Poj?Ć>
mna	v grcćc>o*£fit.
Glasilo Obi. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik Vili.	V Ljubljani, dne 21. oktobra 1928.	30. številka.
Joško Čampa:
Poštni dom — ognjišče družabnosti in žarišče
organizačnih idej.
Najznačilnejša In najplemenitejša lastnost človeka je družabnost. Ne prisiljena družabnost, ki jo velevajo življenjski interesi in koristi, tudi ne ona, ki jo je ustvaril socialni reld in ki se javlja v uzakonjenih normah, v prisiljeni: organizaciji, ki urejuje človeško družbo. V mliisllih imam tisto nagne nje v človeku. ki ga veže na sočloveka po srcu im du-&i. Tisto nagnenje, iki ga ne narekuje nobena korist, ampak ki miajde svoje zadoščenje in uteho v duše vnem zadovoljstvu.
-Mnoge navade in običaji, marsikaj v načinu človeškega življenja rti drugega kakor kult družabnosti. iNajskrommcjša človeška bivališča, pa najponosnejše palače so ognjišča dnužaibnosti. Človeški domovi so obenem tudi s’vet'išča družabnega kulta. Podlaga družabnosti je skupnost, sorodnost. Sorodnost po krvi je osnovna celica družabnost. Ljudje se družijo tudi po sorodnosti Ln skupnosti idej, usode, poklicev in stanov. Vse brezštevilne organizacije, ki sli j!h snuje človeštvo, so postavljene poleg drugih ciljev na glavnem temelju, na katerem stoji sploh vsa človeška družba: tla družabnosti. Ta je vogelni kamen, je lepilo vsake organizacije.
'Kako r je cilj vsake družine, imeti svoj dom, tako streme tudi orgamfeaoije po lastnem ognjišču, kjer plapola in od koder žari ogenj' lideje. ki jo organizacija; predstavlja.
Po vsej naši 'lepi zemlji se dvigajo poslednja leta domovi kakor še nikdlar poprej. To ni zgolj slučaj. Krvava katastrofa, ki je udarila svet s svetovno vojno, je z grozo posegla v milijone človeških duš ter pogasila v litjih mnogo svetih ognjev, čustvo ljubezni in človečanstva je poparila strupena slana sovraštva, iki se je dvignila iz potokov prelite človeške krvi, jz vojhiih grozot in strahot, človeštvo čuti, da se je v skupnem življenji: podrlo nekaj lepega im dragocenega; nekaj, kar je človeka dvigalo v svetlejše in svetejše višine. Zato je treba gradiiiti nova svetišča, posvečena družabnosti, ki bodlo vdahnila človeškim dušam nove vere v dobroto človeštva, ki bodo vžgala srca z novim og-njeim plemenitosti in ljubezni.
■V Sloveniji skoro ne bo kmalu najti večje vasi, ki bi ne imda vsaj enega doma. Trgi in večji kraj} pa že kar po dva in več domov. Grade jih telovadna, humanitarna, kulturna in stanovska društva. Vsi ti domovi se dvigajo hi rasto po naši zemlji v dnevih najhmjiše gospodarske krize, v dobi' splošnega obdavčenja in obče bede, ibrezposelnosti im pomanjkanja, ki ga trpe vsi sloji naroda. To je dokaz, kako hrepeni človek po obnovi človdške družbe, po iskrenem- družabnem preporodu. To je dokaz, kako globoko je vkorertinjeno v človeških dušah magnartje po skupnosti in družabnosti'. Zakaj ti domovi se grade ob brezprimernf požrtvovalnosti' ma-rolda. Gradi jih najčistejši idealizem in vroča ljubezen do idej, katerim služijo. Dosti je društev, ki ne štejejo niti sto članov, pa ven-dlar so sli zgradila svoje domove. To spriču-j©. da pri gradnji domov ne odloča -število članov, 'marveč njihov idealizem, njihova požrtvovalnost, zavednost in ljubezen do ideje, ki jih druži v društvih.
Zavednost je glavna tvorna sala vsake organizacije. Zavednost v organizaciji znači.
živo se zavedati tiste specifične skupnosti in sorodnosti, ki 'je združila skupino ljudi v dotično organizacijo. Zavednost je vera v idejo organizacije, ki je skladna z nazori, interesi bi 'čustvi člana. Ako članstvo kake organizacije niima te žive vere in prepričanja, potem je tista orgainizadija (mrtva. Ne more ustvariti ničesar in ne doseže nikoli svojega cilja.
Temelj stanovskim organizacijam je zavest pripadnosti k stanu. Stanovska zavest pa ne znači samo hladne ugotovitve, da sem to in to, nego mnogo več: ponos, ljubezen, spoštovanje do stanu. Zavest, da smo pripadniki istega stanu sorodna celota, da smo velika družina iste stroke in usode, istega dela In trpljenja, istih interesov lin teženj, istih pravic in dolžnosti. Stan in stroka je strokovnim, organizacijam tamellj skupnosti lin sorodnosti.
-V Sloveniji imamo poštarji še vedno pet organizacij. To znači, da vsi pripadniki našega (stanu in Stroke niso prepričani, da smo po stanu enaki, da 'imamo med se boj nekaj skupnega in sorodnega. Vzrok temu je pomanjkanje stanovske zavesti in Čuta stanovske solidarnosti, ali pa nepošteni, neplemeniti nagibi, marsikdaj tudi nevednost in pomanjkanje inteligence. Kajti sicer bi ne hodili ljudje istega Stanu kljub poznanju naravnega zakona, da je moč samo v skupnosti, ločenih potov .v organizacijah, ki v primdipu in vsaj teoretično zasledujejo vse isti cilj.
