So> in nikakor niso zanemarlji-v° majhne. Ob tem, da je za ptup nekaterih trajnejših do-Dnn možno pri trgovcih dobiti Ramenska potrošniška posojila ^obrestnih merah izpod JyM + 8 odstotkov - z vsemi "r°5ki odobritve posojila vred litres smotrno razmisliti, če n ï^i11115" na tekočem računu Ja]boljŠa rešitev pri nakupu. t£ Primerjavi z uradnim sta-infl nim podatkom o letni Raciji 9,7 odstotka v obdob-\u september 1995/oktober j^6, pa je tudi denar po Trïdez ugodnem pogoju JUM + 12,5 odstotka precej ^soljen. • Podatke zbrala: ^weja Zevnik UUDSKA UNIVERZA RADOVUICA, LINHARTOV TRG 1 tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 Vabi samo upokojence in upokojenke k tečaju Slikanje na keramiko in porcelan (20 ur) Poseben popust Pokličite 715 265 SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1997 tfcjy^li^É^iMK^R Lunin koledar 97, ki ga je za vas pripravila Meta pa vam bo brezplačno odgovorila, v katerem ^- ' WBk Malus, bo letos še popolnejši od lanskega. Poleg znamenju je vaša Luna in kaj vam prinaša. Cena u^ setvenega koledarju, ugodnega časa za klanje koledarja bo 810 SIT, za stalne naročnike pa le živine, sečnjo lesa, parjenja živali, hujšanja, 630 SIT (v ceni nista všteta prometni davek in dnevnih opravil ter neugodnega časa za poštnina). Če želite postati stalni naročnik, to operacije, vas bo letos koledar razveselil še s označite na naročilnici. Koledar boste prejeli po horoskopom in najugodnejšem času za lju- pošti s priloženo položnico za plačilo, bežen. Vsa naročila sprejemamo do razprodaje ko- To pa še ni vse. Koledarju je priložen še kupon, ledarja na naslov ČZD Kmečki glas, Železna ki ga lahko izpolnete z osebnimi rojstnimi c. 14,1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus 061/173 53 79. NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek)........................................................................... [GLAS Naslov....................................................................................................................... Pošta.......................................................................................................... K5I Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja. IhI Datum.......................................Podpis. Pfi KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Srečanje kmečkih žena Le gore so vmes, pa se slabo poznajo Gozd Martuljek - Društvo podeželskih žensk od Rateč do Rodin in Društvo kmečkih žena in deklet Bohinj sta v sodelovanju z blejsko enoto kmetijske svetovalne službe pripravila v nedeljo popoldne v hotelu Špik v Gozd Martuljku spoznavno srečanje, na katerega je prišlo 186 kmetic in kmečkih deklet iz bohinjske ter iz jeseniške in kranjskogorske občine. Po pozdravnem nagovoru predsednic obeh društev Tanje Lipovec in ing. Rozke Siljar so udeleženke v sproščenem pogovoru ob kosilu in kulturnem programu ugotavljale, da so vmes, med Bohinjem in območjem ob zgornjem toku Save Dolinke, le gore in hribi, pa se že slabo poznajo. Sklenile so, da bo srečanje postalo tradicionalno in da bo prihodnje leto v Bohinju. V kulturnem programu so se jim predstavile bohinjske predice in kranjskogorske pevke, Lojze Kerštajn pa jim je "zavrtel" videokaseto o nedavnem semanjem dnevu v Kranjski Gori. • CZ. Biološko kmetovanje Avstrijski zgledi uporabni za gorenjske razmere Dovje - Člani skupine, ki se na Dovjem in v Mojstrani ukvarja s programom celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), in še nekateri drugi krajani so si v petek pod strokovnim vodstvom svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v blejski kmetijski svetovalni službi Majde Loncnar ogledali v sosednji Avstriji, kako so si tamkajšnji kmetje organizirali in uredili prodajo ekološko oz. biološko pridelane hrane. Gostje z Dovjega in iz Mojstrane so med obiskom od svojih gostiteljev velikokrat slišali, da ima Gorenjska zaradi ohranjene narave zelo dobre možnosti za biološko oz. ekološko kmetovanje, le pridelovanje in prodajo bi bilo treba urediti s predpisi. • CZ. Posvet kmetijske svetovalne službe Kako pridelano tudi prodati Bled - Na Bledu bo v ponedeljek in torek tradicionalni, že enajsti posvet kmetijske svetovalne službe. Domači in tudi tuji strokovnjaki bodo tokrat razpravljali o organizaciji trga in trženju kmetijskih pridelkov oz. o tem, kako pridelano tudi prodati. Slovenski kmetje in kmetijska posestva namreč že nekaj časa dobro vedo, da je hrano lažje pridelati, kot jo potlej po primerni ceni prodati. Gorenjski pridelovalci krompirja to občutijo tudi letos, saj ob nakopičenih zalogah ne vedo, kam z letošnjo letino. • CZ. SVEŽE ZELJE Na šolskem posestvu Srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju prodamo sveže zelje varaždinec. Večje količine dostavimo na dom in dajemo zanje dodatni popust. Informacije po tel.: 471-706 ali 472-025. M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj UGODNO! BIKCI ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO PLEMENSKE OVCE jezersko solčavske pasme informacije tel.: 064/211-252 KRMNI KROMPIR Agrarna skupnost Žirovnica - Moste Dobili nazaj, ne da bi zapravljali za advokate Čeprav je pogosto slišati, da postopki za vračanje premoženja agrarnih skupnostih zaradi zapletenosti omogočajo zaslužek le advokatom, pa so jih v agrarni skupnosii Žirovnica - Moste ob dobrem sodelovanju z upravno enoto speljali sami, brez drage odvetniške pomoči. Moste pri Žirovnici - Na območju jeseniške upravne enote so doslej vrnili premoženje štirim agrarnim skupnostim: trem po zakonu o denacionalizaciji, agrarni skupnosti Žirovnica • Moste pa kot prvi po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Agrarna skupnost Žirovnica - Moste je nekdaj obsegala 404 hektarje pašnikov Reber nad Žirovnico, v Završnici in na Žirovniški planini ter vse pobočje Stola, ki sodi v katastrsko občino Žirovnica. Po statutu iz 1939. leta je bilo vse premoženje agrarne skupnosti "skupna last vsakokratnih posestnikov" in se je prenašalo iz roda v rod. Člani skupnosti so glede na različne deleže (od ene četrtine do enega deleža) imeli različen vpliv pri odločanju in tudi različne. Skrb za pašnike in planine Ko je oblast 1949. leta agrarno skupnost ukinila, so zemljišča in ostalo premoženje (pastirska koča in hlev za živino na Žirovniški planini) postali splošno ljudsko premoženje, ki je potlej formalno prešlo v last KŽK-ja, z njim pa je vse dotlej upravljala Pašna skupnost Žirovnica. Njeni člani so skrbeli, da se pašniki in planine niso zarasli, nasprotno - v Završnici so pašnik z agromelioracijami celo povečali. Kmetje iz Most, Žirovnice, z Brega, s Sela, iz Zabreznice in s Potokov so še pred nekaj leti na pašnikih nad Žirovnico, v Završnici, na Žirovniški planini ter na Zabreški in Potoški planini pasli skupno okoli 140 goved in 30 konj, letos, na primer, je bilo na teh pašnikih in planinah skupno 110 govedi in 21 konj, od tega iz Žirovnice in iz Most 52 govedi in 21 konj. Pravice in obveznosti odvisne od deležev Nekdanji člani agrarne skupnosti oz. njihovi zakoniti dediči so zahtevali vrnitev premoženja že na podlagi zakona o denacionalizaciji, vendar je jeseniška upravna enota potlej njihovo zahtevo reševala po posebnem zakonu o agrarnih skupnostih, ki je začel veljati februarja predlani. Pred dvema letoma so na občnem zboru sklenili sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, izvolili organe skupnosti, za predsednika gospodarskega odbora imenovali Antona Koselja iz Žirovnice in sprejeli pravila, po katerih so njihove pravice in obveznosti odvisne od deležev, ki jih določa register deležnih pravic. Člani s celim deležem imajo dvanajst glasov, tisti s tričetrtinskim deležem devet, s polovičnim deležem šest, s tretjinskim štiri in s četrtinskim tri glasove. Stari dokumenti so jim veliko pomagali Ko je jeseniška upravna enota marca letos agrarno skupnost Žirovnica -Moste že vpisala v register agrarnih skupnosti, je bil izpolnjen zakonski pogoj za začetek postopka za vrnitev premoženja. Agrarna skupnost je za to pooblastila Jožeta Slamnika iz Most. Čeprav je vedel, da je postopek zapleten, se je kljub temu odločil, da ga poskusi izpeljati brez drage °dve^o! pomoči. To mu je ob dobrem so vanju z jeseniško upravno enoto oz. z upravno delavko Natašo Torkar uspelo. "Veliko je >i statut stare agrarne skupnosti iz poti, sreča pa je bila, da se je še ohrani tudi bilo opravkov I» hra 1939. 1911; Dva v stari in novi agrarni skupnosti Agrarna skupnost je na začetku štela štirideset članov, potlej se ji je zato, da prosti deleži po zakonu ne bi prešli na državo, pridružila še sedmerica. Med skupno 47 solastniki sta še dva nekdanja člana agrarne skupnosti, ostali so njihovi dediči (otroci, vnuki, žene, snahe), solastnik pa je tudi Rimskokatoliško župnijstvo Breznica. Dvanajst solastnikov ima po en delež, eden (še edini čisti kmet v Žirovnici) tričetrrtnski delež, sedmerica eno polovico, 27 pa enotretjlnskt delež. Kmetje po glasovih prevladujejo nad nekmeti Čeprav je med 47 člani agrarne skupnosti le 18 takih, ki še redijo vsaj eno govedo in imajo torej tudi interes za pašo, pa kmetje po številu glasov prevladujejo nad nekmeti. Takšno razmerje med deleži in vplivom je tudi najboljše zagotovilo za to, da bo agrarna skupnost nadaljevala delo pašne skupnosti in da bo pašnike in planine še naprej uporabljala za pašništvo. Na vseh teh planinah bo dovolj paše za potrebe članov skupnosti iz Žirovnice in Most, gospodarski odbor pa bo odločal o tem, ali bodo morebiti omogočili pašo tudi kmetom iz drugih vasi leta in register deležnih pravic iz - . leta," pravi Jože in poudarja, da je w postopek poceni in da je na vsakega člana novoustanovljene agrarne skupnosti prišlo le po tisoč tolarjev stroškov- Nazaj dobili tri hektarje manj Jeseniška upravna enota je avgusta letost izdala sedanjim članom agrarne skupnosti delno odločbo o vrnitvi premoženja, ob koncu septembra pa še pravnomočno odločbo, ki tudi formaln0 omogoča prenos lastništva. Skupnost je dobila nazaj tri hektarje manj, kot je bilo njeni predhodnici podržavljeno, ker je del zemljišč nad Žirovnico pozidan, približno hektar pa je prešel v zasebn0 last. Od 401 hektarja skupne površine je približno štiri hektarje pašnika naj Žirovnico, 25 hektarjev pašnika Završnici in prav toliko na Žirovnis* planini, ostalo pa so gozdovi, varovali gozdovi ter nerodovitne površine. Pasn skupnost, ki jo vodi Igor Lebar j Žirovnice, bo jutri, v soboto, pi"edal posle novoustanovljeni agrarni skupn<£ ti, ki bo odslej tudi odločala o paši. • ** Zaplotnik Kmetijstvo bo v novem državnem zboru dobro zastopano Z vilami v hlevu, z besedami v parlament Za poslance državnega zbora so bili izvoljeni predsednik Slovenske kmečke zveze, dire#° Združenja govedorejcev Slovenije, predsednik Sindikata slovenske kmečke zveze... ^ Ljubljana - Volivci so v 90- zveze in kmet, ki kosi 14 hektarjev veliki kmetiji tudi izobrazbi diplomirani i „$-članski državni zbor izvolili hektarjev strmih travnikov in živinorejec in vinogradnik, ki živinoreje, sicer pa bo p gospodari s 40 hektarji gozda, si na področju kmetijstva želi ko mesto odstopil dru& b0 tudi petnajst kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov ter kmetovalcev. Največ, kar deset, jih je iz vrst Slovenske ljudske stranke. Prof. dr. Franc Zagožen je predsednik Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki, doktor kmetijskih znanosti, kmet, ki se lahko pohvali z najboljšim tropom ovac pri hektarji gozda. Zadnja leta se na kmetiji ukvarjajo tudi s sirarstvom in z rejo ovac. Pred volitvami je obljubil, da bo zagovarjal ustrezno cenovno m zaščitno politiko, še zlasti na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Doktor veterinarske medicine Janez Kramberger (SLS) živi in dela na 20 področju kmetijsh