cena 17 dinarjev številka 26 (730) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva 23. skok čez kožo Po stari rudarski tradiciji s skokom čez kožo so v torek veljenjski rudarji sprejeli 50 novincev — gojencev Centra srednjih šol iz Titovega Velenja v knapovski stan. To je bila že 23 generacija mladih izšolanih rudarjev, ki so na osred-nji slovesnosti na kotalkališču ob letošnjem prazniku rudarjev in drugih delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka, zaobljubili, da bodo zvesto stopali za rudarsko zastavo. Do kotalkališča so rudarji prišli v slovesnem sprevodu, v katerem so bili tudi drugi delavci Reka, mladi rudarji, predstavniki raznih društev ter rudarska godba in godba Zarja. Na tribuni se je med tem zbralo veliko število prebivalcev Titovega Velenja, vsem pa je ob prazniku spregovoril predsednik delavskega sveta RLV Franc Cev- zar ter med drugim dejal, da so rudarji vedno pripravljeni narediti še več, če je treba. Naj pri tem omenimo, da so rudarji tudi v prvem poletju letos presegli proizvodni načrt. Nakopali so kar 2.783.000 ton lignita, kar je za 375 tisoč ton več kot v enakem obdobju lani, v jami pa so bili 142 dni. Po slavnostnem govoru je vodja ceremoniala Franc Avberšek poklical na slavnostni prostor starešine in botre, ki so pred 20. leti skočili v rudarski stan. Ko so opravili svoj jubilejni skok, s tem vlili pogum mladim in jim pokazali, kako postaneš rudar, so na sode stopili novinci, dekleta v narodnih nošah so jim pripela nagelj — znak ljubezni, spili so vrč piva do dana in ponosno skočili v rudarski stan. ,,Zdaj niste več zelenci, postali ste rudarji. Nazdravljam vam, ki greste z nami v korak, nazdravljam tebi, ki temnih si globin postal junak. Naj živi nam večno, naš rudarski, . . ." jih je nagovoril vodja ceremoniala, fantje pa so vsi v en glas odgovorili SREČNO. Mlajšim tovarišem so nato predali simbol rudarske šole — ključ in svetilko ter odhiteli na tribuno, kjer so jih starejši rudarji s čvrstim stiskom rok sprejeli v svoje vrste. V ponedeljek popoldne so na slavnostni seji delavskega sveta sozda Rek Franc Leskošek-I.uka podelili odlikovanja predsedstva SFRJ 14 delavcem in delavkam za njihove posebne zasluge in uspehe pri delu ter za vsestransko politično dejavnost, 200 delavcem Reka pa so podelili tradicionalna priznanja ter se jim hkrati zahvalili za 20-letno požrtvovalno delo in zvestobo kolektivu. Itžimfi KO REČEM HLAČE, MISLIM NA ELKROJ Odprli nov ptt center Velika pridobitev V torek smo v Titovem Velenju končno le odprli težko pričakovano pridobitev — novi PTT center. S tem smo stopili vsaj korak bliže prizadevanjem, ki jih področju komunikacij namenjajo v razvitem svetu ter hkrati vsaj v večjem delu zadostili zahtevam in željam občanov. Koje bila leta 1974 ustanovljena temeljna organizacija za ptt promet Velenje, je bila zmogljivost telefonske centrale v Titovem Velenju le 600 naročniških priključkov, z nadrejeno glavno centralo pa je bila povezana s 36 zveznimi vodi. V kasnejših letih je zmogljivost te centrale porasla na 3000 priključkov, s telekomunikacijskim centrom na Golovcu pa je bila povezana s 130 vodi Vendar pa to povečanje še zdaleč ni moglo zadovoljiti vseh potreb po telefonskih priključkih. Ker sedanja enota ni mogla zadovoljevati potreb po ptt storitvah, je bilo potrebno zgraditi nov objekt, ki bi omogočal izboljšanje teh storitev za daljši čas. Z uresničitvijo tega projekta je bilo doseženih več ciljev. Tako smo v Titovem Velenju povečali zmogljivost vozlne avtomatske telefonske centrale za 3000 naročniških priključkov. Povečalo se je tudi število spojnih vodov z nadrejeno glavno avtomatsko centralo na Golovcu, kar omogoča sistem radiorelejnih zvez, preko postaje na Svetem križu nad Šoštanjem. Zgrajeno je bilo tudi posebno kabelsko omrežje za potrebe industrije in ostalih večjih porabnikov ptt storitev, ustrezno je dograjeno krajevno kabelsko omrežje, s povečanjem vozel-ne centrale pa je ustvarjena možnost za širjenje podrejenih končnih avtomatskih central v Šoštanju, Topolšici, Šmartnem ob Paki in Arna-čah. (Dalje na str. 2) Otvoritve novega ptt centra so se udeležili številni gostje in občani. Zasedanje zborov občinske skupščine Preložili volitve predsednika in članov izvršnega sveta V petek so v Titovem Velenju zasedali vsi trije zbori skupščine občine Velenje. Z dnevnega reda so za nekaj časa prestavili razrešitev dosedanjega predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Boža Lednika, ki je prevzel novo delovno dolžnost v Gorenju, volitve novega predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Velenje in članov izvršnega sveta. Znano je, daje kandidat za novega predsednika izvršnega sveta Franc Avberšek, diplomirani inženir rudarstva iz Rudnika lignita Velenje, ki je dobil tudi vso podporo v vseh temeljnih okoljih. Zaradi prekratkega roka, v katerem bi moral predlagani novi predsednik izvršnega sveta kot mandator predlagati člane izvršnega sveta in zaradi tega. ker v tako kratkem času tudi ni mogoče izdelati programa dela, so te točke prestavili na naslednje zasedanje zborov. Poleg tega je postopek ustavljen tudi zaradi poročila delovne skupine Službe družbenega knjigovodstva. ki je pregledovala poslovanje energetskega dela Reka. V osnutku zapisnika poročila o tem poslovanju je med drugim omenjeno tudi ime Franca Avberška. Tudi zaradi tega so delegati na petkovi skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Velenje sprejeli sklep, da postopek do nadaljnega miruje, s tem pa se je strinjal tudi sam kandidat Franc Avberšek, ki je hkrati poudaril, da ne odstopa od kandidature. Seveda pa predsedstvo SZDL Velenje ta odločitev zavezuje, da kar z največjo mero odgovornosti vodi nadaljnji kadrovski postopek za izvolitev novega predsednika izvršnega sveta in njegovih članov. (Dalje na 2. strani) Predstavitev monografije Ivana Napotnika \ ii I ( ji V petek, 6. julija, bo ob 18. uri v Napotnikovi galeriji v Šoštanju in ob 20. uri v knjižnici kulturnega centra v Titovem Velenju predstavitev pravkar natisnjene monografije Ivana Napotnika. V četrtek