Toda navzlic temu smo st ustanovili slovenski poštarji nekatere takozvane nevtralne institucije, ki bi naj bile skupne vsem, ne glede na razcepljenost v strokovnih organizacijah. Med 'take ustanove spada tudi zadruga »Poštni dom«. Toda vsaka taka ustanova mora služiti neki Meji. Stanovske institucije služijo ideji skupnosti, kolektivnosti Istega stanuj, služijo Skratka tistim idejam, na katerih slone stanovske organizacije. Cilji stanovske organizacije se morajo kriti z namenil in cilji vseh gospodar sikih, socialnih ih sličnih ustanov dotičnoga stanu ter se medsebojno izpopolnjevati. Ako (tega ni, potem Služijo take institucije drugim namenom in ne stoje v Službi ideje vsega tistega stanu.
To je čisto naravno in logično. To dokazujejo prav jasno tudi tako zvane nevtralne ustanove slovenskih poštnih nameščencev. Kdor pozna 'te .institucije od bližje, ta ve, da je njihova nevtralnost zlagana, da je le krinka in (slepilo. Kajti neutajlivo dejstvo je, d'a izhaja inciativa za vse pokrete, Hit so kakorkoli v zvezi z našim iStanong iz njegovih strokovnih organizacij. Če pa pri slovenskih poštarjih ni edinstva in Skupnosti v Stanovski osnovi, če se Taziliikujemo v idejah, iki jih zastopajo strokovne orgaiDizaotje, potem je jasno, da ne more biti enotnosti tudi pri drugih naših .ustanovah.
Zadruga »Poštni dom« služi izmed vseh ustanov najbolj ideji strokovne organizacije.
Zato so že takoj v početku, ob ustanovitvi te institucije zavzele strokovne organizacije slov. poštnih uslužbencev napram njej neko določeno stališče, ki ga spremlja izvestna rezerviranost napram akciji zgradbe poštnega doma. Inieiaitova za poštni dom. je izšla iz sedanje 'Obl. organizacije. Zato društva, ki sto-I 'je v naisprotju z našo organizacijo, te akcije
niso podpirale ali pa so se izjavile četo proti njej. Kolikor je bilo (maloštevilnih izjem, jih tvorijo le posamezniki, ki gledajo v bodočnost ali pa ki liimajo druge namene. Dejstvo je, da v celoti ptt. uslužbenci, ki stoje izven Obl. organizacije, niso do danes storit nobene večje geste v prid poštnemu domu niti v materialnem niti v moralnem pogledu. Tega niso .storili nilti' tisti, ki bi po svojem položaju za to akdijo lahko največ storili in ki bi morali smatrati za svojo moralno dolžnost, , da stvorijo most preko prepadov, ki zijajo med vrstami slovenskih poštnih nameščencev.
Tudi nižji poštni uslužlbendi, ki so sodelovali ob ustanovitvi zadruge »Poštni, doni«, so odpovedali takoj svoje deleže, čim so se oddvojili od Obl. organizacije. Njim je bila ideja poštnega doma samo toliko časa ideja, dokler je šlo to njim v račune in korist. Kakor hitro pa je začela hoditi njihova brezidejna strokovna organizacija (Nikar ne skruni vzvišene besede »strokovna organizacija« s tem ' tombol a rskim ferajnom! — Pripomba urednika.) svoja lastna pota, so vrgli tudi iddjio poštnega doma za plot. Mislili so v svoji duševni revščini, da je kaka resnično velika ideja odvisna od deležev par tucatov ljudi, od par tisoč dinarjev. Toda prepričali se bodo v kratkem, da ta ideja ni izgubila zaradi njihovih stotakov prav ničesar.
Pokojni Jože Otoničar, ki je predobro poznal slovenske poštne uslužbence in ki je videl v bodočnost, je često dejal: Če bo stal kdaj v Ljubljani poštni dom, ga ne ,bo postavil nihče drugi kakor člani našega (takratnega uradniškega) društva. Zato računajmo že danes samo s temi .in započnimo akcijo samo s to kalkulacijo. Pokojni Jože je videl dobro ln lahko rečemo, da njegove besede po večini še danes drže.
Zato imejmo na umu: Poštni dom slovenskih poštarjlev bo stal, če ga bo zgradila stanovska zavednost ljudi, ki jih je združila vzvišena ideja edinstvene organizacije! .Zgradila ga bo požrtvovalnost, idealizem in velika ljubezen do stanovske skupnosti1. Kjie najdemo to, vemo: edinole v vrstah članstva naše Obl. organizacije! Večina tega članstva je (preizkušena in vemo, da je to zanesljiv in neporušljiv steber, ki ne bo nikdar dopustil, da se ideje naše organizacije izgube v vetru, Vsi drugi nas lahko ovirajo samo na času, toda uresničenja naših načrtov ne morejo preprečiti. Poznam zvestobo, ptožrtvoval-nost, idealizem lin stanovsko zavest članstva naše organizacije. Zato glede poštnega doma 'nišam v Skrbeh. Mimo (trdim: naš poštni dom bo stal!
Kedaj bo stal, to ni tolikto važno vprašanje.