predvsem večji pravni red. Alojz Vesenjak (SLS) je kot diplomirani inženir agronomije in vodja zadružne proizvodnje najbolj razočaran nad zavlačevanjem denacionaliza-cijskih postopkov. Franci Ro-kavec (SLS) je kmet in gozdni posestnik, ki obdeluje 54 hektarjev veliko kmetijo in redi 20 ko mesto odstopil kandidatu iz stranke, Ci*vo postal mandatar za nove vlade. Geza D»B<.v (LDS), ki je bif poslanec | minulem mandatu, Je j j( žef Špindler (LDS) je * agronomije. Na kmetija razume tudi Franc V 00 (SDS) iz Adergasa, to^>tudi nas, in velik zagovornik eko- hektarjev veliki kmetiji, ki je glav govedi. Pred volitvami je i '. íaïíec amp3** t T^V^f^'^SSi usmerjena v prirejo mleka m izjavil, da ga zelo moti nepo- gg» £ES Združenja govedorejcev Slovenije in kmet na petnajst hektarjev veliki kmetiji, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka, z vinogradništvom in s prodajo vina na domu. Ciril Smrkolj (SLS) je predsednik Sindikata slovenske kmečke vinogradništvo. Darinka Mra- vezanost kmetijskih služb In- kmet. Agronomski vijak (SLS) je diplomirana ženir agronomije in črnomalj- m Lešnik (DeSUS) je nrka agronomije in se ski župan Andrej Fabjan se bo upokojenec, vendar P , v kot poslanec zavzemal za kmetom verjetno Še uveljavljanje regionalne poli- spominu po televizijskin ^t tike. Za poslanca je bil izvoljen tudi kmečki fant, prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, ki je po kot podjetnica ukvarja z vrtnarstvom. Najbolj jo moti premajhna zaščita doma pridelane hrane. Franc Potočnik (SLS) je bil že doslej poslanec, sicer pa je na svoji devet sicer í spominu po ieievi*»r— jah o kmetijstvu, lya?in*e$ (SKD) je diplomirani u ^ gozdarstva, sicer pa tudii ^ občine Tolmin. • C. Z»P skladišče krompirja Šenčur vsak dan od 7« do 15. ure, tel. 064/411-017 petek, 22. novembra 1996 UREJA: Vilma Stanovnik Od danes do nedelje bo v Kranju tekma svetovnega pokala v športnem plezanju FRANCOZI FAVORITI, NAŠI ZNAJO PRESENETITI Dl° fn?11^ 8'avne8a organizatorja tekmovanja Toma Česna ima največ možnosti za finale med našimi realkami Moj stran tanka Martina Čufar, ki je trenutno v izvrstni formi - Gledalci bodo na atraktivni v» steni v športni dvorani na Zlatem polju videli vse najboljše športne plezalce sveta J^anj, 20. novembra - Z današnjo regis-fl*djO med 11. in 13. uro ter tehničnim Jitingom ob 13. uri se bo v novi športni dvonr' korani na Zlatem polju v Kranju začela Prv» tekma v športnem plezanju JWovni pokal v Sloveniji. Po popoldt *e«> ogledu smeri se bo ob 17. uri začel za PÒ popoldans-- ogledu smeri se bo ob 17. uri začel ^»rtfinale za ženske in tako imenovani Ppen; ns- PPei> za moške. Po jutrišnjem dopolda «m cetrfinalu za moške, ki se bo začel ob gun, se bo zvečer ob 18. uri 22 najboljših sortnih plezalk in 26 športnih plezalcev P°merilo v polfinalu, v nedeljo ob 18. uri nnalu P° °Sem naJboiJ5in tekmoval° še v "po dosednjih rezultatih na največjih eKmovanjih so izraziti favoriti na naši Kmi Francozi, ki so do sedaj zmagovali °* večini največjih tekmovanj. Na vsak y j Pa bodo nastopili vsi, ki kaj pomenijo Športnem plezanju, med njimi znajo Presenetiti tudi domači tekmovalci. Zato \°beta izredno tako7aU, ulc<- lu zanim>v športni dogodek b°do „1ekm?valce kot tudi gledalce, ki se m°jstre ï lahko og^dali največje Pravi p|av£0rtnega P,ezanJ'a na svetu," La v fnn!» orgamzator svetovnega poka-«SÍS? Plezanju v Kranju tomo sortno Ji atl tudi načemik komisije za toednamn anje In član Vršnega odbora Torn r ZVeze-Scoskim*611 Je. skuPaJ z znamenitim Stbt^A0rtn,m Plezalcem Jeanom do>n NarH- om In Ita,ijanoin Mar" Na novi plezalni steni v dvorani na Zlatem Več'no X,em *? od Prejšnjega četrtka polju bo od danes do nedelje moč na delu Plezal^ st>n* ln na novi umetni videti najboljše "pajkce" na svetu, med Polju n-r -1 viP°rtni dvorani na Zlatem drugimi tudi našo Martino Čufar danes vse pripravljeno za so napovedi pred tekmovanjem vedno zelo nehvaležne." Poleg Martine Čufar (AO Mojstrana) bodo za ekipo Slovenije v Kranju nastopile tudi :Katarina Štremfeli (PK Škofja Loka), Metka Lukančič (AO Trbovlje), Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka) in Romana Savič (AO Ljubljana • Matica). Pri moških, kjer je konkurenca zelo izenačena, ima po napovedih Toma Česna med našimi tekmovalci največ možnosti za finalni nastop Aljoša Grom (AO Vrhinka), ki je bil že septembra na prvi tekmi svetovnega pokala v Rusiji na robu finala. Za reprezentanco Slovenije pa bodo nastopali še: Jure Golob (AO Rašica), Franci Jensterle (AO Žiri), Vili Guček (AO Trbovlje), Stanko Zidan (AO Ljubljana Matica) in Marko Lukič (AO Kozjjak), prek Open tekme pa se bodo na glavni del tekme skušali uvrstiti še: Urh Čehovin i AO Ljubljana - Matica), Matej Sova (SPO Tržič), David Stepanjan (AO Kranj). Aleš Strojan (PK Škofja Loka) in Anže Šanca (ŠPO Radovljica). -1 Urnik tekmovanja: -petek, 22. novembra, ob 17. uri: četrtfinaie ženske in Open moški - sobota, 23. novembra, ob 9. uri: Četrtfinaie moški ob 18. uri: polfinale ženske in moški • nedelja, 24. novembra, ob 18. urv finale ženski in moški Poleg naših tekmovalcev bodo v Kranju nastopali še tekmovalci iz 22 držav: Avstrije, Bolgarije, Španije, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Italije, Japonske, Kazahstana, Nove Zelan- leden dni sai ie hiln nntrehnn naiorei vse Čufar: "Martina zagotovo sodi v Krog J^^f^JSS^SS^ najboljših ^^^^^Slov^, .si, da bí tekmovanje potekalo, kit Trenutno je IS^SSSiSStí^m ŠviceUkrajine ZDA, Belgije, Nizo- * »Podobi za največjo prireditev svetovne- bo *^^^S^S^S£í i! zemske in Švedske. Skupno bo nastopilo ^WfeïS Uf^^^^o'ZZ^ fÇfcev in plezala- V. Stanovnik, P*vi T^^jX^Aú^l^r majnna napaka, ki je ni moč popraviti, pa foto: T. Doki UMETNOSTNO DRSANJE TENIS NOV USPEH JESENIŠKIH DRSALCEV sPet \ Ih^e> ^* noven,bra - Jeseniški umetnostni drsalci se evroriu Pobvalijo z novim mednarodnim uspehom. Na 13-tihH«1 kriteriJu za mlade v Celju so med 31-timi klubi iz niki " arzav ekipno dosegli odlično 4. mesto. Med posamez-3. /,a s? se najbolje uvrstili: Pri mladinkah Alenka Zidar na Ò'rbai a Mrak P3 na 5. mesto, pri mladincih pa Gregor P0xtJ; na 4. mesto. Pri deklicah do 13 let je bila Teodora 3 ml?''pn deklicah do 11 let pa je Nena Stojanovič zasedla • mesto. • J. Rabič Rabila, prireditve °bčin'?vina kranJskih plavalcev - V veliki sejni sobi Mestne Uri orp anj bo Plavalnii klub Triglav danes, 22. novembra, ob 20. V0Q,stvotfral redno letno skuPšcino. Po poročilih o delu bo Predsed k predstavilo program dela, volili bodo novega na|raden«Ys na^D°^ m pLavalcem in trenerjem podelili Wfvli^*' spored - Ta konec tedna ni na sporedu rednega $K£na • ln.A2 nioški ligi, košarkice Odeje Marmorja v 1. ženski 17 uri v i"1" 80st*&° Pn Ježici-v IL ženski SKL Jesenice jutri ob 'fraio ™ gostijo ŠD Šentvid, Domžalčanke pa doma OdLnr,Jtiico n»3^- * v-s-fileda x £ 5Pored- Jutri ob 19. uri čaka odbojkarje Minolte davnih , °§a, saJ v blejsko telovadnico prihaja ekipa °dboikarPlča v' Sal°nit Anhovo. Tudi novega trene Uri nC° ^P^nja Bled ne čaka lahko delo, saj se t igraio nilS yarovanke pomerile s TPV Novo mesto Triglav° Ifn i : Vuzenica (OŠ Radovljica ob 16.30 EDINA ZMAGA BORUTU URHU V nadaljevanju turnirja "Nika Crystal Cup 96" v Portorožu, so vsi slovenski predstavniki izgubili že v prvem krogu tako posamezno, kot v dvojicah z izjemo Boruta Urha, ki je v dvojici s Slovakom Galikom ugnal slovaško-nizozemsko dvojico KroSlak-VVibier z rezultatom 6:1, 4:6, 7:5. Posamezno je Urh moral priznati premoč osmemu nosilcu Madžaru Krocsku s 4:6 in 1:6. Pred tem je Wibier izločil Andreja Bizjaka z gladkih 6:2 in 6:2, po razburljivem dvoboju pa se je moral posloviti tudi Andrej KraŠevec, ki je v treh nizih klonil proti Švicarju Heubergerju s 2:6, 6:3 in 3:6. Kraševec skupaj z Markom Porom ni našel skupnega jezika, zato sta bila v dvojicah lahek plen švicarsko-avstrijski dvojici Della Piana-Mandl s 3:6 in 1:6. Bolje sta se upirala Blaž Trupej in Žiga JanŠkovec, ki sta proti slovaški dvojici Hrbaty-Hromec klonila s 6:7, 6:4 in 1:6 ter J. Božič in Bizjak, ki sta proti švicarski dvojici Heubergr-Strambini prav tako izgubila v treh nizih s 4:6, 6:4 in 2:6. Nasprotnika Urha in Galika bosta v 2. krogu Angleža Wilkinson in Delgado. • M. Urh HOKEJ JESENIČANI PREMALO UČINKOVITI Jesenice, Bled, Kranj, 22. decembra - Minuli torek so hokejisti nadaljevali s tekmovanjem v Alpski ligi in v domačem državnem prvenstvu. Ekipa Olimpije Hertz je zmagala v Gradcu, Acroni Jesenice pa so morali priznati premoč ekipe Kapfenberga. Sportina je bila v torek prosta. Po daljšem času odsotnosti iz domačega ledu so navijači Acronija Jesenic pričakovali boljšo igro železarjcv, predvsem pa novi prepotrebni točki za visoko uvrstitev na lestvici Alpske lige. Toda gostiteljem v torek v Podmežakli ni šlo, saj so proti borbeni ekipi Kapfenberga dosegli en sam gol, prejeli pa tri. Končni rezultat na tekmi je bil 1:3 (1:2, 0:1, 0:0), edini gol za Acroni pa je dosegel Jure Smolej. Danes Jeseničani v Podmežakli gostijo ekipo Dunaja (tekma se začne ob 18. uri), v nedeljo pa še vodilno moštvo na lestvici, Feldkirch. • Ekipa Olimpije Hertz, kije v torek gostovala pri zadnjeuvrš-čeni ekipi Alpske lige, EC Grazu v Gradcu, je zmagala 2:3 (0:1, 0:3, 2:3). Ljubljančani danes doma spet igrajo z Gradcem, v nedeljo pa odhajajo v Beljak. Sportina, ki je bila v torek prosta, se bo danes na Bledu (ob 18.30 uri) pomerila z ekipo Milana, v nedeljo pa Blejci gostujejo v Bolzanu. V državnem prvenstvu je ekipa Triglava gostovala v Celju in premagala domačo ekipo kar 1:10 (0:4, 1:2, 0:4). Danes Kranjčani na domačem ledu ob 18. uri gostijo ekipo zagrebškega Medveščaka. Ekipa Hit Casino Kranjska Gora je doma gostila Zagreb in igrala izenačeno 2:2 (1:1, 0:1,1:0). • V.S. SMUČARSKI TEK MARIC NAJBOLJE V NOVO SEZONO V Kiruni na Švedskem se Je pretekli konec tedna začela tekmovalna sezona smučarskih tekačev tudi z najboljšimi slovenskimi tekači, ki so od začetka novembra na treningu v tem kraju. Prve tekme so jim služile tudi kot izbirna preizkušnja za mesta v štafeti in za posamični nastop na tekmi svetovnega pokala, ki bo ta konec tedna (23., 24. novembra) prav tako v Kiruni. Sobotna tekma moških na 10 km v klasičnem slogu, v kateri so sodelovali tekači iz devetih držav, se je končala z zmago Italijana Silvia Faunerja. Od naših je bil na prvi tekmi sezone najhitrejši na 23. mestu Ivan Maric (TSK Bled) in si tako poleg Rupnika, Petkovška (oba Logatec) in Dolenca (Brdo) zagotovil mesto v štafeti. Jožetu Kavalarju (33. mesto), Mateju Sokliču (oba Planica) (34.) in Petru Torkarju (Bled) (37. mesto) ni uspelo. Na nedeljski preizkušnji na 15 km v prosti tehniki je bil najhitrejši Nemec Janko Neuper. Blejec Ivan Maric je bil z 12. mestom ponovno naš najboljši in si z Ratečanom Jožetom Kavalarjem (13. mesto) pritekel pravico do starta na posamični preizkušnji na tekmi svetovnega pokala, kjer ima Slovenija pravico do dveh tekačev na startu. Peter Torkar je osvojil 17. in Matej Soklič 22. mesto. Med tekačicami je bila v soboto (5 km -klasika) prepričljivo najhitrejša gostja in zmagovalka rolkarske tekme v Tržiču, Stefama Belmondo iz Italije. Edina slovenska tekačica na tej tekmi Kamničanka Andreja Mali (Jub Dol) je osvojila 13. mesto. Na nedeljski preizkušnji na 5 km v prosti tehniki je zmagala Francozinja Willeneuve, Andreja Mali je osvojila deveto mesto in ima skupaj z desetouvrščeno na tej tekmi Natašo Lačen (SK Črna na Koroškem) zagotovljen nastop na tekmi svetovnega pokala, kjer ima Slovenija prav tako dve mesti, kolikor je tudi naših tekačic v Skandinaviji. • M. Močnik STRELSTVO saj V 2. DOl uri), Astec in dekleta Bled II (OŠ Bled ob 14.15). V' 3.DOL bosta na tekmi v OŠ Lipnica ob 16. uri (vnaprej a 11 : Vuzenica (OŠ Radovljica o ^glav : SIP Šempeter (ŠD Planina ob 15.30) g«tal Branik (OŠ Bled ob 14.15). V ^enjskem samo tekmi v OŠ Lipnica oo 10. un ™*g J%ana tekma med Mehanizmi Kropa m ŠD Tabor) in ob ia. nDtamJe Plamena proti Logatcu. • B.M. x ■ Rokometni spored - V 1.1 državni ligi za moške etípaSearja A S °b 20. uri v hali Poden gosti Gorenje B. Chio Besnicat gOSgcv Ajdovščini. V II.A državni ligi za moške ekipa Save Kranj| jutri 00 v dvorani n- " llah. V II.B o B, Radovl Te,-- k Hrvatinóm, ekipa Duplje G. Grmač pa k Slovanu g*ga med Alples Pohištvom in Dom Žabnico je bila že odigral iSm kr°g igrajo tudi kadetu • V.S. .. M _____^ ^opofH-f-i------• - - - - - Ig. uri vlní v ILA državni ligi za moške ekip_ pri pil dvorani na Planini gosti Sviš, ekipa Preddvora pa gostuje Besnicott Ï U*B državni Ugi za moške ekipa Šešir B gosti Chio odhahV'Radovljica 8osti Àndor B (sobota ob 15. uri), Jezersko Tekma ^atinom, ekipa Duplje G. Grmač pa k Slovanu B. 