pa je bila v Ljubljani tiskovna konferenca in otvoritev priložnostne razstave, na kateri so predstavili Napotnikova dela. Avtor težko pričakovane monografije je prof. dr. Stane Mi-kuž. ki jo bo tudi predstavil, sredstva pa sta zagotovila Kulturna skupnost Velenje in Mladinska knjiga. Knjigo so uredili Slavko Pregl. Marjan Marinšek in Vasja Krašovec. celotna pripravljalna in organizacijska dela pa je vodil Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Delo je bilo obsežno, saj so popisali in dokumentirali približno 300 umetnin, zbranih v zasebnih in javnih zbirkah. Vsa dela seveda niso bila odkrita, zato so si pomagali tudi s posnetki iz arhiva Narodne galerije. Tako še vedno niso našli Dušic, ene najlepših plastik iz Napotnikovega čistega secesij-skega obdobja. Prav pri iskanju te umetnine so naleteli na številne nove. prej nepoznane; tako so na primer v Ptuju našli >>Misleca«, ki ga je Napotnik izdelal leta 1932 in jo v monografiji večkrat reproduciran. Obširneje so monografijo predstavili na tiskovni konferen- lvan Napotnik: Rodovitnost ci v Ljubljani, prav tako jo bodo tudi še v Titovem Velenju in Šoštanju. ko bo v kulturnem programu nastopil Slovenski oktet. Ob tej priložnosti bodo lahko občani kupili knjigo po ugodni ceni. nama VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE Zasedanje zborov občinske skupščine Velenje Preložili volitve predsednika in članov IS Nadaljevanje s 1. strani Delegati vseh treh zborov, torej zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, so obravnavali tudi družbenoekonomski in družbenopolitični položaj mladih v velenjski občini in prt tem posebej izpostavili, da mladi predstavljajo kar četrtino vsega velenjskega prebivalstva. Prav zato se moramo prenehati opirati na geslo, da so mladi naša bodočnost, kajti vsi ti mladi bi končno radi postali sedanjost. V gradivu, ki so ga zelo dobro pripravili, je le opis stanja, kot so •poudarili, in ne prinaša nobenih čarobnih formul za rešitev številnih problemov, s katerimi se mladi srečujejo, ampak so nakazane le nekatere smernice, ki naj bi jih pri svojem delu upoštevali vsi, ki jih problematika mladih posredno ali neposredno zadeva. Delegati vseh treh zborov so se seznaniii s podatki o gospodrskih gibanjih v prvih petih mesecih letos. Seveda gre za oceno, ki pa je po zbranih podatkih zelo spodbudna in kaže na oživljanje rasti. Izgub je v prvih mesecih kar osemkrat manj kot jih je bilo v enakem obdobju lani, še vedno pa so težke za okoli 700 milijo- nov dinarjev. Razveseljuje to. da se izguba iz tekočega poslovanja v Gorenju TGO ustavlja, v energetiki pa je v prvem polletju najverjetneje ne bo. Izvoz se je povečal za 26 odstotkov. Poleg Gorenja so izvoz povečali še v Tovarni usnja v Šoštanju, Elkro-ju, Esu, Sipaku. Vegradu, Eri Modnem salonu in Eku. Čisti dohodek je enkrat večji kot je bil v enakem lanskem obdobju, industrijska proizvodnja pa seje povečala za 20 odstotkov, vendar pravo sliko poslovanja kazijo lanski rezultati, saj je bil fizični obseg industrijske proizvodnje lani pod ravnijo iz leta 1982. Delegati so se seznanili tudi s predlaganimi ukrepi za razbremenitev gospodarstva v občini Velenje. Gre za zmanjšanje obveznosti iz dohodka, osebnih dohodkov delavcev in manjšo porabo iz oblikovanih sredstev sklada skupne porabe ter za zmanjševanje drugih obveznosti. Iz obveznosti za zmanjšanje dohodka je predvideno 10 odstotno znižanje prispevka za komunalno rabo in znižanje prispevka za varstvo okolja. Tu gre za splošni vodni prispevek in prispevek za varstvo pred požarom. Predlagano je 10 odstotno zmanjšanje tega prispevka. Prvi ukrep se lahko izvede s sklepom skupščine SKIS ali pa s spremembo intervencijskega predpisa za nepodpisnike sporazumov, drugi predlagan ukrep pa se lahko uresniči s sklepi skupščin območnih vodnih skupnosti in skupnosti za varstvo pred požarom. Zmanjšale naj bi se tudi obveznosti iz osebnih dohodkov (zmanjšanje stopnje samoprispevka), sklada skupne porabe (10 odstotkov manjša poraba oblikovani sredstev v skladu skupne porabe), zmanjšanje ostalih obveznosti — finančnih načrtov delovnih skupnosti v gospodarstvu, vključene so tudi delovne skupnosti bank in zavarovalne skupnosti ter delovne skupnosti SIS družbenih dejavnosti materialne proizvodnje. Predvideno paje tudi zmanjšanje obsega materialnih potroškov v temeljnih organizacijah združenega dela. Zbor združenega dela je v nadaljevanju sprejel še poročilo o deludelegatovvzborih Skupščine SR Slovenije, zaključni račun proračuna občine Velenje za preteklo leto. odlok o svetu družbenega sistema informiranja v občini Velenje in sklep o uporabi sredstev solidarnosti. Potrdili pa so tudi odlok o zazidalnem načrtu Škale—Hrastovec. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ter odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji. mkp Mogoče ste delegat prav vi?! Prav nič ne more opravičiti delegatov, ki se niso udeležili zadnje seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Velenje, ki naj bi bila v četrtek, 28. junija. Peščica »zagrizenih« seje spraševala bo — ne bo. sklepčna skt pščina, namreč. In to kljub temu. da so delavci strokovne službe stanovanjske skupnosti naredili prav vse, da bi bila! Po eg tega, da so delegati gradivo prejeli pravočasno — to tokrat ne more biti krivo za neudeležbo, da so vabila poslali celo dvakrat — kei naj bi se sestal samo zbor uporabnikov, so se ti še posebno pot-udili in klicali odgovorne delavce, da naj le opozore delegate, da je skupščina, vseeno pa teh ni bilo dovolj. Kaj več storiti? Kaj? In to kljub temu, da je šlo za zelo pomembno zadevo: povečanje cen stanarin in najemnin za letošnje leto! Sicer pa institucija kot je delegatski sistem pozna tudi sankcijo — odpoklic. In kdo ve. če seje ne bi bilo potrebno včasih tudi poslužiti. Kdo so torej tisti, zaradi katerih bodo delegati morali priti še enkrat? Kar naštejmo jih: Konferenca delegacij TGO Gorenja ima pet delegatskih mest — manjkali so trije delegati, od dveh konferenc delegacij REK RLV so manjkali štirje delegati, od delegacije REK SOZD je manjkal en