Toda ono je, kar ne dopušča, nobenega dvoma, nobenega kompromisa: Naš dom bo kot vidrtt sintlboll edlinistvene organizacije, kot njeno ognjišče, stal brezpogojno v -službi Meje te organizacije. Kdor je pri »Pošt domu« z drugačnimi mislimi in nameni, kdor ne gleda v bodočnost in ne veruje, da bo šla nova sjdniera|di!ja slovenskih 'poštnih nameščencev v celoti za to idejo, ta naj kar odpove svoj delež pri »Poštnem domu«. Kajti (potrebno je. da vemo rn smo si na jasnem, koliko nas je s čistim srcem, z iskrenostjo in poštenostjo pri tej akciji. Za špekulante pri poštnem' domu ni mesta! Zanje ne bo nikoli .postav! jen!
Jo ja:
Kdo gradi in kdo podira poštni dom?
Prav za prav je troje vrst slovenskih poštarjev v pogledu gradnje poštnega doma. lini ga .zidajo, dnugi ga podirajo., tretji pa stojo ob strank Vise troje tipov si' hočemo danes ogledati iz oči v oči, naravnost in brezobzirno: dobre pohvaliti, slabe pograjati, -nilačneiže ogreti. .Dolgo simo čakali, dolgo odlašali, treba pa je enkrat potegniti črto, in napraviti rekapitulacijo: kdor ni z nami, je proti nam!
Nobena ustanova se še rol oživotvorila s tako idealnimi bi nepristranskimi nagibi, kakor se je zadinuiga »Poštni dom«. Popolntoma nevtralna, vsepoštarska, stoječ nad vsemi strokovnimi organizacijami Njena pravila, uistrojstvO' in ves 'zulnariji aparat je bil skbb-no izbran, tako da ni mogla biti nobena skupina ali društvo nezaupna ali protivna tej zadrugi. Izraziti voditelji strokovnih organizacij so se 'umaknili v oizadje in niso aktivno sodelovali pri »Poštudm domu« kot njeni predstavniki. To je sicer anahronizem, toda pri žalostnih razcepljenih razmerah med ptt. n službensitvom se je takrat to videlo potrebno, da se je tako čim1 najbolji obvarovala zagrizena nevtralnost te vseobče ustanove.
Zato smo povabili k sodelovanju vse slovenske poštne nameščence: od direktorja do zadnjega dnevničarja. Bila je idealna zasnova: če že res slovenski poštarji ne moremo priti skupaj na strokovnem' polju, če se res moramo bratsko klati med seboj vsak v svoji organizaciji, dajmo, pridimo višaj na enem polju skupaj, na čisto družabnem: po-staviimio si vsi skupaj lastno hišo, lastni dom, kjer bomo slovenski poštarji pod svojo1 streho. Če že ne moremo biti v tej hiši' vsi skupaj ko ena družina, pa se razdelimo po posameznih sobah in klubskih prostorih, toda streha naj bo skupna, dom naj bo eden, da bomo slovenski poštarji vsaj na zunaj izgledali kakor enota.
Žalibog je bilo vse zaman. Vsa idealnost, obzirnost, nevtralnost, poižrtvovalndst — vse je bilo stran vrženo. Nekatere vodi 'ošabnost, druge sebičnost, tretje brezbrižnost, četrte stanovska — ožje razredna zagrizenost. V naši stroki so ljudje, ki a priori odklanjajo vse, kar izhaja ali samo diši po Obl. organizaciji, v 'kateri sta udruženi dve tretjini slovenskega ptt. uslužbemstva. Tretja tretjina je me pristopna za lepo in za grdo besedo. za prošnjo in za brco. Da pride sam Kristus iz nebes in ustanovi v Ljubljani nebesa za slovenske poštarje, pa ne bo hotela ta tretjina v nebesa, če postavijo Jakšeta ali Čaitnipo za nebeškega vratarja.
Takio daleč smo prišli pri nas. Ko smo pa to enkrat spoznali im ugotovili, ostane samo ena pot: mi, kar nas čuti skupno, edinstveno, idealno — mi moramo dati stroki, stanu In zanamcem ono, kar bi morali dati prav za prav vsi slovenski ptt. uslužbenci, na čemur bi moral sodelovati celokupni stan!
Kakor sem uvodoma omenil, pozna Poštni dom. troje vrst poštarjev. One, ki grade; ki zbirajo kamne, opeke in vezi za 'ta dom; ki žrtvujejo od svojih pičlih prejemkov stotake za čim prejšnje uresničenje našega ideala. Potem one, ki izpodkopavajo temelje te zgradbe; ki luščijo kamenčke iz zidin poštnega 'doma; ki rahljajo vezi stavbnega ogrodja; ki odnašajo opeko s strehe. Končno one pairasite, ki leno stoje ob strani; ki brezbrižno postajajo pred zgradbo z rokami v žepu; ki jim je vseeno, ali bo stal poštni dom jutri ali čez 10 let ali nikoli.
Zidarji poštnega doma so naši srednji in nižji uradniki, v prvi vrsti maši 'podeželski upravniki in upravnice. Pa tudi lepo število zvaničnikov in služiteljev. Nabrani kapital v znesku okrog 200.000 dinarjev je po pretežni večini njihov denar. Malo jih je, ki so podpisali samo en delež. Večina jih je po
dva. tri; nekateri celo po pet in več deležev. 'Kako so prodajali bloke, bom kasneje omenil. Hvala Bogu, toliko je teh zidarjev, da jih ne moremo točnejiše opredeliti. Eno ime pa je, katerega ne smem zamolčati; ime, katero bodo morali poznati vsi, ki bodo zahajali v naš poštni dom, ko že njega in nas več ne bo. To je tov. Vilko Smerdu, prvi tajnik zadruge »Poštni 'dom«. Ni tukaj prostor, naštevati njegove neprecenljive zasluge. Rečelmo samo toliko, da ko bi bili vsi člani »Poštnega doma« vsaj malo mu podobni, bi poštni dom že stal; ali ako bi bilo vsaj deset takih, pa bi imeli danes že 500.000 Din nabranega denarja za poštni dom.