'K igrajo tudi kadeti, • V.S. . XTol·1í. v npdelio Nogometni spored - V 15. krogu 2. SNL bo ekipa Nakla v nedeljo Jtovala pri Dravogradu, ekipa BS Tehnika iz Domžal pa odhaja gostovanje na Ptuj k ekipi Drave. • V.S. botí0!! no«0"»« • v tekmi 7. kroga Llige. malega nogometa se Sï dane* zvečer v Škofji Loki pomerili ekipi Marmorja Hotavlje g^tarja iz Tolmina. Tekma se bo začela ob 20. un. Ekipa ^la tokrat gostuje. • S.P. . an u in i 12 furnir v Komifcu-Gasilsko društvo Šmarca bo 30. 11. « ^ . inf« 1 Kamnik, nagradni sklad je 200 usoc Sli. Plltar\ formacije pa dobite po telefonu (061) 815 - 055 M^gEj Ffbanje bo v sredo, 27. novembra ob 19. uri v gasilskem domu 0,narca. • v.S NAMIINI TENIS ZANESLJIVE ZMAGE VODILNIH V gorenjski namiznoteniški ligi so ekipe odigrale peti krog, ki ni prinesel presenečenj, le zmage vodilnih Jesenic, drugega Gumarja in tretjeuvrščene ekipe Sava PNKC, v derbiju kroga nad Šenčurjem. Rezultati petega kroga: Jesenice:Štručka 7:3, Gumar : Križe 6:4, Kondor : Alpetour Bandag 4:6, Loka kava : Merkur 0:10 in Sava PNKC : Šenčur 7:3. Partí šestega kroga: Štručka : Šenčur, Merkur : Sava PNKC, Alpetour Bandag : Loka kava, Križe : Kondor in Jesenice : Gumar. V drugi ligi je v srečanju neporaženih ekip v petem krogu v Šenčurju, med Šenčurjem 2 m Jesenicami 2 zmagala ekipa Jesenic 2 in je tako sama na vrhu druge gorenjske lige. Rezultati petega kroga: Duplje 1 : Jesenice 3 10:0, Sava 2 : Predoslje 6:4, Šenčur 2 : Jesenice 2 4:6, Šenčur 3 : Merkur 2 2:8 in Partizan 2 : Duplje 2 8:2. Pari šestega kroga: Jesenice 3 : Duplje 2, Merkur 2 : Partizan 2, Jesenice 2 : Šenčur 3, Predoslje : Šenčur 2, Duplje 1 : Sava 2. • J. Starman VATERPOLO STRELCI KRANJA BOUŠI OD AVSTRIJCEV - Tradició-nalno prijateljsko srečanje strelcev občinske zveze Kranj (SD Kranj, SD Predoslje in SD Omnia) ter Celovca so tokrat organizirali Kranjčani. Tako se je v okviru uradnega dela srečanja pomerilo 39 strelcev v dveh kategorijah in sicer v streljanju z zračno puško in zračno pištolo. Z zračno puško je bil najboljši Andrej Kne s 382 krogi, pred Juretom Frelihom (oba Kranj) s 381 krogi ter Ferdinandom Ederjem (Celovec) s 380 krogi. Domačini so bili ekipno s 2622 krogi tudi boljši nasprotnik od strelcev iz Celovca, ki so skupaj dosegli 2541 krogov. Bolj izenačen dvoboj pa je bil v streljanju z zračno pištolo, kjer je slavil Rupert Krassnig (Celovec) s 377 krogi. Drugo mesto je osvojil Manfred Struger (Celovec) s 375 krogi, tretji pa je bil Simon Bučan (Kranj) s 372 krogi. Dobro streljanje obeh gostov pa je bilo premalo za ekipno zmago (2514 krogov), saj so kranjski pištolaši nastreljali 2534 krogov. • F. Mubi, foto: G. Sinik NAJBOLJ ZANIMIVO V KRANJU Kranj, 22. novembra - Vaterpolisti bodo v soboto odigrali že tretji krog državnega prvenstva v prvem delu. Dve srečanji bosta v Kranju, eno v Ljubljani in eno v Trstu. Najzanimivejše bo srečanje v Kranju ob 20.30 uri, ko se srečata vodilni moštvi na lestvici Triglav in Probanka Leasing Maribor, zanimivo pa bo tudi prvo med Kokro in Portorožem. • J. M. PREBERITE 3X IEO, d.o.o. Podjetje z dolgo tradicijo in mladimi sodelavci ima odprtih se 7 delovnih mest. Zanimajo nas ljudje različnih profilov. Ni važno, kaj ste danes, pomembno je, kaj želite biti jutri!! Radovedni? Pokličite: 061/724-314 FIZZA DELOVNI CAS: 3AK DAM OD 830 - 22°° :EDELJA OD 11°- 22°° P ISCOTEKA RADOVUI CA Danes po 22. uri nastop skupine ABILON MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/226-751 isui Industrijski OVERLOCK RIMOLDI 5 nitni, 2-igelni, zelo ugodno prodam. 057-713. 34900 NAJCENEJŠE OGREVANJE - infraquarz PEČI, naravno, ekološko, neoporečno. MINIMALNA poraba energije, ugodni plačilni pogoji. Tel.: 062/225-708 Prodam kuppersbusch. 36059 (736-701 Ceneje prodam nov avtoradio z zvočniki (garancija). ©242-556 3eio3 BLAUPUNKT BTV ekran 66 starejši, slika odlična, poceni prodam. 050- 501 36105 Zelo ugodno prodam avtoradio Blaupunkt in zvočnike. 0422-225, Jana 36ioe Ugodno prodam brusilni stroj za gateržage. Dovžan, Tržič, 050-423 36108 Prodam PEČ na olje rabljeno za 5000. 078-606 36117 Prodam komplet stroje za izdelovanje lesenih žlic z delom. 0691- 572 36138 Prodam hidravlično STISKALNICO RIKO RIBNICA, 8 tonska. Q691-466 Prodam elektro motorje 1,1 , 1.5 in 2,2 KW vsi novi, ter štedilnik na drva, ohranjen. 057-841 36172 Prodam PRALNI STROJ CANDY rabljen. 0226-015 36w Malo rabljen sadilec za krompir in mikser za prašiče, prodam. 0422- 439 36211 Ugodno prodam dvoetažno PEČ za peko pizz ter kompletni motor za R 4 GTL 053-081, Grega 36244 Samonakladalne prikolice za seno, hribovske in navadne, od 8-25 m3, pajki na 2 in 4 vretena, zvezda grablje, odjemalci silaže In kosilnice, BCS, bencin, petrolej ali diesel. Vsi stroji so malo rabljeni. Garancija, dostava na dom. 0061/815-233 36256_ Prodam prenosni AGREGAT 1.5 KW. Ropret, Balos 9, Tržič 36266 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO Dero in BETONSKI KOZOLEC. 0061-841-318_36287 INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE prodam. 0411-183 36296 GR. MATERIAL Suh smrekov opaž in ladijski pod ter jesenov in hrastov parket, ugodno prodamo. 064-103 34088 Prodam hrastove PLOHE. 482 0421- 35923 Ugodno prodam PC 386 DX 40, 4 Mb RAM, 200 Mb HDD, TRIDENT VGA, 3.5 " FDD s programsko opremo, brez tipkovnice in monitorja. 0862-827 35380 Prodam HI-FI STOLP FISHER -ojačevalec 100 W Sinus, dvojni kasetar, tuner, CD player na 6 plošč, zvočnike Kef 150 W Sinus, vse skupaj za 1100 DEM. 0330-227 35736 Prodam novo PEČ LTŽ - PL -90, trdo gorivo, 200 DEM. 0228-403 35902 VARILNI APARAT na CO 2 in GUMI VOZ 16 col, prodam. PAVLIC, 0331- 346 35904 Prodam malo rabljen KUPPERS-BUSCH. 0324-119_35938 Prodam RAČUNALNIK AMIGA 500 barvni monitor, tipkovnica, veliko igric, joystic. 0411-937 35943 Prodam PEČ Kuppersbusch in ŠIVALNI STROJ, starejši tip. 0061-267-879 35953 RAČUNALNIK 386/33 S ČB monitorjem, faxmodemom In programi prodam. 0245-261 35954 ŽAGO ECD-70 Lux (cirkular), motor 380 V, 2.5 KM, premer 300 mm, 2800 vrtljVmln., teža 49 kg, nerabljeno, prodam za 60 000 SIT 0242-157 35961 Prodam barvni TV Grandcolor ekran 64 brezhiben, cena 100 DEM. 052- 003 35988 Ugodno prodam novi ŠTEDILNIK CALOREX. Spodnji Brnik 77, Cerklje 36006 Prodam HIDRAVLIČNI AGREGAT in DVA CILINDRA. 0312-044 36027 Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO TOMOS FF 61, list 45, skoraj novo. Cena po dogovoru. 0245-456 3eosi Prodam zračno suhe, lepe JESE-NOVE PLOHE. 0620-367 36958 SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine po ugodni ceni. 0725-31935967 Za simbolično ceno prodam STREŠNO OPEKO Vesna s posipom. 049-379 35973 Prodam novo OPEKO Bramac 800 kom s slemenjaki in zračniki, 15 % ceneje. 0731-257 35974 GARAŽNA VRATA (kovina - les) 235 x 217 cm, prodam. 064-188 38125 Prodam NOVOROL za Izolacijo deb. 10 cm z ALU tolijo širine 90 cm. 0741-186 36136 Prodam kvaliteten borov OPAŽ, širine 90 mm. 0311-968 36147 Prodam PEČNICE od stare krušne peči. 0491-086 362ie Prodam več vrst OKEN, dobro ohranjenih. 0061-841-318 36286 Prodajamo Portugalsko PLUTO vseh vrst. 0241-687 38298 IZOBRAŽEVANJE Inštrulram angleščino za osnovne in srednje šole. 056-095 35050 Matematiko in angleščino za OŠ in SŠ uspešno inštaliram. Pridem na dom. 0326-199 36130 Uspešno inštruiram matematiko za osnovno šolo. 0330-449 38220 Mostovno dvigalo Mostovna 2 t, skupaj s progo, dolžine 30 m in širine 5,2 m, zelo malo rabljeno, ugodno prodamo. 064-103 in 0609/624-962 36066 Poceni prodam FOTOAPARAT Carena s samosprožilcem in bliskavico. 0246-682 36087 Prodam termoakumulacijsko PEČ Aeg 6 KW. 0471-492 36090 Zelo ugodno prodam MIZARSKO TRAČNO BRUSILKO SAMCO z elek. dvigom plošč. Dolžina del. mize je 200 cm. 0688-544, Krajnik, Javorje 35 36095 TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine in zamer, ugodno prodam. 0622- 490 36097 OUNI GORILEC - rabljen, ugodno prodam. 0245-478, 0609/642-225 KUPIM Kupim KOTEL 80-100 I. zvečer r332-706, 35963 Kupim osebni avto s štirikolesnim pogodnom do 1300 cm. 066-915 Vlečno kljuko za JUGO kupim. 0620-886 36115 Kupim turistično prikolico. 0311- 025 36123 Kupim 200 kosov cementnosive strešne OPEKE znamke strešnik Novo mesto. 0401-156 38163 Odkupujemo hlodovine smreke, bukve, jesena, javora, jelše, hruške, oreha in kostanja. 0 58-825 36165 Kupim suha bukova DRVA. 0802- 211 36168 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, 0211-248, ali 047-534 16616 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15500, I. klasa cena 13500 SIT, fco kamionska cesta. 0061/864-071 ali 061/864-070 27819 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj 0221-037 in 211-927 28359 Kupim KOMBI S SEDEŽI RENAULT" ali CITROEN do letnika 1990. 0311-' 419 35860, Na obročno odplačevanje kupinr cenejši, registriran avto. Gradnikova. 3, Kranj, st. 13 36257, Kupim nerabljen AVTO PLAŠČ Michelin, 175-70-13 radial X, MXL-kot rezervna guma pri Hyundai Pony GLS. 058-726 36313 /M) 10i P0PUS1 ja ošcctcu-od 4. do 30.11.96 LOKALI Prodamo v Kranju poslovni prostor 44,80 m2 na Planini, cena 1580 DEM/m2, prodamo poslovni prostor 20 m2 na Planini. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 32718 ODDAMO v centru Kranja 110 m2 poslovnih prostorov na odlični lokaciji v Kranju, CK, telefon, primerno za odvetniško dejavnost, agencijske storitve. K 3 KERN, 221-353, 221- 785 33386 ODDAMO V KRANJU 2 ss z opremo, telefonom, hišo za poslovno stanovanjsko dejavnost, LESCE 4 ss brez opreme, BLED 2 ss z opremo, KRANJSKA GORA 2 ss z opremo. K 3 KERN 221-353, tel. in fax 221-785 35622_ ODDAMO KRANJ restavracijo, pisarne 3 etaže, 685 m2 uporabnih površin, skladišče 135 m2, parkirišče. DOM NEPREMIČNINE, 022- 33-00 35887 ODDAMO v centru KRANJA oddamo 40 m2 v I. nads. na Bledu, v bližini cca 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah. K 3 KERN. 221-353, tel. fax 221-785 altamacommerce d.o.o. Kranj Cesta 1. maja 5,4000 Kranj - SLOVENIJA telefon/Telefax: +386 64 331 562 K 17.10 AKCIJA - 10% popust T7 za hladilnike KELVINATOR, katerih proizvajalec je CANDY Italija. • Celotna kapaciteta 2681 • Kapaciteta hladilnika 1761 • Kapaciteta zamrzovalnika: 921 • Opcija: okrasni okvir • Dimenzije: 143 x 60 x 60 cm cena: samo 67 TIP KB 22.10 E • viš. 160 cm - 2 kompresorja • hlad. del 2251 + 921 zamrzov. samo 89.555.- TIP K 33 E • višina 163 cm • hlad. del 2251 in 751 zamrzov. samo 72.791,- KR31 E • Celotna kapaciteta: 3011 • Kapaciteta hladilnika: 2751 • Kapaciteta zamrzovalnika:** 201 • Dimenzije: 143 x 60 x 60 cm cena: samo 54.490.- TIPK2210E • viš. 160 cm • hlad. del 2251 + 921 zamrzov. samo 71.991,- Ribno pri Bledu nujno prodmao poslovno stanovanjski objekt cca 450 m2 uporabne površine, z industrijskim tokom, na 1650 m2 lepe parcele, možnost dostopa s kamioni za 290.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_35474 Prodam PEKARNO v Kovorju. 