delegat, ni pa bilo tudi delegata iz Veplasa, prodajaln Velenje, SDK, LB — TB in KS Levi breg. Ze dvakrat zaporedoma, torej tudi na skupščini, ki je bila 16. maja so v zboru uporabnikov manjkali delegati iz DO TEŠ, iz konference delegacij TUŠ Elkroj, prodajaln Šoštanj, zdravstva, usposabljanja in varovanja, vzgoje in izobraževanja Šoštanj, delegat konference delegacij WZ, obrtniki in pri njih zaposleni, od krajevnih skupnosti pa Šalek, — Gorica, Bevče, Topolšica, Pesje in krajevna skupnost Edvarda Kardelja. Za zadnjo sejo pa se je opravičila konferenca delegacij Kmetijstva Šoštanj. Delegati so se na zadnji seji, ki je potem ni bilo. dogovorili, da se bodo ponovno sestali v četrtek, 12. julija, sicer pa bodo vabila tako prejeli še enkrat. mkp Titovo Velenje - odprli nov PTT center Velika pridobitev (Nadaljevanje s 1. strani Zgradba novega ptt centra ima približno 3000 kvadratnih metrov. Prostori so namenjeni za odvijanje poštnega in telekomunikacijskega prometa. Za poštni promet je v novem centru namenjenih okoli 1200 kvadratnih metrov. Zgradbo so načrtovali v Prujektivnem biroju Titovo Velenje, gradil pa jo je Gradiš. V novem centru bo delo veliko lažje prilagoditi potrebam občanov, saj bo na voljo trikrat več okenc kot na prejšnji pošti. Prostori so sodobno opremljeni ter tudi klimatizirani. Delo poštnih delavcev bo olajšano s sodobnimi transportnimi sredstvi ter zato tudi učinkoviteje organizirano. Ena največjih pridobitev za uporabnike bo nova programsko vodena avtomatska telefonska centrala, ki jo je sprojektirala in zmontirala Iskra. Delo te centrale vodita računalnika, zato bo možno hitrejše vzpostavljanje zvez, istočasno pa bo delo centrale tudi uspešneje nadzorovano. Centrala je modularno grajena in bo v prihodnjih letih omogočala širitev do končne zmogljivosti 20 tisoč telefonskih naročnikov. Že s ponedeljkom je bil v novi zgradbi odprt poštni del. H Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje Vedno več prosilcev družbeno denarnih pomoči Na 10. redni seji so delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, bila je preteklo sredo, razpravljali o samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, pripravah na načrtovanje za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje, in sicer so analizirali razvojne možnosti na področju socialnega skrbstva, sklepali o pripravi in sprejetju planov te skupnosti za obdobje 1986—1990 in za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Na dnevnem redu pa so imeli še poročilo o realizaciji finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje za obdobje od I. januarja do 31. marca letos in predlog spremenjenega finančnega načrta za letos, predlog za povišanje cen oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih Titovo Velenje, ob koncu pa so ocenili še uresničevanje programa Centra za socialno delo Titovo Velenje v letu 1983. 1. januarja prihodnje leto naj bi začel veljati nov samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Prinaša nekatere novosti in več reda na tem področju. Med drugim določa. da lahko prejema socialno pomoč le tisti, ki si iz objektivnih razlogov z delom ne more zagotoviti socialne varnosti. Pridobitev teh je odvisna od dogovorjene ravni socialne varnosti, realnega mesečnega dohodka posameznika oziroma družine. Določena je v odstotkih za posamezne kategorije prebivalcev in je zne-skovno naravnana na višino poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki Sloveniji v preteklem letu. Ta samoupravni sporazum določa tudi preživninske obveznosti za tiste, ki zaradi objektivnih razlogov ne morejo živeti doma in jim je ta skupnost dolžna doplačevati bivanje v rejništvu oziroma v vzgojnem ali socialnem zavodu. Da bo sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic lahko zaživel tudi v praksi, pa bosta potrebna enotna skupna evidenca in računalniški program. Pa še takrat bo težko dosledno izpolnjevati vsa določila, če ne bo za to dejavnost dovolj denarja. Analiza razvojnih možnosti na področju socialnega skrbstva prikazuje na osnovi zbranih občinskih statističnih podatkov po- trebe po organiziranem varstvu ostarelih oseb v prihodnje. V naši občini je kar 2325 oseb starejših od 65 let. Za zaščito in varstvo teh bo treba v prihodnje razširiti že uveljavljeno nego in varstvo na domu. sosedsko pomoč ter že sedaj razmišljati o izgradnji novega doma za ostarele. Po predlogu naj bi bil nov dom ponovitev dosedanjega s fazno gradnjo. Kot vse kaže, bo postopek za pridobitev finančnih sredstev uresničen. Na področju domskega varstva pa bo potrebno zaradi visokih družbenih obveznosti, ki bremenijo oskrbni dan, prilagoditi zahtevam oskrbovancev amortizacijo mimo oskrbnega dne in jim zagotoviti subvencioniranje stanarine kot so te deležni v individualnih stanovanjih živeči upokojenci in drugi občani z nizkimi osebnimi dohodki. Po načrtu je pritok sredstev za občinsko skupnost socialnega skrbstva Velenje v prvih treh mesecih letošnjega leta nižji za približno dva milijona dinarjev. Do večjih odstopanj je prišlo na postavkah začasne družbeno denarne pomoči, edini vir. dopol- nilni vir in enkratne družbeno denarne pomoči. Delegati so na seji občinske skupnosti socialnega skrbstva obravnavali predlog povišanja oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju, in sicer za 6 odstotkov. Življenjski stroški so se v prvem tromesečju letošnega leta povečali za približno 34 odstotkov, domsko varstvo pa je 1. januarja letos dvignilo ceno oskrbnega dne le za 15 odstotkov. 