-*    276    •*-
Zjutraj.

Marija se zbudi                          Zato na licu stneh
in se na smeh drži:                    in radost v nje očeh
vso noč je sladko spala,               le mamici umljivo
vso noč se ni smejala.                 glasi se Ijubeznivo.
Kaj vse na ves bi glas               K nji hocejo roke,
povedala ta čas!                         k nji hrepeni srce,
Kako bi govorila,                        v objetju Ijube mame
če ni se naučila!                         drhti od srele same!
E. Gangl   .