050-202, vsak dan od 20. do 21. ure 35721_ JESENICE prodamo nov gostinski lokal na odlični lokaciji ob glavni cesti v izmeri 150 m2 koristne površine in 40 m2 veliko teraso. Urejeno večje parkirišče. Lokal obratuje in se prodam s celotno opremo m pohištvom. Cena lokala je 48.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 35792 JESENICE-HRUŠICA, poslovni prostor za špedicijo v celoti opremljen, možna takojšnja vselitev in obratovanje, izmera 55 m2, cena 121.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 35793 V Škofji Loki prodamo 4 nove lokale na lepi lokaciji, ter več novih garaž v trlpiex sisteme. Možni krediti. Samo resne ponudbe. PIA nepremičnine, tel.: 622-318, 623-117 BLED PRODAMO VEČJE ŠTEVILO NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV gre za 20 poslovnih prostorov, ki merijo od 35 pa tja do 70 m2 na zanimivi lokaciji pred vhodom v Bled, cene in projekti so na voljo v naši pisarni. PRODAJALEC NUDI KREDITIRANJE DO 40 % vrednosti poslovnega prostoral MAKLER BLED 742-333, 742-334_35794 Prodamo v Gozdu Martuljku tur-Ist.objekt nov fintes center na Bledu. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221- 785 35815 Prodamo zelo lepo hišo s trgovsko dejavnostjo in poslovnimi prostori, ŠK. Loka, trgovina je v obratovanju, vpeljana in znana med ljudmi. Prodajna cena 450.000 DEM. PIA NE-PREMIČNINE, 623-117, 622-318 PRODAMO hišo in lokal v Kranju, lokal v celoti opremljen in v obratovanju. Vsi priključki, skladišče, dostava urejena, poslopje obnovljeno v celoti 1991 leta, cena visoka, vendar vredna greha. Samo resne ponudbe!! PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 34840 KRANJ STRAŽIŠČE poslovno stav-bo s parkirišči, KRANJ večjo poslov, stavbo v bližini Aquasave, KRANJ center več trgovskih in gostinskih lokalov v pritličju, MEDVODE okolica samopostrežno trgovino z živili, bife, restavracijo, parkirišča, PREDDVOR Kokra DOBRO OHRANJEN LOVSKI DVOREC, 400 m2 v etaži x3, primeren za gostinsko, turistično ali zdravstveno dejavnost, PREDDVOR gostinski lokal na izredno lepi lokaciji, JESENICE center poslovni prostor 127 m2 v pritličju, 2500 DEM/m2, KRANJ okolica 5 km: skladiščne prostore 2 x 380 m2, ŠKOFJA LOKA center skladišče 55 m2,15.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00 35151 Na relaciji Škofja Loka Kranj prodamo stavbno zemljišče 2236 m2, primerno za mirno poslovno dejavnost, 100 metrov od ceste za 170.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643-493 35466 POP 1 Prodamo v bližini Kranja dobro utečeno pizzerijo. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 35818 Prodamo KAVA BAR z opremo v Kranjski gori. K 3 KERN, 221-353, 221-785 -35819 ODDAMO v centru Kranja 100 m2 v pritličju, primerno za ordinacijo, odvetniško pisarno. K 3 KERN, 221-353, 221-785_35816 Za FITNES, aerobiko ali podobno dejavnost oddam prostor v najem. 0312-385 35939 PLANINA ODDAMO poslovne prostore 300 m2 za daljše obdobje za trgovino, storitve ali pisarne. STAN-ING 242-754 36021 GOSTINCI POZOR! Prodamo hišo z lokalom v centru Kranja ter hišo z lokalom in pizzerijo v Preddvoru. Samo resne ponudbe PIA NEPREMIČNINE, tel.: 064/623-117,064/622-318 STRAŽIŠČE oddamo poslovne prostore na Delavski ul. za pisarne ali storitve 10 DEM/m2. STANING, 242-754 36022 KRANJ CENTER kupimo pritlične poslovne prostore. STANING 242- 754 36023 KRANJ CENTER oddamo poslovni prostor 45 m2 za trgovino ali storitve. STANING 242-754 36024 V Škofji Loki prodamo stanovanjsko hišo s trgovino v obratovanju. Izredna lokacija! K hiši spada tudi dvorišče in del parcele. Samo resne ponudbe PIA NEPREMIČNINE, tel.: 623-117, 622-318 TRŽIČ - Deteljica prodamo ali menjamo za 2 ss v Ljubljani, poslovni prostor za trgovinsko ali storitveno dejavnost, 61 m2, CK, tel., cena po dogovoru. PRIMO, d.n.o., tel., fax 50-0S2, 0609/646-902_38047 V Šenčurju ODDAM KLETNE PROSTORE v najem za mirno obrt. Informacije popoldan in v nedeljo na 0632-230 36067 ODDAM PROSTOR za pisarno ali šiviljstvo, 21 m2 s telefonom (center Kranja). 0326-186 36076 V najem ODDAM PROSTOR 50 m2 za mirno obrt ali skladišče na Primskovem v Kranju. 0242-530 36144 Oddam PROSTOR v najem za mirno obrt. 052-324 po 19. uri 36198 IZJEMNA PRILOŽNOST ZA TRGOVINO - frekventna lokacija - prodamo posl. prostor, 20 m2, tel, parkirišče, cena 47000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 0267-535 36236 Ugodno prodam vse za trgovino( pulti, skrinje, police, stojala). 0731-550 ali 0609/646-506 38243 V najem oddam opremljeno TRGOVINO primerno za prodajo TEKSTILA. Inf. od 7.-9. od 19. - 21. ure na 0064/471-371 36245 ODDAMO pri Lescah živilsko trgovino, v Kranju pisarne različnih velikosti In več trgovskih lokalov v trgovski hiši. PRODAMO v KRANJU večji poslovni objekt z gostinskim lokalom in proizvodno halo pri KRANJU in RADOVLJICI. APRON 331-292. 38262 V centru Kranja prodamo prostore v I. nad., 80 m2, primerni so za poslovno dejavnost. Mike & Co. d.o.o., 226-503 36271 KOLESA Prodam dirkalno KOLO št. 55, cevi Columbus. 0715-486 35981 Novo GORSKO KOLO poceni prodam. 0311-337 36029 OBLAČILA Poceni prodam nov krzneni plašč Nutrija. 0323-977 35912 Prodajamo NEDRČKE in SPODNJE PERILO za svečane priložnosti. 0327-508 35914 Ženske barete dvojne in otroške KAPE, razne figure dobite 0715-050 35990 Prodam belo poročno obleko - butlq Maslarič in ogrinjalo. 08O3-O4936H3 OTR. OPREMA Prodam otroški AVTOSEDEŽ za 8000 SIT 0310-112, popoldan 36143 Ugodno prodam otroško posteljico, ?loboki in športni voziček. 0325-15 36250 Prodam otroško zimsko VREČO za na športni voziček, cena 1000 SIT. 0326-869 36273 astrološki ZMENKOFON za OSAMLJENE.* *J5:090- 42*oO PREROKOVANJE RElj^T ASTROLOGIJA^^ RAZLACU^SiSr^ REGRESraS|A .../* 090-42-86 Agencija Agencija na meji znanega^' OSTALO_____, Izposodite si video kamero SJJj uporaba je enostavna, P08^ odlični. 0222-055 ____ SPOLNOST OD A-2 IN ANONlg ANKETA V SAMO ENI *NJ' 0064/451-397 _____ Prodam dve jeklenki za gospodinjstvu. Cena &uuu g| 0633-688, zvečer ^____1 Prodam nintendo NES + 3 0715-935_ Prodam GOBELIN "Zadnja ve 115x50 cm. 0631 -495, P° ' * 35969_ -- Poceni prodam 2000 lltersko PJ tično CISTERNO za kurilno ' 0331-476_ ^__- JASLICE, modele za njih, parkeljna. 0242-331_____* Poceni prodam BLAGO za niče, širina 2.1 m na 04i-»1 ^ 411-978______ Plinski gorilec primeren ^"rHiS kuho, ugodno prodam. 07ZU- 36118 Prodam stenske in sredinske v«a primerne ZA ŽIVILSKO TRGU*■ ALI SKLAIDŠČE. O801-429^> Prodam električne viseče in nart*j[J svetilke ter svečnike vse iz sm 0891-029_____ OLDTIMERJI! Če bi hoteli imej &t let stare, ohranjene SMUČI, P°" , 0736-234 PRIDELKI Prodam ZELJE v glavah VarsSjJ ko. Rozman, Škofjeloška 34 GRMOVNICE in VRTNICE do 50 J ceneje dobitea na Sp. Brnik ->' 0422-666_ __*£. SENO in SLAMO balirano z dosjjj prodam. 0067/53-104, zvečerj^, JABOLKA - domača v*f sort.prodam. Pokopališka po>J Naklo__ jgS Prodam REPO za kisanje in km* KROMPIR. Q401-477____j> Prodam neškropljena JA0^ voščenko in krivopecelj. 077-0*' Prodam KROMPIR Erla, nepreP^ po 10 SIT. Okroglo 13, Naklo Prodam neškropljena voščenke, jonatan In t 0403-167_ Prodam sladek MOŠT in gEJ JABOLKA ter smrekove coia" ^ klase. 0460-048 Kvalitet Zavrh 9 36120 Prodam neškropljena 0415-504 itno koruzo v zrnju r olc , Šmartno pod šmarno« V Prodam REPO primernoJ» ^ in krmno PESO. 0631-229 POSESTI ODDAJAMO opremljen in n60^0^ Jene hiše v Škofji Loki. "(joçfr dolgoročni najem. Plačilo P^-l^ dok voru. PIA NEPREMIČINE. 622-318 BALONI reklamno;dekora^ potiskani po vaši želji- A OSKRBA, d.o.o. tel./fax: 062/-L KRANJ TRSTENIK P^/J^tg parcelo 500 m2, z vso dokui Qw> jo, izgrajeno, I. ploščo<£*%V1* DEM. K 3 KERN, 221-353, ** v Ss!_—-— Prodamo stn. kmečko hi»o. |- W 28 Zasip, Bled hiša je stgj W stanovanjsko urejeno P^Le. SS sarda pa je potrebno obnov p /> dajna cena 80.000 Dt^16 NEPREMIČNINE, 623-117. 34827 -- V Kamni Gorici pri polovico hiše (pritličje, kW » spcr parcele na kateri stop ov» darska poslopja). f&jgkWÈ 85000 DEM. PIA Ntrne ^ 0623-117, 622-318 ^^[. PRODAMO PŠENIČNA ?%o$. kmečko hišo in gosp?0-ioiah, ft parcela 1574 m2, v Dornz* y* odlični lokaciji hišo v W- fy'^i parcelo 360 m2. K 3 KERN, ** & tel. in fax 221-785 «S2S5MO KRANJ Podkleteno, Í S^u^0 3 ParC6l° 600 enonan« TNJAH na odlični lokaciji CnS,ropno hiš0- sP°dai 23 P°-K3kpS?laïín08t· z9°raJ stanovanje. OičigN. 221-353, 221-785 34813 vani?i?oA h,? BLED-ZASIP dvostano-SSS hišo s 140 rn2 poslovnih 5SJ£ANJ BITNJE novo dvostano-ze K? m° z dvema garažama, ob KRAM i cP?su na Parceli 700 m2, M2 h^i Llmskovo NA PARCELI 450 flia?« • dV0ička- 160 rn2površine, d n v1' KRANJ Labore manjšo 510 iono.hišo 2 9ara*° na parceli SulnS2, 170000 DEM. KRANJ leonno nï?tno hišo v ,v- 9r. fazi, oviS°PEM-ln dokončano dvosta-Si 'S^iŽ?- D0M NEPREMI- «iiÍLÍ~"**w*w0 34193 Prodamo ČUDOVITO HIŠO s parcelo med Šk. Loko in Žabnico, ki vam zaradi ogromnih bivalnih površin omogoča, da živijo v njej tri starostne generacije. Cena je 430.000 DEM, možen dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 32862 ceS??AM0 BLED starejšo hišo v I25nnnnra,r»parceli 280 ^2, cena 9a Cffi? DEM- Bled hiša meščanske-SfJrSn^ Parceli 1200 m2, cena "'"'00 34811 MESNICA DELIKATESA Struževo 7, 4000 Kranj tel.:064 225 720 ^ATEUTSKI ^S'TEMI AMSTRAD ^S^ožeod549dem ^ORDhKJl, KARTICE ZA FILMNET Vjjgpfl PACE, ECHOSTAR V^n.nvi sistemi ,M0^AŽA KLASIČNIH ANTEN ^jJgjjOCNO PLAČIU)* ^T-VllHOVNIK " 635-102 Poskfj^0 dvostanovanjsko hišo z ureiftni^"1 Prostorom, z zelo lepo Proff vrto™ 930 m2 na Bledu. NEpReS,£ena 410.000 DEM. PIA ^EMIČNINE. 623-117. 622-318 tan!fi!?TRANI Prodamo dve dvos-ajovanjski hiši na večjih parcelah sOOftffifrSST* od 350.000 dem DO ''623 n°,DEM- pIA NEPREMIČNINE, ^117. 622-318 _34835 vŽtaffA Pri Šk. Loki prodamo 117 6o'!°ò NEPREMIČINE, 623- 1 °"-318 uirw Industrijsko parcelo cca 16000 m2, prodamo na lepi lokaciji, ob prometni cesti, na robu mesta, ob glavni vpadnici v mesto Kranj, možnost parcelalcije. AGNET Kranj, 223-485. 0609/643-493 35462 PRODAMO v Poljanski dolini hišo v III. gradb. fazi skupaj s staro kmečko hišo, ter v okolici Gorenje vasi 5200 m2 zemljišča z gradbenim dovoljenjem, ter več vikendov. MIKE & Co. 226-503 35064 Prodamo na Drulovki na krajnl lokaciji prodamo atrijsko hišo, 400 m2 sveta. K 3 KERN, 221-353, 6el. fax 221-785 36068 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 42, cena 55.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785_33563 KRANJ na lepi lokaciji prodamo 1 ss 43 m2 za 73000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_34778 KRANJ Planina I prodamo 2 ss 63,40 m2 komfortno adaptirano za 89000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 34782 V Kranju nujno najamemo več garsonjer in enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_35463 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane Interesente. AGENT KRANJ 223-485 aH 0609/643493_354« V Kranju nujno kupimo dvo ali trosobno stanovanje, obvezno v pritličju z balkonom za gotovino. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 35471 KOROŠKA C. 5, TRŽIČ TEL: 064/52-233 Prodamo 2 ss v starejši hiši J« niče, stanovanje je v pritličju, P' h a mu še nekaj zemljišča, prod8/XM 60.000 DEM. PIA NEPREMlCWJj 623-117, 622-318___.__2- PRODAMO GARSONJERO vjjj jevi 30 m2, C K, balkon, kuhinja. MIKE & Co.d.o.o., 22^ 35058_ —" PRODAMO 1 sobno stanovanje J Planini 34 m2, CK, balkon, in t Zlatem polju, 53.6 m2, CK, MIKE & Co. 226-503 PRODAMO na Planini stanovanja in 2+2. Mike 226-503___ KRANJ PLANINA I 1 ss, 44,5 tgg 72000 DEM. DOM NEPREMICJV O 22-33-00 _5* Takoj najamem GARSONJERO Kranju ali okolici. 