6 odstotno zvišanje cene je nujno za ohranitev dosedanje ravni. Tako naj bi oskrbovanci v enoposteljnih sobah z balkonom — novi del od sedanjih 402 dinarjev plačali 426, v enoposteljnih brez balkona — novi del 399 dinarjev, v starem delu pa 351 dinarjev. V večpo-steljnih sobah novega dela doma bodo oskrbovanci odšteli za oskrbni dan 356 dinarjev, v starem delu pa 308,50 dinarjev. Prav tako so delegati na tej seji zelo ugodno ocenili delo Centra za socialno delo v Titovem Velenju, saj so delavci centra kljub manjši kadrovski zasedbi tako pester in obširen delovni program uresničili. koncu pa gredo tudi vse priprave za vključitev nove telefonske centrale. Ob vključevanju te centrale bo potrebno vse krajevno omrežje preusmeriti, vključiti nove dvojčkove kasete prevezati spojne vode z drugimi avtomatskimi telefonskimi centralami in preseliti telegrafske naprave. Ker je takšno preključevanje obsežno delo, bodo v tistih dneh predvidoma okoli 20. julija nastajale motnje v ptt prometu in zato delavci ptt prometa pričakujejo in prosijo za razumevanje ozd in občane. Povejmo še, da je izgradnja tega zahtevnega objekta stala 454 milijonov dinarjev, približno polovico sredstev so zd'užena sredstva ter sredstva referenduma, ostala pa so lastna sredstva Podjetja za ptt promet Celje in krediti. Objekt je v upravljanje prevzel tozd za ptt promet Titovo Velenje, ki s tem prevzema tudi obveznosti vračanja kreditov. Ti pa še posebno v prvih letih obratovanja ne bodo majhni. V letu 1985 znašajo kar 14 milijonov 400 tisoč dinarjev. B.Z. Delavnica pod posebnimi pogoji Brez besed Dolga leta smo v naši občini razmišljali, kako bi našli delo tudi za zmerno duševno prizadete osebe. Pa smo se domislili in začeli zbirati denar za delavnico pod posebnimi pogoji. Nalogo, da bosta izpeljali akcijo do konca, pa sta si naložili na svoja ramena občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje in občinska skupnost za zaposlovanje Velenje. V teh letih seje za delavnico pod posebnimi pogoji na žiro računu nabralo 4 milijone 822 tisoč dinarjev. O tem vprašanju so večkrat spregovorili tudi delegati na sejah obeh skupščin. Vse lepo in prav. Letos, ko smo komaj našli primeren prostor za takšno delavnico, in ko naj bi začela že obratovati, pa se je klopčič zapletel. Zakaj? Odgovor je zelo preprost in daje veliko možnosti za razmišljanje: zato, ker enostavno ni ljudi, ki bi bili voljni opravljati delo v delavnici pod posebnimi pogoji. Po podatkih imamo v občini Velenje 23 zmerno duševno prizadetih oseb. Z vsemi so pristojne službe opravile razgovor, vendar so bili uspehi ničevi. Od 23 oseb so pripravljeni delati v tej delavnici le štirje oziroma šest. če dvema služba zagotovi prevoz z dela in na delo. Naj povemo še to, da je razdalja med domom in delavnico kratka. Veljaven republiški normativ za delavnico pod posebnimi pogoji je 10 do 12 oseb, obe skupnosti pa sta se dogovorili, da bi lahko delavnica obratovala, če bi bilo v njej zasposlenih le 8 zmerno duševno prizadetih oseb, torej takšnih, ki so toliko pokretni in samostojni, da bi lahko opravljali kakšno delo. O pogojih dela v delavnici je seznanila invalidne osebe, kijih ima na seznamu, tudi skupnost za zaposlovanje. Rezultat pa je bil zopet ničev. Že ime delavnica pod posebnimi pogoji dovolj zgovorno pove, da v njej ne velja 8-urni delavnik, ampak bi se zaposleni v osmih urah ukvarjali še z rekreacijo in drugimi oblikami dejavnosti, ki bi zmerno duševno prizadete osebe vsaj malo »odtrgale« od tegob vsakodanjega življenja, starše pa vsaj malo razbremenile. Tu ekonomske računice ni. Naša družba je resnično zelo humana, delavnica pod posebnimi pogoji pa izraz najvišje stopnje humanosti. Mar je na tem svetu le denar vse? Kaj pa prizadevanja širše družbene skupnosti, posameznikov, njihova prizadevnost? Žal, se zanjo nekateri med nami ne zmenimo kaj dosti. Naj zapišemo tudi to. da vse osebe, ki bi lahko delale v delavnici pod posebnimi pogoji, od 1. junija dalje prejemajo nadomestilo, nekaj več kot šest tisoč dinarjev. Če pa bi se zaposlile. bi se morale polovici nadomestila odpovedati. O tem vprašanju so razpravljali tudi delegati obeh skupščin na zadnji junijski seji in ostali brez besed. Sprejeli so predlog, da odstopijo od delavnice pod posebnimi pogoji, zbran denar pa v imenu občinske zdravstvene skupnosti namenijo za sanacijo Gorenja. - „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja .1973 ie izhaja' kot r iri- ko( tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič p; - v -ti '.»vinarji!. Iznaj? ob Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10 .elefoni (063) 850-087, 850-31,, 850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Vcle-nje. Cena posameznega izvoda je (na mesec 60 din), za (ujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.' Grafična priprava, korekture tisk hi odprema: ČCP Večer Ma ribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. /.a ,,Naš čas' se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slo- i.iije, številka 421-1/72 od S. Nov PTT center je lepo in funkcionalno urejen Gorenje ima robota Za kanček odškrnjena vrata v humanejši proizvodni proces V tozdu Štedilniki TGO Gorenje je bil po nekajmesečnem poskusnem obratovanju predan v uporabo prvi robot plod lastnih prizadevanj tega našega industrijskega velikana in raziskovalnih inštitutov, predvsem inštituta Jožef Štefan v Ljubljani. Skoraj nepomemben podatek za razviti svet. kjer že obratujejo delno ali skoraj povsem robotizirane tovarne, pa vendar toliko pomembnejši za Jugoslavijo, predvsem pa za tovarno Gorenje, ki tako skupno z raziskovalnimi inštituti in nekaterimi drugimi delovnimi organzaci-jami dela prve korake na področju domače proizvodnje robotov. V KORAK Z NOVIMI SPOZNANJI - TEMELJ NADALJNJEGA RAZVOJA O robotiki so v Gorenju začeli razmišljati že leta 1979. Takrat je bila izoblikovana usmeritev o avtomatizaciji tehnoloških procesov veliko-serijske proizvodnje s končnim cijem — robotizirana tovarna. Takšna usmeritev je bila nujna, saj je le tako možno nadaljnje uspešno poslovanje RGO Gorenje, ki se s svojimi izdelki pojavlja na svetovnih trgih. Dogovorjeno je bilo, da bo tehnološko prestrukturiranje potekalo fazno in da se bodo ob tem upoštevale kadrovske in denarne možnosti Gorenja in celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Ker je potrebno pri uvajanju robotov v proizvodnjo veliko sodelovanja delavcev, so v večini podjetij v tujini, kjer so med prvimi uvedli robote v proizvodnjo (Renault. VW. Kawasaki, IBM. General Electric), organizirali lasten razvoj in proizvodnjo robotov. Za takšen pristop se je odločilo tudi Gorenje