Rušilci poštnega doma so voditelji okrog Osrednjega društva nižjih poštnih in brz. uslužbencev in njegovih krajevnih skupin. Brezidejni kakor so, preklinjajo danes ono, kar so lani blagoslavljali. Odpovedali so deleže, ki so jiii bili podpisali za poštni dbm. Nahujskali so isvoje člane, da so tudi oni odpovedali. Vse iz sovraštva do Oblastne organizacije, ki akcijo za zgradbo poštnega doma moralno in materialno podpira. Seveda je ves njih trud zaman, zakaj brez-giavost še ni nikdar ubila sistematičnega dela; še nikdar ni brezidejnost ubila kake ideje.
Brezbrižniki so v seh vrstah, procentualno največ med višjim poštnim uradništvom. Vodstvo in uprava direkcije >se postavlja na neki vzvišeni piedestal, kakor da bi bila samo neka podružnica ministrstva, ne pa varuh stroke in personala v Sloveniji. Vodilni organi drugih direkcij ne samo da ne omalovažujejo stanovskega udejstvovanja podrejenega osobja, ampak smatrajo za svojo dolžnost, da aktivno podpirajo orgar nizacijo, zlasti pa akcijo za zgradbo poštnega doma. Tovariši iz Južne Srbije so si postavili svoj dom v Skoplju z največjo moralno in materialno podporo svojega direktorja g. Stojanoviča. V Zagrebu je bil lani predsednik hrvatskega »Poštnega doma« direktor g. dr. Rupec, ki je izdal na o sob j e ognjevito okrožnico za podpiranje Poštnega doma. Letos je predsednik »Poštniega doma« upravnik pošte Zagreb 2 in predsednik maturantskega Saveza g. Pešelj, ki ima isto tako velike zasluge za dom hrvatskih poštarjev. 'Na čelu novosadske oblastne organizacije ptt. uslužbencev stoji šef občega odseka novosadske direkcije g. Popovič, ki je nie 'samo dvignil stanovsko organizacijo vojvodinskih poštarjev na zavidno višino, ampak so po njegovi zaslugi 'tudi v enem letu nabrali toliko denarja, da so kupili v Novem Sadu ličen poštni dom.
In tako dalje. Povsod vidimo, da so se poštarji na visokih in najvišjih položajih po-staivilli na čelo tudi v stanovskem pokretu. Če niso direktni predstavniki organizacije in njenih ustanov, pa vsaj s svojim vplivom močno koristijo procvitu stanovske akcije, v prvi vrsti realizaciji želje po lastnm domu. Pri nas pa je med upravnimi oisobjem in ostalim personalom zid, ki ni v interesu napredka stanu in stroke in ki ni v čast vodilnim uradnikom naše direkcije. Zato sita tudi, če sem' prav informiran, od vsega' pt. uradni-štva I. kategorije podpisana sanw> dva deleža za poštni dom. Prostovoljen delež prav za prav en sami Razmeroma ni dosti boljše z uradniki — maturanti. Niso proti akciji, todia velika večina neče o poštnem domu ničesar slišati, kakor da bi nei bili poštarji.
Te tri vrste slovenskih poštarjev — vroči, mlačni in mrzli — 'so se pralv značilno pokazale pri prodaji enodinarskih blokov za poštni dom. Kakor so se v tem' pogledu nekateri člani izkazali, je naravnost občudovanja vredno. Trije seznami o prodanih blo-
kih so bili objavljeni v »Poštnem glasniku«. Tam smo videli ponekod velike pošte pa majhne zneske in majhne pošte pa velike zneske. Nekaterih pošt pa nismo nikjer našli. Mrzli, brezbrižni poštarji so tam.
Ne moremo še enkrat ponavljati vseh pošt in vseh zneskov, ki so jih nabrale od prodaje blokov. Večina pošt je storila svojo dolžnost. Pod tem razumem, če so prodale vidike pošte za 500 Din, srednje pošte za 300 Din in majhne (pogodbene) za 100 Din blokov. Več ko svojo dolžnost so storile razen Ljubljane in Maribora še sledeče pošte: Celje (2000 Din), Murska Sobota (1621), Žalec (1000), Ljutomer (900), Slovenska Bistrica (840), Kranj (800), Kamnik (619), Škofja Loka (600), Slovenjgradec (580), kakor tudi Trbovlje, Vrhniha, Sodražica, Rogatec itd.