0226-269 04* MAKI*« 4260 Bled, tel.: 064/76-461 Ljubljanska cestadfc 461, fax: 064/77^ V Kranju prodamo večje dv<£?r0p-sianovanje 62 m2, v prvem na»-» zfl ju, z dvigalom, z vsemi Pr'Wr223' 103.000 DEM. AGENT Kranj, j*J 485, 0609/643-493___" V Radovljici prodamo več 2 ss^ vsemi priključki. AGENT Kranj, ^ 485,0609/643-493 ____' Na Jesenicah prodamo \^JSEM stanovanje 50 m2, z vsemi Pjpm za 63000 DEM. AGENT Kranj, 485 ali 0609/643-493 ____ V Kranju prodamo garsonjero 33, z vsemi priključki v prvem naos 3. za 55000 DEM. AGENT Kranj, 485, 0609/643-493 __ 35773 ___V --S5*r- RADOVLJICA 2,5 Izmeri 61 m2, II. nads., P^&S* 89.000 dem. makler bled ' & 742-334 -^^tf1* RADOVLJICA 2 ss v W*2$0& IV. nad. prodamo za f^ïS^S4 MAKLER BLED, 742-333, 7«« BOHINJSKA BISTRICA. ga*2itf$ v alpskem bloku v izmen ^1 UfjflJ^ vseljiva, cena 42000 DEM- ■» BLED 742-333, 742-334 dvK*AhJ ZLATO OLJE prodamo fortnn.,1 stanovanji 53,60 m2, kom-46 i«o . 1 vseli'v° za 89000 DEM in Podimonads- za 65000 DEM. l^jG^-210, 222-076 35763 KRANJ Planina II prodamo 2 ss 64 POsiK?o~rtno 23 cca 93.000 DEM. l^jG. 224-210, 222-076 35765 komfLPJanina 1 Padamo 3 ss 78 m2, POsmÍ™ za cca 117.000 DEM. ^SING, 224-210, 222-076 35766 AGENT, p.eM KRANJ tel.: 064-223-485 fax: 064-223-485 mobitel: 0609-643-493 * Dvosobno stanovanje s kabine-J0rn 78,20 m2 v petem nadstropju, W° pregrajeno v 2+2 nujno prodano za 130.000 DEM. * Na Jesenicah nujno kupimo več Stanovanj različnih dimenzij, za ^ane interesente. * Ribno pri Bledu prodamo hišo 450 ["2 uporabne površine, na 1650 m2 lePe parcele, za 290.000 DEM. Na Sorlijevi ul. prodamo garsonjero 30 m2, z'vsemi priključki za 55.000 DEM. * V Orehovljah oddamo dvosobno snovanje v hiši, delno opremljeno, 8 souporabo kopalnice za 300 DEM Mesečno + trimesečno predplačilo. v Kranju prodamo več enosobnih, wosobnih in trosobnih stanovanj, lepo ^ranjenih, na različnih lokacijah. Gorenji vasi oddamo 120 m2, 9°spodarskega poslopja primernega poslovno dejavnost diskont ali wobno. Najemnina po dogovoru. BISTRICA 3 ss v izmeri 6500O h 2EL0 UGODNA CENA, 742-334aem- makler b|ed 742-333, 35778 BOHINJ . ™< v mansardi večstanovanjske hiše, 5.6' vrta, parkirišče, vse za 35000 M. MAKLER BLED 742-333, 742- •334 35778 KRANJSKA GORA garsonjera 31,61 Ji v centru mesta, urejena parkirna, bližina smučišč, cena 95000 ■ makler bled 742-333, 742-334 LESCE 2 SS V ALPSKEM BLOKU, ï^e/a 58 m2, II. nadstropje, lep M*9led' Prodamo za 95000 DEM. S^LER BLED, 742-333, 742-334 NA KOROŠKI BLEI prodamo zelo *e,|ko 3 ss meri 90 m2 za zelo ^odno ceno 59000 DEM. MAKLER °LED 742-333, 742-334 35782 ^-»re mi cnine -S6422 33 00 PHKlaí?ANICAH na Bokalovi cesti Pa je r f5 ss v izmeri 62 m2, cena Maki po m "Sodna 54000 DEM. 742-333, 742-334 ^rjffnwa 8S' 98/lil- CK- tel-P2/VII o EuM; Planina I: 2+2, 89/ ŠKOFJA , Salkona. 140.000 DEM, stanovar,- OKA Prodamo starejše °EM kSS. X, hiSi- 100 rn2, 50.000 112 óon R=Janina 111 2 ss' 62 m2/J., N|ne22oo^m- D0m NEPREMIČ- >■-^5^-^3-00 _35381 nasP|MO ŠKOFJA LOKA Groharjevo NEpREMir*-KaKÍ2,ad0 družino. DOM ^L^MjCNINE, ©22-33-00 35882 neopiemJ|i^tru^evo 2 ss v hiši, ^Ck"0, CK- 400 DEM/mes. L1 ssíí ^rez °trok, KRANJ Planina PeM/mfl- i\de,no opremljeno, 500 NepRf'°sx ftnp predplačilo. DOM ^p^MICN|NE[ B22-33-00 35883 naïlacíftem19arson'ero ali 1 ss **715-935 " °f Radovljica. 35936 ^s^Prodarnog arsonjero 33 242-754 70000 °EM- STANING Z10 garsoni« oi° v naj8m opreml-DEM/mJ! 0 H m2 3 CK in tel., za *oia twmes. STANING, 242-754 ^^eljica za gotovino 2^646 9o?'d-n-°- tel.fax 50-502, Tp^f—----^ nrodarno T«V ™ ,v noveišem bloku iad- ba& 7,9-40 m2- CK, tel., I. 1 Í°^,eP? lega. Rok za " d nn?' ?ena 85000 °EM. ,an-o. tel., fax 50-502, 0609/ 36039 KMEMICHIHAMll -^mmj^yt^K^Z 33 76 TRŽIČ-RAVNE: v novejšem bloku prodamo 2ss, 58 m2, CK, tel., I. nads., balkon, cena 66.000 DEM. PRIMO, d.n.o., tel. fax 50-502, 0609/646-902_36040 TRŽIČ-KRIŽE: prodajamo nova 3 ss in garsonjere cene garsonjer od 44.000 - 50.000DEM. Cene trosobnih stanovanj od 102.000 - 118.000 DEM. Vselitev maj 97, način plačila: polovica kupnine v gotovini (možno tudi s pridobitvijo kredita stanovanjskega sklada RS), ostalo ugodni kreditni pogoji. PRIMO d.n.o, tel. fax 50-502, 0609/646-902 36041 TRŽIČ RAVNE prodamo 2 ss, 67 m2, I. nadstropje, klasično ogrevanje za 67.000 DEM. PRIMO tel. fax 50-502, 0609/646-902 36042 RADOVLJICA prodamo 3 ss, v pritličju, klasično ogrevanje za 92000 DEM. PRIMO, d.n.o. tel., fax 50-502, 0609/646-902 36043 BOHINJ - v bližini jezera za gotovino kupimo apartma za ceno do 80.000 DEM. PRIMO, tel. fax 50-502, 0609/ 646-902 36044 V Radovljici oddam novejše 2,5 sobno 67 m2 veliko stanovanje v I. nadstr. © 742-210 35072 V najem vzamem 1 ss stanovanje v Bistrici pri Tržiču. ©56-763 36078 KRANJ PLANINA III oddamo opremljeno garsonjero, komfornto za 400 DEM/mes, 1 letno predplačilo, KRANJ oddamo opremljeno en-osobno stanovanje komfortno 450 DEM/mes, 3 mesečno predplačilo. V Radovljici oddamo več stanovanj. POSING, 224-210, 222-076 36150 TRŽIČ prodamo enosobno stanovanje 42,70 m2 za 50.000 DEM. POSING, 223-407, 222-076 36151 Prodam 3 ss v Škofji Loki. ©621- 150 36166 V Šorlijevem naselju prodam 2 ss. 13225-864 36170 Oddam SOBO + kopalnico ženskam srednjih let ali študentkama. Možna uporaba garaže. O310-284 36179 Glavni trg 16, Kranj tel.:0641223-485,06091634-493 _NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja RADOVLJICA prodamo 2 ss s kabinetom 61 m2, CK, KTV, telefon, staro 13 let. Cena 95000 DEM. GS 5 STANIČ nepremičnine, tel. fax 715- 009 36200 JESENICE - Koroška Bela takoj kupimo enosobno stanovanje za ceno 45000 DEM za našo stranko. Plačilo takoj v gotovini. GS 5 STANIČ nepremičine, tel. fax 715-009 36201 LESCE prodamo GARSONJERO 28 m2 CK, KTV, opremljeno v 4. nadstropju, takoj vseljivo, cena 50.000 DEM. GS 5 STANIČ NEPREMIČINE, tel. fax 715-000 36203 JESENICE prodamo dvosobno stanovanje v hiši. Ogrevanje klasično, II. nad. Stnaovanje je vseljivo po dogovoru. Cena 39.000 DEM. GS STANIČ NEPREMIČNINE, tel. fax 715-009 36204 GARSONJERO v Kranju oddam. Šifra: TAKOJ 36215 Škofja Loka - oddamo HIŠO 150 m2 uporabne površine, CK, vrt, garaža, tel.., 900 DEM mesečno, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00 36224 /FOOM NEPREMIČNINE tel./fax: 331-292, 331-366 KRANJ oddamo enosobno stanovanje, 400 DEM, obvezno enoletno predplačilo. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 36230 KRANJ enosobno stanovanje 43 m2, komfortno, prodamo za 70.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS »267-535 36231 KRANJ prodamo 2 sobno stanovanje 52 m2, pritličje, tudi na posojilo. NEPREMIČNINE OZIRIS 267- 535 36232 KRANJ prodamo dvosobno stanovanje 69 m2, komfortno, takoj vseljivo, 1450 DEM/m2. NEPREMIČNINE OZIRIS ©267-535 36233 Prodamo enosobno stanovanje v ŠKOFJI LOKI za 62500 DEM in TRŽIČU za 50.000 DEM. NEPRE-MIČNINE OZIRIS ©267-535 36234 ODDAM sobo in kuhinjo, centralna kurjava, samski osebi. Naslov v oglasnem oddelku. 36248 ODDAM sobo v Kranju eni osebi, šifra: SOBA 36258 V Šorlijevem naselju oddamo dvosobno stanovanje, v zgodnji etaži hiše, opremljeno za 700 DEM mesečno s čim daljšim predplačilom. AGENT Kranj 223-485, 0609/643- 493 36260 BLED oddamo kompletno opremljeno stanovanje 400 DEM, trimesečno predplačilo. NEPREMIČNINE OZIRIS ©267-535 36229 Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo in kunuiemn za vas stanovanja hise parcele vikende poslovne prostore Prodamo Šorlijevo nas. 30 m2, Planina 2 ss 50 m2, 2 ss 62 m2, Lesce novejše 1,5 ss 59 m2, Jesenice 2 ss 50 m2, 3 ss 75 m2 in 66 m2 z vrtom. ODDAMO sobo v Krnaju, 3 ss pri Radovljici, hišo v Podkorenu. APRON, 331-292_36261 KRANJ na lepi lokaciji prodam komfortno tri sobno stanovanje 85 m2 v nižjem bloku. ©327-464 36263 BLED Rečica, prodamo takoj vseljivo 2 ss, 53 m2, CK, telefon in v Kranju vseljivo 2 ss, CK. MIKE & Comp., d.o.o., 226-503 36267 Prodamo Bled 70 m2 v visokem pritličju, CK, JESENICE 4 s 120 m2, 60.000 DEM, Jesenice prodamo 2,5 ss v 3. nads., cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 36274 Prodamo Kranj 4 ss 111 m2 v 1. nads. na Planini, cena 110.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221- 78 5 36275 Kranj prodamo garsonjero 33 m2 na Drulovki, enosobno v mestu 43 m2, enosobno 40 m2 na Planini. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax. 221-785 36276 TRŽIČ dvosobno 52 m2, proda ali menjamo za Kranj. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 36277 KRANJ- 3 SS STANOVANJE, 80 m2 v centru, poceni prodam najboljšemu ponudniku. Inf. na ©066-770-354 pop. od 17-23. ure 36306 NEPREMIČNINE JESENICE - Kor-oška Bela PRODAMO 1 SS STANOVANJE, 46 m2 v bloku z CK za 50 000 DEM. ©860-029, 0609-636-623 36314 NEPREMIČNINE JESENICE - prodamo Jesenice 2 ss 56 m2, v stolpnici, telefon, za 60 000 DEM, stanovanje lahko damo v račun za hišo do 130 000 DEM. ©860-029, 0609-636-623 36315 NEPREMIČNINE JESENICE - na Jesenicah zelo ugodno prodamo 2 stanovanji, 3 ss 65 m2 v hiši, 1.1970 za 50 000 DEM. Možna uporaba ali nakup garaže. ©860-029, 0609-636-623 36316 NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI W INŽENIRING d.o.o. Kranj, PoStna 3, tel.:224 210 VOZILA DELI CITROEN AvTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov Citroen. ©692-194 32089 VERIGE Grupa 2 in 3 proam ali menjam za grupo 5. ©461-169 35907 Po delih ali v celoti prodam Z 101, Z 750 in vlečno kljuko za Golfa II deljiva. ©53-176 35975 VERIGE SÚPER RIVAL, grupa 3 (135 R 13, 145/70 R 13) enkrat uporabljene, 5000 SIT, prodam. ©803-038, 061/127-41-45_36146 Prodam dve ZIMSKI GUMI s platišči za Z 101 in snežne VERIGE. ©461- 088 36194 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter prenos lastništva. ©325-981 28266 ODKUP - PRODAJA vozil. Možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO Škofja Loka, ©634-148, 0609/632- 577 33742 AVTO AS - Polica 2 pri Naklem ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. Možna menjava, kredit ali posredniš-ka_prodaja. ©471-340 ali 312-255 Vsak teden nakupovalni izlet v Italijo in na Madžarsko s kombijem. ©491- 442 34431 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk. ©061/344-929, 0609/614-013__35222 Prodam WARTBURG KARAVAN, letnik 1988. ©78-089 35360 Odkup, prodaja vozil in prenos lastništva. ©325-981 35621 AVTO-avdb -alarm -mobitel -SÍSUMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 A VTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblatianl aarvts za prodajo In moniato OPEL ASTRA CARAVAN 1.6 i, I. 93/ 9, reg. 9/97, modre barve, v odličnem stanju, prodam za 16990 DEM. ©Kranj 221-439 35704 Prodam JUGO SKALA 55, garažiran, dobro ohranjen, letnik 1989, prevoženih 75000 km. ©327-838 35724 Prodam ALFO 33 1.3 S, I.87, zelo dobro ohranjena, nekaj dodatne opreme. ©56-085 35830 Ugodno prodam MiNi MORIS 1100, I.79. ©323-291_35834 Prodam R 4, letnik 1991. ©332-156 Prodam R 4 letnik 1985, cena po dogovoru. ©326-544 35908 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, reg. celo leto, lepo ohranjen. ©53-334, 53-125 35909 R 5 FIVE, letnik 1994, 25000 km, 5 v, tonirana stekla, svetlo modre kov. barve, prodam za 9500 DEM. ©061/ 613-496 35913 Prodam tri leta star FORD ESCORT CLX, 1.6, reg. do 15.11.97. ©221- 868 35918 Prodam AX 1.1, 1.88, redč, 5 v, in motorno žago HUSQUARNA 50. ©55-186, zvečer 35919 HROŠČ, letnik 1977, karamboliran, v voznem stanju, prodam, cena 600 DEM. ©633-688, zvečer 35924 Prodam FLORIDO, letnik 1990, reg. do 11/97 za 5000 DEM. ©633-539. zvečer 35926 Prodam FIAT PANDA FIRE 1000, prva reg. 2/94. ©862-291 35929 VEDEŽEVANJE - SVETOVANJE 090 44 89 Prodam JUGO 45, letnik 1988, reg. do 10/97, cena po dogovoru. ©323- 702 35932 HYUNDAI PONY, letnik 1991, prevoženih 64000 km, garažiran, ugodno prodam. ©50-174 Bešter ali 53-121 35934 FIAT UNO 1.0 IE, I.94, 28000 km, bel, prvi lastnik, prodam za 10500DEM aii menjam. ©451-490 35937 Prodam osebni avto ROVER 216 GSI, letnik 1993, reg. do 6.6.97. ©491-108 35940 Prodam FORD SIERO GHIA 2000 I, letnik 1990, reg. do 17.2.97. Plačilo možno na kredit. ©491-108 35942 UGODNO PRODAMO: TRAFIC FURGON I. 89; R 19 RT 1.4 5 v I. 93; R 19 RT 1.4 5 v I. 93, LAGUNA 1.8 RT I. 95, LAGUNA BREAK 2.0 RT I.95; R 19 16 V 4 v I. 91; FORD FIESTA DIESEL I. 91. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inforamcije po tel. ©422-522, Renault Preša Cerklje A*G0NTflR HI d.o.o. NAKLO NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 064/471-035 Prodam JUGO 45, 1.1990. «451- 520 35951 Prodam R 5 TD - francoski, I.89, za ceno 7100 DEM. ©77-282 35956 BMW 320 i karavan, I.88, reg. do 9/ 97, 25 000 km, m podvozje ter ostala oprema. ©0609-630-303 35957 PASSAT 1.6 CL, I.89, 88 000 km, reg. do 9/97, alu platišča, radio, ni uvožen. ©0609-630-303 35959 ASTRA 1.6, I.93 in ASTRA 1.8, 16 V, šport karavan, 1.95, rahlo poškodovan prodam. ©241-016 35962 HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, I. 94, HYUNDAI PONY 1.3 LS I. 90, prodam. ©411-860 35964 HYUNDAI PONY HB 1.5 LSI I. 94, HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI I. 93, prodam. ©411-860 35955 Prodam Z 101 letnik 1988 december, rdeče barve, z malo dodatne opreme. ©431-575_35966 Prodam R 4 GTL, letnik 1984. ©56- 001 . 35971 FIAT TIPO 1.4 model 95, 26000 km, nujno prodam. ©326-025 35972 Prodam PEUGEOT 405 GR, letnik 1990. ©681-409, po 16. uri 35976 PRODAM HONDO CIVIC 1.4 GL SEDAN, 1990, reg. 11797. ©620-186, popoldan 35979 JUGO 45 krem barve, lita platišča letnik 1989, 73000 km, prodam. ©411-348 35982 Prodam JUGO 45, letnik 1991, 68000 km. ©862-822 35986 UBMA (več kot phsna šola) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/411-581 FORD ESCORT 1.3 CL dobro ohranjen, prodam za 6000 DEM. ©802-083 35993 Prodam osebni avto GOLF diesel, letnik 1989. Naklo, Glavna cesta 53 35997 Prodam GOLF JXD, letnik 89, rdeče barve, drugi lastnik, reg. do 2/97, prevoženih 97.000 km, cena 10300 DEM. Pintar Tomaž, Zg. Bitnje 199 35999 R 4 GTL, I. 89, dobro ohranjen, prodam. ©211-344 36000 OPEL KADETT, I. 90, 1.6 I club. Konc, Staretova 19 A, Kranj 36005 FIAT TIPO 1.6 IE SX, I.93, 5 V, 56 000 km, reg. do 4/97, 1.lastnik, OPEL KADETT 1.4 I karavan, 1.91, reg. do 8/97, NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I.87, reg. do 8/97, ŠKODA FAVORIT, I.93, rdeče barve, 1.lastnik, servisna knjižica, 30 000 km, reg. celo leto, kot nova PRODAMO. ©064-83-389 in 064-862-596 wk Prodam BMW 320 i, I.87, odlično ohranjen. ©66-564 36030 Prodam ALFO 33 1.5 TI, I. 87, tonirana stekla, elek. stekla, cen. zaklp., garažirana. ©222-782 36049 VECTRA 1.6 GLS 91/10, metalik temna stekla, odlično ohranjen, prvi lastnik. ©325-077 seoso Prodam R 5, letnik 1993, 5 vrat, lepo ohranjen. ©312-494 36053 Prodam NISSAN SUNNY, letnik 1987, lepo ohranjen. ©401-13036055 Prodam LADO RIVO zelo dobro ohranjeno, malo prevoženo in VW HROŠČ OLD TIMER, reg. in GOLF VW. ©800-026 36057 Prodam Z 101 GTL, ohranjena, rdeče barve, letnik 1986, reg. do 6/ 97. ©225-499 36060 Prodam AUDI A 6 2.6 E, srebrne barve, I. 10/94, elek. klima, elek. pomik stenekl, radio z osmimi zvočniki, protivlomna naprava, ABS, prevoženih 70.000 km, cena 41000 DEM. ©50-348, 52-079 36061 Prodam HONDO CIVIC COUPE 1.5 ILS, letnik 1995, prvi lastnik. ©242- 167 36064 UGODNO RABLJENA VOZILA AVTO KADIVEC Pipanova 46, ŠENČUR 064/411-573, 411-860 non »top HY ACCENT 1.5 GLS/KLIMA 1.94 17,900 DEM HY LANTRA 1.6 GLS I. 9316.400 DEM HY PONY 1.3 LS.I.90 7.900 DEM HY PONY 1.5 LSi, 1.94 11.900 DEM HY PONY 1.5 GLS, I. 91 9.200 DEM R-5 FIVE, I. 94 9.400 DEM ŠKODA FAVORIT I. 91 4.200 DEM ŠKODA FAVORIT I. 93 7.900 DEM PICK-UP SEAT, I. 94 11.500 DEM ŠKODA 120 L, I. 82 500 DEM ALFA 33 1 3S, I.90 9.200 DEM MOŽEN KREDIT MENJAVA STARO ZA STARO Prodam HONDO SHUTTLE 1.6 I, letnik 1990, prvi lastnik. ©242-167 36066_ Prodam AX, letnik 1989, reg. do 10/ 97, 5 vrat, 5 prestav. ©461-587, od 13.ure dalje 36070 Prodam WARTBURG KARAVAN, I. 85, reg. celo leto, cena 900 DEM. ©325-313 36071 OPEL CORSA 1.4 i, model 95, z veliko dodatne opreme prodam. ©725-055 in 0609-643-054 36074 MERCEDEZ 250 D, I.86 prodam. ©631-684 36075 Ugodno prodam CITROEN AX 1.1, 1.91. ©53-720 36077 Prodam CITROEN AX TRE 1.1, I.90. ©241-164 36080 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, I.86 po ugodni ceni. Konc, Mošnje 37 ©738-442 36081 Prodam R 5 CAMPUS, 1.91, reg. do 5/97, dobro ohranjen. ©226-916 36082 AUDI 100 CD, I.83, reg. do 2/97, z dodatno opremo, spredaj karamboliran, v voznem stanju. ©422-307 36086 Prodam FORD ESCORT CLX 1800 D, i. 91, garažiran. ©242-749 36088 Prodam JUGO 55, letnik 1989, reg. do 5/97, bele barve, garažiran, ohranjen, cena 3200 DEM. ©411- 853 36093 Prodam GOLF JXD, I. 86. «738-836 36094 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. 0802-031 36096 Prodam GOLF GL GTD INTERCOO-LER letnik 91, maksimalna oprema, registriran do 10/97. ©332-432 36102 QMIPTFE tretman za motorje - do 88 % manjša obraba - povprečno 12 % višja kompresija - povprečno 5 % manjša poraba goriva - povprečno 7,3 % večja moč - manjša poraba olja - lažji zagon - enostavno doziranje ob menjavi olja - minimalna trajnost 80000 km ... Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okoljel Ekskluzivni uvoznik: QMI Slovenija - Vertigo, d.o.ò., Mestni trg 27, 4220 Škofja Loka, tel.: 064/624-228, tel./fax: 064/623-087 POOBLAŠČENI PRODAJALCI. KRANJ (064): Avtocommerce 213-977, Kadlvec 41-573, Valjavec 224-169, Donko 241-298, Vrtač 43-019, Boltez 331-639, Ptestenjak 326-238, KM 422-221, Chemo 241-422, Von-bergar 242-137, Alpetour 242-589, Avtokam 222-388; ŠKOFJA LOKA: B.S. OMV Istrabenz 634-583, Jenko 832-346, Lušlna 632-286, Rupar 623-217; LESCE (064): N.BA 719-099; JESENICE (0641: Maš 861-200, Zmi-govc 861-015, čop 84-366, Avto In 862-225 BLED: (064) Marenk 741-213 ZBIUE: (061) Avtošport 611-450 MEDVODE: (061) Tapos 613-352 KAMNIK: (061) Miša 814-091 DOMŽALE: (061) àimax 721-656 DOB: (061) Cim 721-120 OSTALA PONUDBA: - teflonska zaščita za menjalnike, hidravliko, pnevmatiko, kompresorje, lak - aditivi za gorivo - De-0xidizer - Run Rite - razmaščevala ■ teflonske masti... JffiSSÍfffísd.o.o. Tel.: 064/861-570 I =J = I I Fax: 064/861-570 Sejem rabljenih vozil v ASP, d.o.o., Jesenice Znižanje cen velja samo v soboto, 23.11. 96! R19 90......... 10.500 DEM-10% R5 94.............. 10.500 DEM - 2 % R5 93............... 9.000 DEM - 5 % R5 92 ............. 8.100 DEM -10 % R5 89 ............... 5.800 DEM - 4 % R5 85.............5.100 DEM -1.5% CLIO 92.......... 11.200DEM-5% CLI0 93...........11.800 DEM -1 % TWÏNGO 94 .. 12.500 DEM -10 % EXPRÉS92..... 10.500 DEM-6% R19 94............ 17.000 DEM-2% ASTRA 93 ...... 16.700 DEM - 4 % MICRA 90.........7.900 DEM - 7 % AX 92 ................9.500 DEM - 4 % AX 90.............6.8000 DEM - 5 % AX 89 ............... 7.500 DEM - 3 % BMW 83 ......... 4.500 DEM-18% PANDA 87 ......3.500 DEM -10% Z 126 P 87........600 DEM-17% YUGO 88 .......... 2.000 DEM - 6 % R4 89 ................ 3.900 DEM - 6 % ESPACE2.0 .... 16.500 DEM-5% R 4 GTL, I. 85, reg. 11/97, bele barve, zelo ohranjen. «632-327 36107_ AUDI COUPE 2.0 16 V, I. 92/93, 30.000 DEM, možna menjava za cenejše vozilo. 0632-465 36in Ugodno prodam FIAT REGATO 70, letnik 87/9. 0691-058_36112 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do 6/97. «634-453_36m Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1989, lepo ohranjena. O 325-736 36126 Prodam CLIO 1.4 RT december 93, prevoženih 42000 km, odlično ohranjen. «861-846 36131 Prodam JUGO 45, I. 87. «332-439 GOLF JGLD, letnik 1985 in JETTA I. 82, cena po dogovoru. O715-935 36134 R 5 letnik 1986, reg. celo leto. «332-439_36135 R 11 letnik 1987. «332-439 36139 Prodam MB 508 kasonar, vozen z B kategorijo. «685-283 36i4i Prodam VW DERBY, letnik 1979, reg. celo leto. «332-439 36142 Z 101 GTL 55, letnik 1985, FIORINO nov prodamo. Možnost kredita. AV-TOGARANT 634-231 36175 ZASTAVA 128, letnik 1987, vozen, registriran april 97, prodam. «242-530 ali 061/715-235_mus FIAT BRAVO, BRAVA, PUNTO, FIORENO, nova vozila, krediti. AV-TOGARANT 634-231_36162 R 4 GTL, I. 85, R 5 CAMPUS, I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 CITROEN AX CABAN 1.1 I, I.93, AUDI 100 2.8 E, I. 91, prodamo. AvTOGARANT 634-231_mim RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 93, nekaramboliran, prodamo, mogoč kredit. AVTOGARANT 634-231 36iss VW PASSAT 1.6 CL odličen prodamo, možnost kredita. AVTOGARANT 634-231 38156 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 d.o.o. mODKUP PRODAJA PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) NOVO! 9% LETNA OBRESTNA MERA ZA RABLJENA VOZILA BMW 318 I, I. 92, nekaramboliran, prodamo. Možnost kredita. AVTO-GARANT 634-231_36157 FIAT PUNTO 75 SX I. 95, ugodno prodamo. Možnost kredita. AVTO-GARANT 634-231_36158 AVTOGARANT - ODKUP, PRODAJA IN PREPIS vozil, ugoini krediti. AvTOGARANT 634-231 3.159 LIVADA D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: JUGO 55 I. 88, 1990, Z 101, I. 86, MARUTI 800 I. 93, UNO 1.0 IE I. 93, ALFA 33 1.5, I.84, 1989, GOLF JXD I. 87, 88, AX 11 TGE I. 91, JUGO FLORIDA I.90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, urejamo prepise vozil, trgovina z rabljenimi rezervnimi deli in avto-kozmetiko. «224-029 36164 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1988, 50.000 km, reg. junij 97. «331-691 R 5 FIVE, letnik 1994, bele barve, ohranjen, ugodno prodam. «332- 761 36183 Prodamo: FORD FIESTA 1.4, I.92. 5 v, prvi lastnik, GOLF III evropa 1.8, letnik 1995, 5 v, KADETT 1.3 I.89 SOLZA, 5 v, GOLF D I.89, 5 prestav, KADETT 1.81, 5 v, prvi lastnik. ADRIA AVTO, «634-148, 0609/632-577 R 5 letnik 1985, reg. do marca, prodam. «634-808 36189 Prodam FORD ESCORT 1.1 rdeče barve, 93000 km, reg. 8/97, vreden ogleda. «461-800 36195 GOLF letnik 1982, reg. celo leto. «222-574 36197 Prodam HROŠČA J 1200, celega ali po delih, I. 73, vozen, neregistriran. «806-728 36207 Prodam R 4 GTL, I. 86. «422-582 Prodam R 5 CAMPUS plus, letnik 11/93. «401-570_36212 Prodam JUGO 45 letnik 1987, reg. do 11/97, ugodno. Voklo 47 35219 Prodam R 4 letnik 1991 in JUGO 61. 90. «58-367 36222 Prodam R 4 letnik 83/92, reg. do 11/ 97. «723-341_36225 Prodam OPEL KADETT 1.4 I, I. 90/ 91, ali menjam za cenejše vozilo od letnika 90. Podreča 5 A, «401-568 Prodam OPELVECTRO 1.8 I, letnik 1992. «472-662 36249 GANTAR ■ t| BratovPraprotnik 10,NAKLO ^^-J Tel./fax:064/471-035 , PRODAJA .^-v. v/1L'* IN MpNTAZA >*ràkaf IZPUŠNIH SISTEMOV VECTRA 2000 16 V, I.90, reg. 4/97, bordo metalna, lita platišča, ugodno prodam ali menjam. Ogled v soboto «431-304 36310 Prodam R 4 GTL, I. 89, 88000 km, dobro ohranjen. «451-236 36251 Prodam R 5 letnik 95, rdeč, 5 v, prvi lastnik, GOLF I. 87/88, rdeč. Možen kredit. «331-013 36259 Prodam FORD FIESTO 1.3 disco, I. 93 . «67-168 38265 Ugodno prodam GOLF JXD 1.6 letnik 1989, model 90, nove gume, nove zavore. «741-399 36272 Prodam GOLF JGLD. I. 85/7,133000 km, temno rdeč, cena 4500 DEM. «228-021 36281 ALFA 155 1.8, reg. do 97/10, klima, Srodam. Možna menjava. «422-212 1283 Ugodno prodam Z 750,1.85 ter VISO 11 RE, I.85. «325-950_36284 Prodam NISSAN SUNNY, I.87, reg. do 7/97 - ugodnol «401-130 35200 Prodam VW TRANSPORTER 2.4 diesel, I.92, bele barve, podaljšan, s stekli, reg. do konca 4/97. «064-332-058 in 0609-639-421 36292 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam R 5 FIVE, i.95/10, cena 11 000 DEM. «451-872 36293 Prodam VW JETTO, 1.81. «697-066 Prodam OPEL KADETT, I.87. «862- 065 36295 Ugodno prodam R 4 GTL, I.86, reg. celo leto. «422-882 36297 GOLF I.90, prvi lastnik prodam za 11 700 DEMali menjam za JUGO. «327-940 36299 Prodam FORD ESCORT CLX 1.8 diesel, 1.2/91, 110 000 km, cena 11 500 DEM. ©422-721 36300 PUNTO 75 SX, 3V, bele barve, I.7/95, veliko dodatne opreme prodam za 16 500 DEM. ©324-894 po 15. uri3630i Ugodno prodam VW GOLF, I.86. ©310-063 36302 Prodam R 19 CHAMADE, I.90. ©324-469 36307 Prodam R 19 16 V, 1.91, 96 000 km. Inf. na ©246-750 36308 Prodam GOLF JGL, I.80. ©422-221 ZAPOSLITVE Ne veste kje bi opravili pripravništvo ali iščete redno zaposlitev? Pokličite 76-622 od 17 - 20 h_30544 Najbolj prodajan program do zdaj pri DZS. Izreden zaslužek! 