TGO. da bi si kar najhitreje zagotovilo nujno tehnološko prestrukturiranje v avtomatizirano in robotizirano proizvodnjo ter da bi ob tem povečalo tudi humanizacijo dela. Takšna odločitev je bila utemeljena tudi zato. ker Gorenje obvlada večino osnovnih znanj potrebnih za razvoj robotov in sicer tehnologijo velikoserijske proizvodnje. konstruiranje in projektiranje. krmiljenje s pomočjo mikroračunalnikov ter tehnologijo izdelave orodij in naprav, ker poleg tega obstajajo majhne možnosti za pravočasen nakup ustreznih robotov pri drugih jugoslovanskih proizvajalcih in ker je lastna proizvodnja dober poligon za preizkus in potrditev razvojnih rezultatov. Da bi ta program laže in uspešneje zaživel, so izoblikovali novo delovno organizaci-£ jo Gorenje — procesna oprema. kjer so združene vse prednosti in znanja, ki jih s tega področja Gorenje ima. Pri izdelavi robotov naj bi Gorenje v prihodnje obvladovalo predvsem tehnološka področja površinske zaščite, varjenja (točkovno in obtočno) ter raznih manipulacij (montaža, paletizacija). Za dopolnjevanje celotne in optimalne avtomatizacije tehnološkega procesa ter linij pa je nujen istočasen razvoj drobne procesne opreme za avtomatizacijo in sicer strežnih naprav . manipulacijo na strojih za predelavo plastike in silumina ter strežnih naprav za montažo. Tu gre za avtomatizacijo del, ki so v proizvodnji manj humana in so potrebni veliki napori delavcev. Pri drobni avtomatizaciji pa naj bi roboti zamenjali delavce pri rutinskih, ponavljajočih delih, ki jih lahko že obvladamo z doseženo stopnjo razvoja. GORO 102 Rezultat skupnega dela med raziskovalci z inštituta Jožef Štefan in strokovnjaki iz Gorenja je robot Goro 102. To je robot za površinsko zaščito ter krmilnik. Ta izjemno zahteven proizvod je dokaz, da lahko tudi z lastnim znanjem sežemo na tako pomembno področje kot je robotika. Eno leto bo ta robot deloval pod poskusnimi ppgoji, v tem času pa bodo beležili napake in skrbeli za izobraževanje tistih delavcev, ki bodo skrbeli za vzdrževanje in delo robota. In kako je kronološko potekalo nastajanje robota? V letu 1979 so stekli prvi razgovori predstavnikov Gorenja, ter inštitutov Jožef Štefan iz Ljubljane in Mihaj-lo Pupin iz Beograda o projektu robota Goro 1. Naslednje leto je bil ta robot že izdelan in predstavljen na sejmu Elektronika na Gospodarskem razstavišču. V letu 1981 je prototip robota Goro 1 pričel poskusno obratovati na liniji za brizganje posameznih delov štedilnikov v Gorenju. Poskusno obratovanje je trajalo od aprila do decembra tega leta. Takrat so tudi skrbno analizirali pomanjkljivosti, ki jih je robot pokazal pri svojem obratovanju. Na osnovi J pridobljenih spoznanj je bil leta 1983 razvit prototip novega robota Goro 102, ki je bil že polindustrijska verzija in je v laboratoriju neprekinjeno obratoval 200 ur. V letošnjem letu pa je po uspešni simulaciji delovnega mesta robot Goro 102 postavljen na delovno mesto v lakirnico tozda Štedilniki. Za postavitev robota je bil na voljo izredno kratek čas, saj tu vsak izpad proizvodnje pomeni veliko finančno izgubo. Vsa dela so bila opravljena v 36 urah in takrat je bila odstranjena stara brizgalna linija ter nameščena nova. postavljena so bila nova obešala ter klimatizirana kabina, instaliran je bil robot s krmilnikom in pilotsko napravo ter postavljena varnostna ograja. Ker to ni avtomatizirana tovarna, ampak je šlo za robotizacijo delovnega mesta. so bila dela in zahteve še toliko večje. ROBOTOVO DELOVNO MESTO Robot Goro 102 sedaj stoji v celici za brizganje pečic. Ta celica je poleg robota opremljena s hidravlično pogonsko enoto, pilotom, krmilnikom, brizgalno kabino z odseva-njem in pridržalnim mehanizmom, transportnim trakom z obešali, dozirno — mešalno posodo z emajlom. klimatizirano kabino za krmilnik in ustreznim varno-■vni sistemom. Celotno de- lovno mesto robota je zavarovano z zaščitno ograjo, krmilnik robota, s katerim upravlja operater, pa je nameščen v "klimatizirani kabini zunaj ograje. V kabini je še dodatna omara za vklop energije in posameznih funkcij oziroma načinov pogona linije, ventilatorjev . . . Robot Goro 102 poskusno obratuje od 4. junija naprej. Na liniji, kjer je nameščen, izdelajo vsak dan okoli 1600 pečic. Do konca leta 1984 bodo v Gorenju nameščeni še trije roboti za površinsko zaščito, in sicer dva na »beli liniji« za barvanje belo emaj-liranih delov štedilnikov, eden pa na »barvni liniji« za lakiranje barvno emajliranih delov štedilnikov. Namestitev robotov predstavlja močan poseg v proizvodnjo v emajlirnici tozda Štedilniki. Odpravljenih bo 5 zdravju škodljivih delovnih mest, kjer je stalno prisoten prah in velika vročina, ki se v poletnih mesecih povzpne tudi do 40 °C. Z uvajanjem robotov naj bi se na teh delovnih mestih tudi bistveno povečala kakovost izdelkov, večja pa mora biti tudi produktivnost in manjša poraba materialov. Robot Goro 102 brizga emajl v času, ko pečica potuje ob brizgalni kabini. V določenem trenutku krene robotova roka iz izhodiščnega položaja, sledi pečici in jo pobrizga z emajlom. Ko je program končan, se vrne v izhodiščni položaj in čaka na novo pečico. Če na obešalu ni pečice, se robot ne aktivira. Robot komunicira z okoljem preko ustrezno programiranega kontrolnika ki je bil razvit v Gorenju. Pogon robota je hidravličen, njegovo učenje pa je možno direktno ali indirektno. Ker je robot precej fleksibilen, ga lahko prilagodimo brizganju različnih polizdelkov, ki prihajajo po liniji v naključnem vrstnem redu. Glede na tip pečice pripravi ustrezen program. Oblike predmetov, hitrost gibanja linije, vrstni red obdelave in nekatere druge naloge so za robota enostavno rešljivi problemi. Kje pa so bile težave? Strokovnjakom, ki so sodelovali pri izdelavi robota je po usposobitvi njegovih delovnih sposobnosti največ težav povzročalo okolje, saj so zahtevni pogoji (velika pra-šnost. vročina) postavljali pred delavce težke preizkušnje. Z nekaterimi novimi spoznanji in rešitvami je večina teh vprašanj razrešena, določene pomanjkljivosti pa bodo odpravljene še v tem letu, ko bo robot