Manj ko 50 blokov je pa za vsako pošto Pireimalo. Saj so imele bloke več ko eno lato, pri najmanjši brigi bi jih bila vsaka pošta prodala lahko vsaj 50. Žalibog je pa okrog 50 tudi takih pošt, mod njimi nekaj takih, da ni oprostljivo. Talko je prodalo Krško (mesto) 34 blokov, čeprav ima iste pogoje kakor Ljutomer, ki jih je prodal 900. Erarna pošta II. reda Ptuj (četrto največje mesto v Sloveniji) je prodala 53 blokov, pogodbena pošta Žirovnica pa 180. Erama pošta II. reda Židani most, ki ima okrog 15 uslužbencev, je prodala 10 blokov, prekmurska pošta Beltinci pa 324. Mesto Lož je prodalo 15 blokov, vas Št Vid nad Ljubljano pa 300. Nič boljše »e niso izkazale pošte Semič, Raj-henburg, Fala, Sava, Bučka in Rimske Toplice, ki so prodale 10 ali pa še manj blokoV. Dve pošti — Loka pri Zid. mostu in Zreče — pa sta se odrezali s celima 2 Din!!
Te številke niso suhoparne, ampak živo govore o zavednosti enih in nezavednosti ■drugih. Kaj pa naj šde rečemo o tistih poštah, ki niso prodale niti enega bloka? To so pošte: Boh. Bistrica, Kranjska gora, Boh. Bela, Mojstrana, Javornik (Alli ste se zmenili? — Pripomba pisca), Križe, Železniki, Dev. Marija v Polju, Smlednik, Novo mesto (škandal! — Pr. p.), Radeče pri Zid. mostu, Žužemberk, Gradac, Rakek (at tu Brate? — Pr. p.), Dol. Logatec, Hoče, Makole, Loče pri Poljčanah, Zgornja Polskava, Zg. Kungota, Rečica v Sav. doli., Gomilsko, Sv. Jurij ob Taboru, Cirkovce, Petrovče, Vitanje, Sv. Jurij ob Ščavnici in Brezno. Celih 28 brez-brižnikov! In med njimi pošte, o katerili ne bi bil nikoli mislil. Sram me je.
Vzlic temu pa izgleda, da je 16 še slabših kakor so iti. Kako je pa to mogoče? To je pa tako: nekatere pošte niso vrnile nič blokov, ampak samo denar; dlruge pošte so vrnile malo blokov in dosti denarja; tretje so vrnile dosti blokov in malo denarja; četrte so vrnile vse bloke in nič denarja; pete pa niso vrnile ne blokov ne denarja. To so pa tele pošte: Kočevje, Bled 2, Lalško, Podplat, Pristava, Marenberg, Meža, Velenje, Ljubno, Vransko, Dobrna, Cerknica, Borovnica, Sv. Lovrenc na Pohorju in Ivanjkovci. Kljub ponovnim pozivom v »Poštnem glasniku« in vzlic urgencam, z dopisi ne more dobiti »Poštni dom« od teli 16 pošt nobenega glasu: na dlenarja, ne, blokov, ne odgovora. Kal se to. pravi, kaj mislijo ti gg. upravniki? Ce niso smatrali za svojo moralno dolžnost, da ralzprodajo vsaj nekaj blokov, je pa vsekakor njihova dolžnost, da te bloke vrnejo zadrugi »Poštni dom«. Še prav posebno, če so bili že petkrat naprošetni, oziroma pozvani.
Taka je notranja slika našega doma. Hvala Bogu, mnogo solo,ca, žalibog tudi mnogo sence.
Naj ne bo nihče užaljeni nad tem člankom. Napisan je v dobrobit našega doma. Potrebna je bila enkrat jasna, autoritativna beseda: Kdor ni z nami, je proti nam! Kdor I ne zida, ta' podira!
No pa te.izstopne izjave in odpovedani deleži poštnemu domu ne bodo nič škodile. Kajti neumorni tovariši Smerdu, Rakovec in drugi bodo spričo pohvallne požrtvovalnosti članov OM. organizacije že poskrbeli, da se odpovedani deleži dopolnijo z novimi. Na ta način poštnega doma že ne boste podrli!
Poda nekaj drugega je, česar ne smemo trpeti: Zvedeli smo namreč, da širijo nekatere korifeje nižjih uslužbencev lažnjive in zlobne vesti o stanju zadruge »Poštni dom«, češ, da se z imovino »(Poštnega doma« slabo gospodari in da bodo zato zadružniki izgubili svoje deleže in doplačali še toliko, kolikor znaša jamstvo itd. Ne sramujejo se nobenih laži in ne (takih bedasto nesramnih govoric, kakor so one, da ise bo zidal poštni dom samo za to, da bosta imela Jakše in Čampa v njem zastonj stanovanje. To je zloba in podlost brez primere, ki so jo zmožne samo propalice, ljudje brez vsake morale, vesti in sramu, Ta podlost ne zasluži nobenega pardomla. Taki ljudje bi jih zaslužili petindvajset na nekaim. (Vsakega takega pošte-njakoviča moramo tirati brez usmiljenja Pred sodišče, da dobi za svojo podlost eksemplarično plačilo. Zato pozivamo vse poštene slovenske uslužbence, da v interesu ugleda in poštenja nalšega stanu takoj prijavijo vsakogar, ki širi take govorice, takoj zadrugi »Poštni dom«, če je še kaj pbšte-
V današnji številki, ki je vsa posvečena našemu vzvišenemu cilju — Poštnemu domu, je (Potrebno, da podamo tudi površen pregled o premoženjskem stanju zadruge »Postna dom«. Saj jta od tega v prvi vrsti odvisno, kdaj in kakšen poštni dom; bomo imeli. Točno bilanco bomo slišali na občnem zboru, ki bo kmalu po Novem letu. Tukaj pa hočemo podati glavne, na tisočake zaokrožene številke.