0064/53-410 ali 0609/634-584 34756 Če ste brez zaposlitve in imate dovolj prostega časa vam nudimo za pošteno delo, pošten zaslužek. Inform. ob sobotah na ©53-415 Iščem delo voznika kombija oz. B kategorije, začel bi od 25.11 naprej. Imam srednješolsko izobrazbo. ©714-447 35097 Za občasna dela v strežbi zaposlimo simpatično dekle. Sobota, nedelja -prosto. ©212-634 35513 Zaposlimo sposobno FRIZERKO za vodenje frizerskega salona v Škofji Loki. Ugodni delovni pogoji, Pisne ponudbe z vašo tel. št. in naslovom pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa v 8 dneh po objavi pod šifro "FRIZER". Iščemo zastopnike za prodajo na terenu z najnovejšimi medic, pripomočki. Možna redna zaposlitev. ©57-961, vsak dan po 20. uri 35542 Res, da je delo zastopnika terensko, vendar so možnosti redne zaposlitve, tedenska izplačila honorarja in visok zaslužek, trije dolbri razlogi do pokličite. ©212-260 ali 0609/620-560 ZAPOSLITEV DOBI SAMOSTOJNI KUHAR ALI KUHARICA. S? 061-611-303 Zaposlimo 5 komunikativnih sodelavcev za delo na področju marketinga. Pokličite še danesl ©061/817- 737 35708 Zaposlim DEKLE ZA DELO V BIFEJU. ©211-963, po 14. uri 35804 POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM KI JIM DELO NI ODVEČ. 0609/637-492, 634-064, 56-105_35840 Takoj zaposlim KUHARICO ln pomožno kuharico. «211-963 35000 V živilski trgovini za nedoločen čas zaposlimo TRGOVSKEGA POSLO-VODJA-kinjo in PRODAJALCE-ke. Pisne ponudbe, dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis pošljite na naslov: Lukan Marjan, Žirovnica 101 B, 4274 Žirovnica 35928 Trgovsko podjetje iz Kranja z mrežo prodajaln z živili na Gorenjskem, zaradi širitve prodajne mreže išče več sposobnih in ambicioznih PRODAJALK in PRODAJALCEV z veseljem do dela s strankami. Prijave po tel.: 223-360, od 7. do 15. ure. Zaposlimo ŠOFERJA C in E kategorije za mednarodne prevoze z ustrezno izobrazbo, zaželjena praksa. «224-169 35933 Zaposlimo elektrolnstalaterja. «59-224, zvečer 35945 Takoj zaposlim mlado NATAKARICO v okrepčevalnici v Tržiču. «50-394 dop. in 52-001 pop. 35949 TAKOJ zaposlimo mlajšega delavca za delo v mizarski delavnici. Pogoj: stanujoč v Tržiču. Informacije osebno ali po telefonu 58-802 35995 Zaposlimo KUHARJA in NATAKARJA. Pisne ponudbe na naslov: DA-DATEK.d.o.o., Savska c. 34, Kranj V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo, pokličite na «0609-645-186 vsak dan po 14. uri 35952 Zaslužite 80 000 km, brezplačno oskrbovanje, pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov Škraba Dušan, Mestni trg 39, šk. Loka 359&0 Iščemo žensko za čiščenje stopnišča v bloku Stritarjeve ulice 4 v Kranju. «212-038 35991 Modna agencija HERING MODEL & PROMOTION išče izkušene in neizkušene dekleta in fante za delo MANEKENA-FOTOMODELA pri avstrijskih agencijah Elite, Next in Stella. Tel.: 061/125-42-74 (9.15. ure) V dopoldanskem času 3 x tedensko pridem pospravljam in čistit. Šifra: ŠKOFJA LOKA_36003 Zaposlimo dva DELAVCA v mizarski delavnici in dve delavki za pripravo pohištva. «47-739 36007 Iščem delo v popoldanskem času V KOVINARSKI STROKI. «312-044 36028 Redno zaposlimo KUHARJA -picopeka in natakarico v Kranju. «311-836 36054 Išečmo žensko za pomoč invalidni osebi. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Ostalo po dogovoru. «620- 312 36073 FRIZERKO - žensko, moško smer sprejmem. Bled, «064-741-595 36085_ Iščemo mlado dekle za strežbo v pizzeriji na Primskovem. «461-878 36137 Takoi zaposlimo TRGOVSKEGA POSLOVODJA - poslovodkinjo za Jatin Discont v Kranju. «451-596 36167_ Ekonomska tehnica išče pripravništvo, znanje tujih ježkov, izpit B kategorije. Krlžnar, Zg. Bitnje 255 Iščem žensko za popravilo hlačnih nogavic na domu. «623-023 3em FRIZERKA za moške in ženske ali pripravnica dobi zaposlitev. «331- 689 36193 Iščem redno zaposlitev v prodajalni z obutvijo. «471-648 36196 Zaposlimo PRODAJALKO v prodajalni z živili v Kranju. «330-449 36221 Zaposlimo DEKLE za delo v strežbi. OD zelo dober. «221-131 36228 VEDEŽEVALCE ali ljudi, ki se ukvarjajo z astrologijo sprejmemo za delo na liniji 090. Inf. na «718-397 Zaposlimo več ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV Od kandidatov pričakujemo najmanj V. stopnjo Izobrazbe in komunikativnost. Nudimo izobraževanje in stimulativen osebni dohodek. Pisne vloge 8 dni po objavi na naslov: Agencija VITA, Smledniška 41 A, Kranj ŽIVALI Prodam PRAŠIČE 20-180 kg. Kurirska pot 11, «242-672 34282 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hlebce 20, Lesce 35676 Prodam 14 dni starega BIKCA. «411-578 35823 V Davči naprodaj dve telici simen-talki, ena breja, stari eno leto. «696- 018 35899 TELIČKO simentalko menjam za bikca simentalca. Lahovče 26 35903 KOZE molzne poceni prodam. «736-379 35906 Prodam 10 dni starega teleta simentlaca. «324-706 35911 Kupim bikca simentalca do 14 dni. «461-574 35916 Prodam jalovo simentalko, štirikrat telila, tudi menjam za brejo. «622- 033 35921 Prodam BIKCA In teličko simentalko, staro 10 dni. Grad 7, Cerklje, «422- 269 35922 Menjam teleta, teličke za bikce. Sr. vas 112, Šenčur 35930 Prodam 8 mesecev brejo TELICO frizijko. «241-075 35941 Prodam mlado KRAVO sim., brejo 8 mesecev. Nikolaj Korošec, Koprivnik 29, Boh. Bistrica 35946 Prodam MESO mlade krave. OT6ST-041_ Prodam dva črnobela BIKCA, stara 1 in 4 tedne. «721-690 35947 Prodam KRAVO simentalko - telička. «721-219 35948 Od bika starega 20 mesecev prodam polovico mesa. Krmelj, 622- 652 35968 i Prodam dva črnobela TELIČKA, stara teden dni. «061/841-255 35970 Prodam 3 PUJSKE. «736-69035977 KUNCE činčile in ožgance za pleme prodam. «685-283 35978 Prodam KRAVE po izbiri in bikca 120 kg. Kubelj, Zapoge 33 35980 KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo in krmila, prodajamo vsak delavnik od 8. do 17. ure. PERUTNINARSTVO, Moste 99 pri Komendi, «061/841- 471 35994 Prodam TELICO simentalko, težko 150 kg. Fajfar, Breg ob Savi 7 A36002 KUNCE - OVNAČE, zdrave plemenske samice, vse cepljene, ugodno prodam. «451-532, popoldan 36092 Prodam brejo TELICO. Zabije 3, Golnik 3609« Prodam BIKCA 200 kg ali zamenjam za manjšega. «64-454 #104 Oddam OVČARJE, stare 2 meseca. «67-237 361£» TELICO in BIKA (težka od 450 do 500 kgj.prodam. «64-114 seito Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tednov. «738-336 38,14 Prodam brejo KOZO in KOZLIČKA in PRAŠIČE po 90 kg težke. Sitar, Vogljo Šenčurska pot 27 ^ Prodam pašno TELICO 9 mesecev brejo, težko ali menjam za mlado govedo. Ljubljanska 24, PredM Radovljica TV-VIDEO-AUDIO-KI.H ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ NAJCENEJŠI DOLBY SURROUND PRO-LOGIC RECEIVER 49.900 IN KOMPLET ZVOČNIKOV S SUBWOOFERJEM 32.900 ioK GSM ERICSSON 69.900«~» PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodam kletko za veliko «47-197 smo«! JEKOVECj: y v Senično 27 pri Golnikftel./iaVo^ 38 $ Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: sak dan:6-13.30 ure, šob.: 9-12 ure pori,, čet.: tudi od 16-18 ure Prodam MESO od krave. Nastop oglasnem oddelku. 301J« Prodam PRAŠIČE za zakol, domača krma. 0633-683, zvečer 3eoo4 Prodam KRAVO s teletom ter šrotar. «82-132 36008 Prodam meso od polovice bika. «714-087 36010 Prodam 6 mesecev brejo črnobela TELICO. «24-20-25 36032 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92, Visoko 36048 0725-224 Prodam TELICO staro 6 mesecev In brejo telico. «800-026 36058 PRAŠIČE od 120-220 kg prodam po 260 SIT/kg in odstavljene SVINJE od 180-300 kg po 230 ŠIT. «061/651- 625 36062 Nujno prodam KOKOŠI nesnice, stare 20 tednov. Struževo 3 a, Kranj, «242-671 36063 ROTWEILER PSIČKE odličnih staršev in šampionskih prednikov, ugodno prodam. «310-744 seoee Prodam KRAVO simentalko P drugem teletu A kontrola. J°' Podbrezje 218, «731-302 Kupim 10 dni starega teleta sirn6^ talca. «471-261____2* PIŠČANCE in PURANE krm««*^ domačo hrano, lahko očiščene, k dam. «246-514 Kupim 10 dni starega TEL^jj «622-876_____ KRAVO simentalko 9 mesecev^ ali s teletom, kupim. ©802-72^. Prodam pol TELETA. «695-627 36174_ ——' NOVOFUNDLANCE, mladiče z ^ dovnikom, odličnih staršev, mo. «061/764-589____ Prodam PRAŠIČA za zakol, težKeS* 180 kg. Zg.Brnik6___J> Prodam več bikov 400-500 Mj Kurirska pot 11, «242-672 Prodam lepo TELIČKO simentalf, staro 10 dni. «460-225 Prodam PRAŠIČA za zakol. •4jJ 025_ __^ Prodam PSE ČAV-ČAV. StrahN 79, A, «47-12-94,____j> Prodam dve ŽREBICI NorH^, rodovnik. «461-141 Prodam TELIČKO simentalko, »jj 7 tednov. «451-593 _J> Prodam dva TELIČKA, stara 141% dni. «421-668 Prodam BIKCA simentalca te**B 140 kg. «76-110 ŽREBICO staro 7 mesecev, p»°*JJ Prodam en teden stare BIKCE črnobele in ŠROTAR za žito. Gorice 11, Golnik_ Prodam KRAVO in več telet. Kopriv-nikar, Golnik 15, «461-678 3«091 Prodam OVCE. «58-367 JARKICE pred nesnostjo i" prodam. «061/627-029 ___Z> Prodam TELIČKI za rejo ali Vidmar, Zalog 83, Cerklje ŽREBIČKO - llpicanko, 10 m^J* staro, prodam. «891-246, zvec° 36240 -■■ qQ Prodam TELIČKO simentalko< 120-130 kg. «733-121 _J^t KOKOŠI za nadaljno rejo, očiščene - razprodajamo. CeQe $ 1, «472-648 _____Ü2j 36068 Kupim BIKCE simentalca, težk^ 300-400 kg. «730-119 Prodam KRAVO po izbiri. «721' OSMRTNICA Sporočamo, da je tiho zaspala naša mama JULIJ ANA BERČIČ roj. Potočnik, 18. 2.1915 Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 22. novembra 1996, ob 15.30 uri na pokopala Lipica pri Škofji Loki. Roman, Maja, Romana, Urša, Anja, Špela Škofja Loka, 20. novembra 1996 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša dolgoletna sodelavka MARIJA MARCHEL roj. 1942 Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv podjetja Iskra Instrumenti Otoče, d.o.o. OSMRTNICA Kdor te je imel rad, ve, kaj je izgubil... Žalostni sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustila ljubljena žena, mama, babica in prababica STANISLAVA TRČEK roj. Zagorc, 9. 5. 1922 nje se bomo poslovili danes, v petek, 22. novembra 1996 ob 15. uri na kranjskem P Kopališču. Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici na kranjskem pokopališču od 9. ure dalje. Žalujoči: mož Matej; hčerka Majda, sin Matevž, snaha Rozi, vnuka Mitja in Borut, vnukinji Alenka z družino in Saša, ter ostalo sorodstvo Vrhnika, Kranj, 20. novembra 1996 ZAHVALA Tiho, kakor je živel, je odšel od nas naš dragi ata LEOPOLD PETERNELJ Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga spremili na zadnjo pot. VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, Melbourne, november 1996 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric JANEZ BRLEČ iz Zapog Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo sosedom, zlasti Mirku in Ireni Bohinc ter Janku Kalanu, sodelavcem Mestne občine Kranj, kolektivu Sodnika za prekrške Kranj, g. Hasanu Pajazetoviču, g. Lojzetu Pipanu, g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama izrekli sožalje in podarili toliko lepega cvetja in sveč, ter ga pospremili k večnemu počitku. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala. Žalujoči sin Jože in hči Ivanka z družino Kranj, 18. novembra 1996 ZAHVALA Nikoli za zmeraj ne odide tisti, ki smo ga imeli resnično radi. V 86. letu nas je zapustil naš dragi PETER ČEFERIN K večnemu počitku je odšel kmalu za svojo ženo, našo drago mamo. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, najlepša hvala. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za zapete lepe pesmi in Navčku za pogrebne storitve. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, 6. novembra 1996 V SPOMIN Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo zelo boli, ko se zavemo, da te več ni. 20. novembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi oče BLAŽ VIDMAR Hvala vsem, ki se ga spominjate. ANI S HČERKO MAJO V SPOMIN Molitev, delo in poštenje, to Vaše je bilo življenje! 