poskusno obratoval. VSTOPAMO V ČAS AVTOMATIZACIJE Robot, ki je svoje delovno mesto dobil v Gorenju, in ki je plod domačih raziskav in znanj, je gotovo izjemen proizvod in eden največjih dosežkov domače tehnike, saj se v njem združujejo številna znanja. In čeprav za razvitim svetom šele vstopamo v čas avtomatizacije proizvodnih procesov, smo s tem dosežkom naredili prvi, morda tudi najtežji korak. Z izdelavo robota smo si pridobili nova' znanja, kijih bomo potrebo- ROBOTIKA V GORENJU O robotiki so v Gorenju začeli razmišljati že pred leti. Povezovati so se začeli z znanstvenimi organizacijami in uspeh ni izostal. V proizvodnji ob liniji za brizganje štedilniških pečic robot Goro 102 že dela. V prihodnosti naj bi roboti iz družine »Goro« nadomestili delavke in delavce na težjih delovnih mestih. To so glavne značilnosti robotizacije, ki jo razvijajo v Gorenju. Kako daleč so, smo se lahko prepričali na tiskovni konferenci v Gorenju, kjer so predstavnikom javnega obveščanja prikazali, kje nastajajo roboti (slika št. 3), kakšno delo bodo nadomestili (slika 1) in kako dela Goro 102 kot » BRIZG ALEC«. hj vali ne le pri novih generacijah robotov, ampak tudi takrat, ko bomo določene robote nakupovali v tujini, saj gotovo vseh ne bomo izdelovali doma. Z industrijsko proizvodnjo robotov, ki naj bi v prihodnjih letih stekla v Gorenju, seveda skupno z drugimi zainteresiranimi delovnimi organizacijami, pa se temu našemu kolektivu odpirajo nove možnosti, predvsem pa sodobnejši proizvodni programi, bolj humani, ljudem primernejši delovni procesi. B. Z. Nabor Te dni je bi! v velenjski občini nabor. Povsod je bilo slovesno, prisrčno in veselo in bodoči vojaki si bodo ta dan zagotovo vtisni!: globoko v spomin 4. stran * nSS C9S NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje -k 6. julija 1984 lladinska delovna akcija Šmartno 84 Delovno, zabavno, veselo... Iztok Huš Krajani so sklicali problemsko konferenco, da bi opozorili na svoje težave Krajevna skupnost Bele vode Šolo bodo obnovili Ker so bili mnenja, da so problemi tako boleči in da se njihovo razreševanje vedno bolj odmika, so krajani Belili vod v nedeljo sklicali problemsko konferenco na katero so povabili predstavnike družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje. Sestanka se je udeležil tudi general Ivan Dolničar. In kje jih čevelj žuli? Nanizali so štiri težave in sicer izseljevanje, vzdrževanje šolskega poslopja in prevozov učencev, cestno povezavo in razpredenost telefonskega omrežja. V razpravi so nato ugotovili, da izseljevanje in telefonija le nista tako izraziti težavi, da bi bilo o njih potrebno razpravljati na tej konferenci, zato pa so več pozornosti namenili preostalima vprašanjema. Podružnična šola Bele vode je resnično v zadnjih letih močno propadla. Streha pušča, neustrezna in dotrajana konstrukcija oken pa v večnamenskem prostoru grozi, da se bo ob močnejšem vetru sesula. Matična šola Bibe Roecka dobi zelo malo sredstev za amortizacijo in ker ima zahteve za popravili tudi sama, obenem pa skrbi še za vzdrževanje podružnične šole na Ravnah, seveda včasih najbrž tudi nekoliko po mačehovsko pogleda okoli sebe. To je razumljivo, zato pa je težje razložiti, zakaj krajani niso smeli sami popraviti poškodb na šoli. Naročilnico je sedaj dobil Gradiš, ki že dolgo in nesmotrno (kot so dejali) dovaža potreben material, začetek del pa se ne premakne z mrtve točke. In v Belih vodah zima kar naenkrat potrka na vrata. Tudi prevozi učencev so dokaj čuden problem. Ta bi moral biti že davno rešen, če je zares vse tako enostavno, kot so menili tisti, ki jih bodo sedaj razrešili (lahko pa bi jih že pred dvema letoma, kot je bilo dogovorjeno ali pa pred desetimi, ko je težava nastala) in so to na sestanku tudi obljubili. Vsekakor je nesprejemljivo, da morajo otroci iz Belih vod vstajati celo pred četrto uro in naprimer v hudi zimi gaziti po več ur v dolino in nato popoldan nazaj, medtem, ko menda razen birokratskega tarnjanja ni nobenih preprek. da bi jih razvozil kombi. Upamo, da ob novem šolskem letu ne bomo spet poslušali stare pesmice. In še o cesti. Ker v občini Velenje med tistimi, ki bi to morali storiti, očitno ni bilo nikogar, ki bi bil toliko pismen in bi naslovil na JLA v preteklem letu prošnjo za pomoč pri ureditvi ceste v Bele vode (spodnji del je potrebno zaradi velike strmine speljati ponovno), bodo to prošnjo obravnavali šele letos in če bo odgovor pozitiven, bodo lahko dela pričeli prihodnje leto. Seveda bo morala cesto dokončati Skupnost za ceste. Problem pa bo najbrž še precej zapleten, saj tudi njo pesti pomanjkanje denarja. B. Zakošek MIIIIIHIIIIIIIIfflfltWIIHIHIHIIW 'll'11"........ Osnovna organizacija sindikata Konfekcije Šoštanj Skrb za dobro počutje »Z—D—R—A—V—O, JHO-RUK, je v teh dneh odmevalo pri osnovni šoli ibratov Letonje v Šmartnem b Paki. Šmarški mladinci so namreč v petek zvečer posta-ili ob rokometnem igrišču šotore, ta dan pa se je začela tudi mladinska delovna brigada Šmartno 84. Letošnja je bila že četrta po vrsti. Namesto, da bi uživali v brezskrbnih počitniških dneh, je 40 mladincev iz Šmartnega ob Paki od petka do srede pridno krampalo in lopatalo pri urejanju tribun za gledalce ob rokometnem igrišču, zamenjali so dotrajano ograjo okrog nogometnega in rokometnega igrišča ter naredili še nekatera druga zemeljska dela. Delali so resnično prizadevno kar vsi po vrsti in opravili približno 2400 udarniških ur. Vse načrtovane naloge pa so uresničili že pred rokom. Vreme, ki jim v teh dneh ni bilo najbolj naklonjeno, njihove pripravljenosti in zagnanosti ni »skisalo«. Kot vsa ta leta doslej, je tudi letošnjo delovno akcijo Šmartno 84 organiziralo telesnovzgojno društvo Partizan iz Šmartnega ob Paki ter osnovna organizacija ZSMS iz tega kraja. Denar za materialne stroške, brigadirji pravijo, da ne bodo tako veliki, pa so prispevali občin-«S88888?S3 ' ska konferenca ZSMS Velenje, Zveza telesnokulturnih Marinka Medved organizacij občine Velenje, Rudnik lignita Velenje ter DO Era, tozd Vino Šmartno ob Paki. V nedeljo dopoldan smo obiskali tabor šmarških brigadirjev z beležnico in fotoaparatom tudi mi, zastavili brigadirjem nekaj vprašanj in zabeležili naslednje odgovore. Iztok Huš, vodja tabora:« Na mladinski delovni akciji Šmartno 84 sem letos tretjič. Sem »glavni«. Zbujam udeležence brigade, na delovišču pa določam kaj bo kdo delal. Seveda skrbim še za red in disciplino. Kako »zgleda« brigadirski dan? Ob pol šestih zjutraj vstajamo, nato je umivanje, dviganje zastave, zajtrk, uro kasneje smo že na delovišču. Škoda, da nam vreme tako nagaja. Pripravljen imamo kres, vendar ogenj vsak večer gasijo dežne kapljice. Zato imamo tudi družabnega življenja v taboru zelo malo. Vsemu navkljub se imamo lepo. Ob zaključku akcije bomo izdali še brigadirsko glasilo, vanj pa zapisali kaj smo delali, kako smo se zabavali, skratka delo in življenje štirih dni v mladinski delovni brigadi Šmartno 84.