Konec septembra 1928 izkazltijiet premoženje Poštnega doma« 205.000 dinarjev. To premoženje sestoji: 1. iz hranilne vloge pri Hranilnem] in posojilnem konsorciju v znesku 37.000 Din; 2. iz hranilne vloge pri Gospodarski (zadregi poštnih tnaimleščenciev v znesku 163.000 Din. 3. iz vrednostnih papirjev v znesku 3000 Din in 4. iz inventarja v vrednosti 2000 Din. Skupno vsoto 205.000 Din tvorijo: deleži 170.000 Din, bloki 12.000 Din, rezervni sklad 20.000 Din in prostovoljni prispevki 3000 Din.
Do konca septembra h h je bilo polno vplačanih deležev 1700, odpovedanih 299, na novo podpisanih 265, tako da je danes 1666 deležev. Največji deležnik je Oblastna organizacija ptt. uslužbencev, ki ima 400 deležev.
PETi?i!F01L(Mlo
Že v pregovor je prišlo, da je v SHS vse mogoče. Pri pošti pa iše prav posebej. ; Pa Ibi morda še me verjeli čudovite zgodbice, ki vaim jo 'bom danes povedal, če vam (hitro ne izidam, da je poleg SHS in pošte ; dan še tretji pogoj, namreč — naši ober- ■ nižji. Potem ije mogoče tudi! tole:
IDnuištvo nižjih tie izdalo na svoje član- ' stvo parolo: Vsi pravoverni stran od Pošt- I nega doma! Pa so se našli tudi štirje jogri, ki so poslali zadrugi (»Poštni dom« pis- • meno izjavo, da odpovedujejo svoje deleže. Nihče od teh štirih pa nima pri Pošt- J nem domu nobenega deleža!! Torej tudi niso imeli kaj odpovedati. Tukaj ne gre samo za odpoved članstva. To se je že kedaj zgodilo, da je kdo javil svoj izstop iz or- ! ganiiteacije, katere niti član ni bil. Toda tukaj gre za denar. lOdpovedaini delež (vsak I delež je 100 Din) se mora izplačati odpot- t veidnliku do konca naslednjega leta. Ti hočejo torej za Božič (1929 vsak 100 Din od j (Poštnega (doma, če prav niso vplačali niti 1 ličnika.
Zato naj se tudi Mestna hranilnica ljub- ! lljanska ne čudi, če dobi danes aili jutri od j te dične četvorice odpoved vloge po 100.000 I dinarjev, katere niso nikoli vplačali. Tudi jaz in ti, dragi moj' bralec, sva v nevarnosti, j da naju ti tiči lepega dne ne potrepljejo- po rami, češ. vrni brate tistih 300 dinarjev, ki ; sem ti jih bil posodil.
(Rad bi se jih čuval, rad poznal to štiriperesno deteljico? Evo iih po abecedi:
I. Januš 'Aleksander, zvaničnik na Ljubija- I ni 1. — 2. Jesenšek Alojzij, služit el j na direkciji. — 3. Lapajne (Ivan, zvaničnik v Dol. ’ Logatcu, — 4. Maček Anton, izvaničnik v Dol. Logatcu.
Čestitamo poštni upravi na takih uslužbencih.
»sodni uradniki gotovo rte spadajo v državno službo, uti noben način pa ne v Oblastno organizacijo: Seveda je treba tako izključitev javno objaviti v »Poštnem glasniku«. Ostali tovariši in tovarišice pa morajo prekiniti s takimi uradniki vsako občevanjei Za poštene ljudi je samo ena pot: tirati zlobne jezike pravici v roke, dai pred sodiščem' dokažejo svo'ja ob Eeko vapi ja. IČie sei komu ta dokaz posreči, podari pisec teh vrstic dotičnemu vseh šest deležev pri »Poštnem domu« in mu doplača še v gotovimi znesek v višini desetkratnega jamstva za te svoje deleže pri zadrugi »Poštni dom«. Spričo poznane pohlepnosti poznanih ljudi je upati, da bo ta dokaz kmalu doprinešen.
Torej, kako daleč smo še od poštnega doma? Ce hočemo zidati večjo hišo v sredini mesta, bomo morali zbirati še deseti let. Če hočemo zidati manjšo hišo na periferiji Ljubljane, še pet let. Če pa kupimo kako pripravno, uei ravno staro hišo, pa se maiš ideal lahko že dmgo leto uresniči. Načelstvo »Poštnega doma« ima v načrtu več akcij, s katerimi bi se tekom prihodnjega leta premoženje doma podvojilo in sicer uei da bi se zopet obremenilo članstvo, ki je že storilo 'svojo dolžnost. Tako bi imeli na koncu drugega leta z naraslimi obrestmi in drugimi dohodki pol milijona dinarev. S to vsoto bomo pa že lahko začeli, nei dti bi se bilo treba komu bati najmanjšega rizika.
Treba pa je, da se članstvo zaveda silnega pomena lastnega doma. Ne bi smelo biti poštarja, ki bi ne bil vsaj z enim deležen pri »Poštnem domu«. Zdaj, ko vidimo, da nimajo te zavesti ne nižji ne višji poštni uslužbenci, moramo mi (srednji, ki smo gios poštne stroke, Storiti dvojno svojo dolžnost. Večina je to dolžnost že storila. Je pa še nekaj članov Obl. organizacije, ki niso podpisali še nobenega deleža. Teh ne priznavamo za enakopravne člane.