23. novembra mineva eno leto, odkar nas je zapustil FRANC GROM Paradiže v atek iz Poljč Dolgi dnevi so se spojili v eno leto, odkar Vas dragi atek ni več med nami. Žalosten in tih je naš dom, odkar so zamrle Vaše tople besede, ki so nas spodbujale in vodile v svet. Ne samo mi, ampak tudi polja, ki ste jih s tako veliko ljubeznijo obdelovali, močno pogrešajo Vaše pridne roke. Hvala vsem, ki se v molitvi spominjate našega atka in tudi tistim, ki tiho postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre, tete in tašče FRANCKE ČRNIVEC se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskreno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej pa se zahvaljujem dežurni dr. Peganovi, g. župniku iz Zlatega Polja, podjetju Navček, pevcem upokojencev, družini Košir, Torkar in g. Mišiču. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči sin Marjan z družino ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in botra ANGELA FRAKELJ roj. Mohorič iz Dražgoš Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Alplesa pohištvo, Alplesa - lesni program, Kovinotehne in prevoznikom ter šoferjem Jelovice za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala osebju bolnišnice Golnik, dr. Jožetu Možganu in s. Minki Smid ter ostalemu osebju ZD Železniki za pomoč v njeni bolezni. Hvala g. župniku Francu Dularju in g. kaplanu Marku Marinku za duhovno pomoč v času njene bolezni. G. župniku in g. Francu Vidicu iskrena zahvala za lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako hvala moškemu zboru Niko Železniki in dražgoškemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi ter g. Rafku Kavčiču za poslovilne besede. Hvala vsem za vsako spodbudno besedo in toplo misel, hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. ISKRENA HVALA! VSI NJENI Dražgoše, Studeno, Binkelj, Brezovica pri Ljubljani, 14. novembra 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre in tete MARIJE ZIMA roj. Kepic se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, dr. Beleharju za zdravljenje, bolnišnici Jesenice, Domu upokojencev Kranj, pogrebniku Jeriču in praporščaku ter pevcem za zapete žalostinke. Gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. HVALA VSEM. VSI NJENI Dvorje, 12. novembra 1996 ZAHVALA V 78. letu starosti je odložila delo, skrbi in bolečino ter prestopila prag večnosti naša draga mama, stara mama ROZALIJA NOVAK Grudnova mama z Jame Ob boleči in nenadni izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste ji prinesli cvetje in sveče, molili zanjo in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala sosedom, sodelavcem iz tovarne Sava, podjetju Pogrebnik iz Dvorij, dr. Jerajevi in osebju bolnišnice Golnik za zdravljenje, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku iz Mavčič za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: otroci Marijan, Peter, Dane in Majda z družinami Jama, 11. novembra 1996 ZADNJE NOVICE Zima je že potrkala Avstrijci zahtevajo verige Kranj - V sredo je zima prvič resno potrkala na vrata Gorenjske. Sneg je pobelil le višje ležeče predele in začasno zavrl promet na mejnih prehodih. Že včeraj so bile vse gorenjske ceste in vsi prehodi s sosedama spet prevozni z normalno opremo. Voznikom, ki se odpravljajo v Avstrijo, pa svetujemo, naj ne pozabijo na verige. Ne bodo jih sicer potrebovali, vendar avstrijski prometniki zahtevajo zimsko opremljena vozila. Cesto čez Vršič so včeraj še čistili, da bi promet po njej spet lahko neovirano stekel. Kako dolgo bodo gorenjske ceste lepo suhe, pa se ne ve, saj vremenarji spet napovedujejo sneg. Smrt na prehodu Škofja Loka - V ponedeljek, 18. novembra, nekaj minut pred peto zvečer je 2o-letni Aleš P. iz Gorenje vasi z* audijem 80 peljal od Petrolovega križišča levo proti Spodnjemu trgu. Ko se je približeval dobro označenemu in osvetljenemu prehodu za pešce v križišču s Staro cesto, sta z njegove leve strani cesto po prehodu prečkali dve ženski. Aleš P. ie kljub zaviranju in umikanju 76-letno Mileno K. iz Podlubnika s prednjim delom avtomobila na sredi prehoda zbil. Vrglo jo je na pokrov motorja in po dvajsetin metrih padla z avta na cesto. Rane so bile tako hude, da je takoj po prevozu v Klinični center umrla. Dežurni preiskovalni sodnik je odredil tehnični pregled zavornega m krmilnega mehanizma na audiu 80 pa tudi odvzem voznikove krvi za analizo. • H. J. Letos že četrto katastrofalno neurje v tržiški občini Kar voda uniči v hipu. bodo ljudje dolgo popravljali Škoda zaradi posledic ponedeljkove povodnji še ni ocenjena, vendar bo prav gotovo velik8. Najhuje je bilo spet v Podljubelju, kjer so besnele narasle vode Mošenika in Belega potoka« G.G. Naj obrazložim svoj glas! Zdaj, ko so znani tudi uradni rezultati državnozborskih volitev, mi dovolite, da tudi javno obrazložim svoj glas. Nikdar nisem bila v nobeni stranki ali partiji in tudi sicer se mi niti malo ne toži po časih, ko so partijski možiclji ob pitju rdečega metali po mizi še rdečo partijsko knjižico, ki je z domala čarobno močjo odpirala in zapirala različna vrata. A vseeno...! Na letošnjih volitvah sem se po tehtnem premisleku odločila, da dam svoj glas za Komunistično partijo Slovenije. Ne zato, ker bi verjela v njen volilni program ali ker bi me prepričali njeni ugledni kandidati, ampak zgolj zato, ker sem bila trdno prepričana, da ta stranka že zaradi imena ne bo prišla v parlament - in delala škode. Volilni rezultat je upravičil moja pričakovanja, stranka je dobila 0,47-odstotno podporo volivcev. Vsem, ki so glasovali LDS-ovce, Podobnikovo ljudsko stranko, Janševe socialdemokrate ali drugo parlamentarno stranko, naj ob tem javno povem: "Moji zanesljivo ne bodo delali škode, vaši jo bodo." Volivka Spominčica Opominčica Tržič, 21. novembra - Le dober mesec dni po oktobrskem neurju je jesensko deževje spet povzročilo pravo razdejanje v več naseljih tržiške občine. Le hitro ukrepanje domačinov, gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, komunalnih in drugih delavcev je preprečilo še hujše posledice. Nevarnost še ni minila za del Tržiča pod jezom pri tovarni Tokos, ki ga je delno porušila Tržiška Bistrica. Sončnega torkovega jutra so se najbrž najbolj razveselili tisti prebivalci tržiške občine, ki so se vso noč borili z naraslimi vodami in reševali svoje premoženje. Največ preglavic je ponovno povzročal ljudem narasli Mošenik, ki je najprej začel poplavljati v Podljubelju. Zaradi nanosov peska se je namreč zmanjšal pretok vode v regulirani strugi, zato se je potok začel izlivati na travnik pri hiši Podljubelj št. 252. "Najhuje je bilo okrog 2. ure ponoči. Hišna vrata smo morali zavarovati, da je voda tekla mimo. Na srečo v stanovanje ni vdrla, je pa naredila veliko škode okrog hiše. Moj najboljši travnik je uničen, saj je nanj nasulo ogromen kup peska. Zaenkrat se še ni mogoče lotiti odstranjevanja peska s stroji, saj je zemlja vsa razmočena," je v sredo povedal lastnik hiše, Franc Kališnik. CESTNO PODJETJE KRANJ p. O. KRANJ, JEZERSKA C. 20» TEL.: 064 -242 221 TELEFAX:064 • 242 330 Obrne, Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na cesti L 6411 Bohinjska Bela zaradi izdelave propustov in asfaltne prevleke - popolna zapora ceste od 19.11.1996 do prihodnjega petka, 29.11.1996, vsak dan od 7.00 do 17.00 ure. Obvoz v času popolne zapore je po regionalni cesti R - 315 Bled - Bohinjska Bistrica. Avtobusno postajališče za vasi Obrne in Boh. Bela, bo ob regionalni cesti R 315. Udeležnce v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom. RafunalniSu engineering do.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Hatila 13,4000 Kranj. SLOVENIJA Tel.^64/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE.-064 331 020, MS.FOMOC&EUNET.SI DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO _OPUS - podjetje, vredno zaupanja tobrsko neurje, so tokrat mor ali opraviti z vodo prebivalci Štirih hiš kar sami. Vodo, ki je začela poplavljati, so ponovn0 usmerili v strugo, da ni prite*; la do hiš. Obiskali so jih tudi delavci komunalnega in gradbenega podjetja ter obljubi" postavitev vsaj zasilnih preg: rad. Danih obljub naslednji dan niso uresničili, zato so o obvesti' ahtevaJi svojih težavah že tržiškega župana in zar.-- . ukrepe za preprečitev popjj1^ janja iz Mošenika v tem mesta. , tehničnega jekgg » občine in druge Po neurju je dovoz k hiši v Podljubelju 255 komaj še mogoč. Pri nočnem reševanju Kališni-kove hiše so priskočili na pomoč podljubeljski gasilci, predsednik krajevne skupnosti Jože Hladnik pa je priskrbel rovokopač, ki je odstranjeval material iz struge potoka. Delavci BPT Tržič so preprečevali predvsem vdor vode v elektrarno podjetja na bližnjem travniku. Kakšno škodo je povzročil Beli potok nedaleč stran, je bilo videti šele zjutraj. Voda je dobesedno odtrgala gozdno cesto nad stanovanjs- ko hišo Podljubelj 255, kjer živi Lovrenc Meglic. Tam so že v torek dopoldan začeli s strojem urejati strugo potoka in delno popravljati cesto, vendar odprava vse škode ne bo niti enostavna niti hitra. Prebivalci terjajo ukrepe Narasli Mošenik je spet ogrožal hiše v tržiških naseljih Za jezom in Za Mošenikom. Kot je opisal Jože Hočevar iz hiše Za Mošenikom 16, kjer ie veliko škode naredilo že ok- Vodja tovarne Tokos Igor KoriJ je vodstvo občine in dr pristojne organizacije seznanil, da je Tržiška Bistrica porušila tretjo stopnico na jezu nad tovarno. To pornem pretečo nevarnost tudi za bližnje stanovanjske blok«; Ce bi ves jez popustil,,01 namreč udarec velike količin vode lahko spodjedel brežino Voda je ob ponedeljkoveij neurju zalila tudi kleti dyej stavb na Cankarjevi cesti/ Tržiču in dveh hiš v Sebenjan. v Kovorju pa je poplavila k|el hiše na Glavni cesti 11. Kot ^ povedali pri Dobretovih, se J.e v Kovorju zamašila kanalizaj' ja ob cesti, zaradi cesarje voda vdrla v tri kletne prosto^ Kolikšna je škoda na pečjz* centralno ogrevanje, hladi'111 skrinji in drugem pa se ne vedo. • Stojan Saje Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Obljuba dela dolg Britof - Današnja Kamera presenečenja je nekoliko drugačna od dosedanjih. Prvič v naši akciji se je namreč zgodilo, da nismo presenetili osebe, ampak • psa. No, po pravici povedano, prej kot psa smo vseeno presenetili njegovega lastnika. Pravi razlog za tokratno presenečenje je star - verjeli ali ne - dve leti. Pred dvema letoma so, kot najbrž veste, potekale lokalne volitve. Na njih je za kranjskega župana kandidiral tudi Janez Osojnik. In ko je gorenjska televizija v ta namen snemala njegov portret, je kamerman Rafko Bešič posnel tudi prizor, na katerem Osojnikov pes Ron prepeva ob igranju na harmoniko. Kasneje je Rafko prav za ta posnetek prejel prvo nagrado v okviru oddaje Nedeljskih 60. In kadarkoli sta se po tem dogodku srečala Rafko in Osojnik, mu je slednji dejal: "Mojemu Ronu si dolžan kilo flama!" Ron, triletni kokeršpanjel, je ob našem obisku veselo lajal. Prenehal ni niti ob gospodarjevem ukazu, zato je ta v šali dodal: "To je dokaz naše mehke vzgoje." Sčasoma pa se unesel tudi Ron, še posebej ko smo ga podM' s kilogramom govedine. Izvedeli smo, da je Kg velik jedec, zato ie gospodar izračunal, da . prineseno meso zdržalo kvečjemu dva do tn o"' Vsem nejevercem, ki še vedno ne verjamete, j? je Ron pravi pevec, pa majhen nasvet: oglej'*ke Kamero presenečenja na programu Gorenj*. televizije TELE-TV Kranj, ki bo dane? °. 20.20. Obljubimo vam, da boste uživali u petju. Pasjem, seveda. • S. šubic, slika: T. Vas zanima filatelija? Potem se oglasite na vaši pošti in vpišite abonma za nakup filatelističnih znamk, ki bodo izšls v letu 1997! 913 Fil VSAK PETEK OD 18.30 DO 19.30 "LESTVICA RADIA KRANJ"