Poštni dom in njegovi sovražniki
Osrednje 'društvo nižjih poštnih uslužbencev in njegove krajevne skupine so Sklenita izstop iz »Poštnega doma«. Ta sklep je obvezen tudi za vse članstvo. Vzrok: Voditeljem! teh društev neljub ukaz našega Saveza, da morajo biti povsod enotne organizacije, kar je izvedla tudi naša organizacija dne 15. aprila it 1. Kot nekako maščevanje nad Savezom je sklep teh društev, dai izstopijo iz ustanove, katero Savez najbolj propagira, to je zidanje poštnih domov. Zakaj Savez je prišel na podlagi izkušenj do prepričanja, dt^ je z lastnim domom skoraj za-siguran obstoj profesionalne organizacije in edinstvo ter vzajemnost med poštnimi uslužbenci.
Vsakemu poštnemu nsljužbencu v Sloveniji pa je znano, da so uspehi, ki jih je bila deležna poštna stroka, uspehi Saveza, kakor razvrstitev uradništva, tako razvrstitev nižjih uslužbencev, dia niso postali dnevničarji. Vse 'to vedo tudi voditelji imenovanih dini-štev. Zato je treba še kaj izmisliti, da se sklep izvede. Kaj pa lažjega, ko kaj izmisliti. Vse. 'bo propadlo, kakor druge zadruge in mi bomo plačevali kot zadružniki. Ako tudi kaj postavijo, bo samb stanovanje za predsednika in tajnika OPO. — Take razredne borbe, 'takega organizacijskega boja pošteni ljudje, najmanj pa drž. uslužbenci, ne Ih smeli poznati. Tukaj je samo vprašanjih: Kakšna so vaša pota, vi ošabni voditelji uboge zapeljane raje? — To je bilo treba povedati, da vsak ve, odkod odpor proti »poštnemu domu« in gonja od strani nižjih uslužbencev, ki niso včlanjeni pri OPO.
Kako pa nlaj odgovorimo] na vse to tisti, ki smo z vsem svojim bitjem vneti borci in graditelji našega doma — doma, ki naj bo zatočišče družabnosti, ognjišče izobrazbe in zunanji, znak skupnosti poštnih uslužbencev? Ali naj s.e jezimo, ali dvomimo nad programom? Ne! S prezirom in odločnostjo se zavzemajo postojanke. Ni še vseh dni konec. Voda, ki je kalna, bo čista. — Ne odgovarjajmo, niti z resničnimi podatki, kako voditelji skrbe za svoje članstvo, najmanj pa z lažmi. Proglas, ki je izšel kot poziv na vse nameščence, to jei naši program in načrt za »Poštni dom«. Tega naj si še prebere, ako še kdo ni o njem na jasnem. Mi hočemo gojiti skupnost, medsebojno sožitje, torej na-sprotno' onim, ki goje sovraštvo napram uradništvu, napram skupnosti.
Vsaka še tako dobra ideja najde svoje nasprotnike, ki jo hočejo ugonobiti iz enega alf drugega vzroka, največkrat pa iz osebnih koristi.
Mislim, da najbolje odgovorimo na vse klevete naših nasprotnikov, če vsak od nas sklene, da vsak naš prijatelj podpiše vsaj en delež. Prepričan sem, ako bomo to izvajali in ako bo vsak skušal pridobiti samo vsaj svojega prijatelja, da ne bo dolgo, ko bo vse uradhištvo v naših vrstah in velik del nižjega uslužbenstva, ki razume dobo časa bolje, kakor njegovi voditelji, in živi z urad-ništtvom v tovariški harmoniji.
Zato dragi prajitelj, ako hočeš biti prijatelj, podpiši vsaj en delež za »iPoštni dom«!
Niti pred Poštnim domom se ne ustavijo!
»Osrednje društvo nižjih uslužbencev« je dalo litrografirati izstopne izjave, jih razpo-Klalo svojinu članom, da odpove ž njimi svoje 'deleže pri zadrugi »IPoštni dom«, češ da nočejo nižji uslužbenci nikjer sodelovati z uradniki. Sicer tl gospodje niso povsod dosledni, zakaj drugače bi morali izstopiti tudi iz Gospodarske zadruge in Dobrote, ker so tam tudi uradniki zraven. Toda tega niso storili, kajti njihova doslednost se neha tam, kjer vohajo kak profit. To je čisto v skladu z njihovo mentaliteto im z »idejo« njihove organizacije, ki vzgaja člane zgolj v materialističnem in osebmo-p rotita rskem duhu.
nja med nami, ne bomo trpeli v svoji sredi takega madeža, ki ruši in izpodkopava ugled celemu isitanu.
Baje je nasedlo takim govoricam še celo nekaj uradnikov, ki so istotako odpovedali svoje deleže kar na iitografirani izstopni izjavi, ki jo je založilo Osrednje društvo nižjih uslužbencev. ((Oho, to bi bilo pa nekaj za Petetefillmi. — Pripomba uredništva.) Ne verujemo, da bi se našel kje tako omejen uradnik, ki bi se dal vleči za nos vsakemu budalu. Toda če pa je kak uradnik, ga mora Oblastna organizacija takoj izključiti, ako je njen član. Kajti tako neinteligentni in neraz-
Premoženjska slika Poštnega doma.
To in ono
Osebne vesti so mlorale izpasti iz današnje številke, kor so zavzele ves prostor raizpirave im članki o ipoštnam 'domu, kateremu je posvečena dalnašnja števiOka.
Predsednik OPO tov. Jakšo je odpotoval v Beograd ma običajinli Ičetrtktoil reiferat k predsedniku Saveza. Će izve kaj, kar bi utegnilo članstvo zaniiimati, iho poročali v prihodnji številki.
Sestanek Oblastne organizacije v Ljubljani. 'V
medeljia 31. oktobra t. 1. se bo vršil ob 2. uri po-pioldnie v tatellu Štrukelj l(K'ol'Odvorska uliiča) v, Bidbljami čtemskii sestamek OPO. Poročala bosta predsednik, ki se istega dne vrne iz Beograda, o važnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu im tajnik o zabavnih večerili, plesni šoli im strokovnih predavanjih ter obče o vprašanjih, kako naj
sc poživi stanovsko življenje ljubljanskih kolegic in tovarišev. INa sestanek prideta tudi predsednik zagrebške obl. organizacije tov. iLjiuibomir Lalič In tajnik splitske obl. orfcaoilzacije tov. Srečko Radttian. iPozivanto vse ljubljansko in okoliško članstvo, da pride na ta sestanek. Prihodnji mesec — najbrže dne 3. novembra t. 1. se bo vršil tak sestanek v .Mariboru. Natančnejlše objavimo v prihodnji številki
Izpiti za pripravnike II. kategorije se bodo vršili tretjega novembra t. 1. Še zdaj se niso javile nekatere tovarišice, ki so že 8 do 10 let pri pošti. Kaj čakajo? Katera namerava ostati pri pošti, naj se takoj še ta teden prijavi na direkcijo.
Nov pravilnik o pogodbenih poštah je baje gotov. 'Govori se, da je ministrstvo odobrilo v igla vnem načrt, ki iga je izdelala organizacija.
Edino vprašanje pokojnim je še sporno. Več v prihodnjem 'Poštnem glasniku«.
Stalež osebja izide že tekom tega meseca. Sestavljen je po stanju od' 1. septembra 1928, zato zadnja napredovanja v ujem niso zapopadena.
Kaj je dosegla nemška poštna uprava h povišanjem pristojbin. Po novi pristojbini stane n. pr. pismo iz Berlina v Leipzig 25 grošev poštnine, medtem ko stane enako pismo z Dunaja v Berlin samo 15 grošev. Za tiskovino v pisemskem ovoju se plača na Nemškem 8 in pol g|roša, a za enako pošiljko z Dunaja na Nemško znaša poštna pristojbina le 5 grošev. Številne nemške firme upoštevajo te razmere, pa dajejo kataloge, cenovnike in druge tiskovine natisniti v Avstriji ter jih od tu razpošiljajo nai Nemško in drugam, da si prihranijo razliko med nemško in avstrijsko poštnino. Tako je visoka nemška poštnina nemški državni blagajni v škodo, a Avstriji v prid.
Solidno blago se samo hvalil
Solidno blago — ra]cene]še blago!
Pri tovarni
1.1. Naglas, Ljubljana
se o tem vsakdo točno prepriča. Velika izbira pohištva, zaves in preprog.
Tovarna perila
GENICA VOJSKA
LJULJANA, Gosposka ul. št. 16
Izdeluje moško in žensko perilo, damske bluze in pijame en groš in po meri.
„MODERNIK“
specijaliteta za dame, kroj zaščiten pod štev. 2058.
r

Ni Vam treba kupiti
iinmiiiniiiiimiiiiiniiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiniiitiiimniiiiiiiimmnn
Oglejte si le največjo, li 150 različnih vrst sestoječo zalogo KRZNA pri tvrdki
L. ORNIK, Koroška 9
in našli bodete to kar rabite. Začudile Vas bodo izredno nizke cene in ugodne plačilne olajšave.
			
LE URNO!
LE URNO! „
......
« m m m
m
m
S
m
%
is «
»
ar	^______
Jože Mihelič in drug
LJUBLJANA Dunajska cesta št. 41.
Telefon 2777.	Telefon 2777.
JOSIP OLUP, Ljubljana
priporoča svoji
trgovini z manufakturnim blagom In moškimi oblekami
domačega izdelka po najnižjih cenah. Obleke po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršujejo. Priporoča tudi svojo dobro gostilno „POD TRANČO" v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
STANE JAGER
jermenar in torbar
Poljanska cesta štev. 9
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi za popravilo vseh usnjatih predmetov. Šolske torbice tu najcenejše t
Cenejše Kot pri
razoredaiah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago
pri
J. TRPIN. Maribor
Glavni trg Štev. 17.
^iuSlia mnogo let zaposlena v prvovrstnih •JIVIIJCl, dunajskih modah salonih, prevzame vsa dela ali izdelovanje kostumov plaščev In oblek za primerno ceno. jamči za najfinejšo izvršitev po nalnovelšlh modelih.
Elizabeta Reich
MARIBOR, Smetanova ulica št. 34./III.
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11.
SCHNEIDEH & UEROVŠEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga.
Ljubljana. Dunajska cesta štev. 16
„RADIO“
FRANC BAR
LJUBLJANA, MESTNI TRG5
Krasni
kožuhovinasti
plašči
jooice ter razno modno krzno
pri
L. ROT
Liubliana
Mestni trg štev. 9
Izhaja L, 11. In 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Dim za pol lerta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulaml 4. ReMamacije, oglase in drugo pana upravo Msta Sv. Jakoba trg 2. Za «0M. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljaini. izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. -'Za »Narodno tiskarno. Fran Jezeršek v Ljubljani.