« Marinka Medved:« V mladinski delovni brigadi pridno vihti krampe in lopate tudi 16 mladink. Sama sem prvič brigadirka. Kako bi opisala Drago Kovač naše življenje na delovišču, pod šotori, v taboru? Vse je enkratno, družba prijetna in zabavna. Naše razpoloženje ne more pokvariti niti kislo vreme. Kadar krampamo in lopfatamo je vedno brez dežja. Za dekleta je delo morda malo naporno, vendar kar gre. Štirje dnevi, kolikor jih bom preživela med šmarški-mi brigadirji, bodo kar prehitro minili. Tudi prihodnje leto se bom rada vključila v brigado.« Drago Kovač, po besedah vodja tabora je najmarljivejši brigadir: »Sem najmlajši udeleženec mladinske delovne brigade Šmartno 84. Kako, da sem se vključil? Pritegnila me je prijetna družba, zanimivo in pestro brigadirsko življenje in vse kar sodi poleg. Se najlepši so večeri in pa malica. Kar nekaj težav mi povzroča zgodnje vstajanje. Red in disciplina - no ja, ob pol enajstih zvečer mora biti v taboru vse tiho, vendar se to le redkokdaj zgodi. Delo brigadirja je kar naporno. Še sreča, da nas vodja tabora razdeli po starosti in moči. Letos sem prvič »okusil« brigadirsko življenje in mi je zelo všeč, zato bom na tej akciji še kdaj sodeloval. Hkrati pa je to priložnost za prijetno preživljanje počitnic, saj smo se že od srca nasmejali in pozabavali.« Celotni kolektiv Elkrojeve šoštanjske Konfekcije si nadvse prizadeva, da bi letošnjo načrtovano proizvodnjo kar najbolj uspešno tudi uresničili. Prvi letošnji petmesečni rezultati so zelo ugodni, zlasti pri izvozu so dosegli nepričakovano dobre rezultate. Izvoz so celo načrtovano presegli, kar je še posebej ugodno za omenjeni kolektiv, ki je svojo proizvodnjo usmeril predvsem na tijji trg. Pri vseh teh prizadevanjih, zlasti pa pri pravočasni izdelavi proizvodov in zahtevani kvaliteti pa ne gre zanemariti prizadevala družbenopolitičnih organizacij v tem kolektivu. Še posebej aktivna s pobudami In akcijami je osnovna organizacija sindikata te temeljne organizacije. Poleg vsega pa. v šoštanjskem Elkroju namenjajo tudi veliko skr-M dobremu počutja zaposlenih. Tudi za oddih in dopustniško letovanje imajo v tem kolektivu dobro poskrbljeno. Delovna orga- Danica Kajba nizacija Elkroj ima namreč v Maslenici pri Zadru svoj počitniški dom za približno šest družin s celotno oslcrbo. ,,Lani je v tem domu letovalo precej delavk našega kolektiva. S počutjem, oskrbo in z zelo nizkim plačilom so bili vsi, ki so v tem domu letovali zelo zadovoljni. Tudi za prevoz z avtobusom je bilo preskrbljeno, tako bo tudi letos. Vendar kaže, da je letos za ta počitniški dom občutno manjše zanimanje med našimi delavkami, kot je bilo lani. Vzrok ni povečana dnevna oskrbnina na osebo, ki letos znaša 550 dinarjev, ampak zlasti to, da za mlajše družine v tem kraju ni nobene primerne zabave. Do Zadra pa se je potrebno peljati z avtobusom. Seveda pa to ne pomeni, da naše delavke letos ne bodo odšle na dopust kam drugam," je povedala predsednica osnovne organizacije sindikata Danica Kajba. Milka Mihajlovič pa je ob našem obisku dejala: ,,Vsako leto letujem z družino na morju, letos bom letovala v našem domu v Maslenici. Po pripovedovanju sodelavk, ki so v tem kraju že bile, sem prepričana, da se bom imela lepo, predvsem ker imam rada mir. Letos so dom nekoliko posodobili in bo zato počutje v njem zagotovo prijetnejše. Če mi bo všeč, bom tudi prihodnje leto letovala v tem kraju. Sedaj komaj čakam, da grem na zaslužen oddih, saj je delo v našem kolektivu dokaj naporno." B. Mugerle Udeleženci mladinske delovne akcije Šmartno 84 so opravili približno 2400 udarniških ur Šmartno ob Paki Vrtec dobiva počasi svojo podobo Milka Mihajlovič Program tretjega samoprispevka je za krajane Šmartnega ob Paki zelo zahteven, saj sta tako težki nalogi, kot sta izgradnja otroškega vrtca in obnova kulturnega doma, v teh nerožnatih časih veliko breme. Obe nalogi pa sta za nadaljnji razvoj in napredek te krajevne skupnosti nujno potrebni. Izgradnja otroškega vrtca v šmartnem ob Paki hitro napreduje. Izvajalec gradbenih del, Vegrad Velenje, je nekatera dela opravil celo pred rokom. Naložba bo krajane veljala lepe denarce, kar 30 milijonov 561 tisoč dinarjev. Od tega so krajani s samoprispevkom zbrali 29 milijonov 561 tisoč dinarjev, 5 milijonov je prispeval vzgoj-novarstveni zavod Šoštanj iz amortizacije, prav toliko denarja pa naj bi dala tudi osnovna šola bratov Letonje, prav tako iz amortizacije za prostore, ki jih vrtec koristi sedaj. Gradbena dela, pogodba je na ključ, naj bi veljala 22 milijonov 853 tisoč dinarjev, za odkup zemljišča, projekte in potrebna soglasja ter priključke pa je investitor, krajevna skupnost Šmartno ob Paki, plačala 5 milijonov 563 tisoč dinarjev. Za opremo je tako ostalo le borih 2 milijona 145 tisoč dinarjev. To za opremo nikakor ne bo dovolj. Ze sedaj je jasno, da bo zanjo potrebno zbrati skoraj še enkrat toliko denarja. Rok izgradnje otroškega vrtca je začetek leta 1985, novi otroci pa se bodo v vzgojnovarstveno dejavnost lahko vključili z novim šolskim letom, 1. septembra prihodnje leto. V njem bodo 4 oddelki za otroke starosti od 2 do 7 let oziroma vrtec bo lahko sprejel 80 do 90 malčkov. Čeprav je anketa, ki so jo v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki pripravili pred začetkom izgradnje, pokazala, da je vrtec za nadaljnji razvoj kraja nujno potreben, sedaj obstaja bojazen, da bo kakšen oddelek v njem nezaseden. Praksa in zadnje podražitve namreč kažejo, da se v vzgojnovarstveno dejavnost v vaških in primestnih krajevnih skupnostih občine Velenje vključuje vse manj otrok. Vrtec v Šmartnem ob Paki naj bi bil zgrajen do začetka prihodnjega leta nas cas *stran 5 Era Titovo Velenje Dnevni tabor v Zavodnjah Še bolj se želijo približati kupcem Med taborniki je lepo Se naprej bodo posodabljali prodajalne V trgovsko in proizvodno delovno organizacijo Era iz Titovega Velenja je združenih pet temeljnih organizacij. Dve — tozda Maloprodaja in Veleprodaja sta povsem trgovskega značaja. Poleg tega deluje v njihovi sestavi še TOK Kmetijstvo Šoštanj, ki združuje tudi kmetijske kooperante — tu gre za proizvodno dejavnost. Podobno je tudi s Koplasom, Id združuje kooperante obrtnike. Ti predelujejo surovine in tako zagotavljajo dopolnilno dejavnost v okviru te delovne organizacije. V Ero je vključeno še Vino Šmartno ob Paki, ki pa je tako proizvodna kot trgovska temeljna organizacija. V Eri je zaposlenih nekaj manj kot 800 delavcev, po odprtju nove trgovine v Šaleku II pa jih bo preko 800. Kljub temu da se srečujejo s številnimi težavami, o katerih smo pisali tudi že v Našem času — predvsem za neugodne trende gibanja marž, pomanjkanja različnih artiklov itd., so v tej delovni organizaciji dosegli v prvem četrtletju letošnjega leta, vse pa kaže, da bo tako tudi v letošnjem prvem polletju, dokaj dobre poslovne rezultate. To jim je gotovo uspelo, ker so v vseh delovnih okoljih sprejeli programe za odpravo pomanjkljivosti ter za doseganje kar najboljšega dohodka in s tem boljšega socialnega in ekonomskega položaja zaposlenih. Trenutno v Eri dopolnjujejo samoupravni sporazum o združitvi tozdov v delovno organizacijo in statut. To jim je narekovalo preseganje nekaterih samoupravnih in ekonomskih oblik življenja v DO. V bodoče bodo skušali več nalog uresničevati na nivoju delovne organizacije in tako dosegat večjo učinkovitost. Občinska raziskovalna skupnost je Ero izbrala za nosilca naloge preskrbe prebivalcev občine Velenje do leta 2000. V tem času pa pripravljajo tudi že smernice nadalj-nega razvoja za obdobje od leta 1986 do 1990. In kaj načrtujejo? Največji poudarek mora biti, poudarja vodja kadrovsko splošne službe Tone Šeliga, na boljši ponudbi. Ta naloga jih obvezuje, da na eni strani izboljšajo zunanji videz prodajaln, podobno kot so lani naredili v Nami na Kidričevi cesti. Opažajo namreč, da se je promet s tem, ko so posodobili trgovino, precej povečal. Kupci namreč raje kupujejo tam, kjer je blago pregledno zloženo, kjer si ga lahko ogledajo. Tako nameravajo posodobit še nekatere prodajalne v Tito-i vem Velenju. Druga pomembna naloga, ki jo morajo uresničiti, pa je izboljšati odnos prodajalcev do kupcev. Tu ne mislijo le na to, da prodajalec kupca prijazno postreže oziroma mu prijazno pojasni, da želenega blaga ni na zalogi. Gre predvsem zato, da zna prodajalec kupcu svetovati, kakšno blago naj izbere in kje ga lahko dobi, če ga v njegovi prodajalni ni na zalogi. Zato predlagajo v Eri, da bi bilo treba vse trgovske organizacije v občini, ne glede na to, kje so združene, pri Eri, Nami ali Merxu povezati z nekim medsebojnim informacijskim sistemom. V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravajo v Eri razširiti in posodobiti Tržnico na Kidričevi cesti, ki je edina preskrbovalna trgovina na Desnem bregu Titovega Velenja, torej v največji krajevni skupnosti občine Velenje. Posodobiti želijo tudi prodajo železnine, tako da bi ločili prodajo barv in kovinskih izdelkov. Z revitalizacijo Starega Velenja so za to prodajalno predvideni drugi prostori. Če bodo ekonomske možnosti pa bodo uredili tudi kmetijsko prodajalno KRO 17 (delovni čas so v tej prodajalni v tem času spremenili, odprta je neprekinjeno preko celega dne), tako da bi bila bolj specializirana agrotehnična trgovina. V Šaleku II so uredili sodobno trgovino z bifejem, v letu 1987 pa naj bi odprli novo trgovino tudi v novo nastajajoči soseski šalek III. Uredili bodo še skladišča, vključiti pa se nameravajo tudi v ustvarjanje pogojev za samooskrbo prebivalstva. Skupaj s TOK Kmetijstvo, kmetijsko zemljiško skupnostjo ter oddelkom za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja bodo določili parcele za vrtove, organizirati pa nameravajo tudi odkup tržnih viškov. Prizadevali si bodo, da bi v Titovem Velenju uredili tudi več prostorov za tržnico, saj menijo, da trenutni prostor za te namene ni več ustrezen. Da bi se kar najbolj približali kupcem, bodo pripravili posebno anketo (1000 do 1500 kupcev) v kateri bodo povprašali, kaj v občini Velenje manjka. Že sedaj ugotavljajo, da nimamo specializiranih prodajaln (npr. ribištvo, lovstvo ipd.). Stremeli pa bodo tudi za tem, da bodo imeli organizirane v večjih prodajalnah svetovalne službe (v sodobni opremi to že imajo). V letošnjem letu nameravajo prestaviti upravo v nove poslovne prostore na Prešernovi cesti, kar bo gotovo tudi zmanjšalo stroške, saj imajo sedaj službe svoje prostore na številnih koncih Titovega Velenja, veliko pa si obetajo tudi od novega ptt centra, saj so imeli težave zaradi slabih telefonskih zvez. Nekatere prostore, ki so jih doslej uporabljali za upravne službe, pa bodo uredili v trgovske lokale. Skupnost za zaposlovanje Velenje Deficitarni poklici Prejšnji ponedeljek so se sestali delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje. Na dnevnem redu so imeli precej pomembnih točk. Med drugim so obravnavali tudi ekonomski trenutek in kadrovsko reprodukcijo, o čemer pa smo že pisali v eni prejšnjih številk Našega časa. Delegati so na seji skupščine potrdili prednostno listo' poklicev, ki je podlaga za pridobitev štipendij. Lista je pripravljena na vije delavcih v letih 1981" — 1983, podlagi prijavljenih potreb po nezasedenih potreb do konca lanskega leta. iskalcev zaposlitve, planiranih potreb za letošnje leto ter razpisanih kadrovskih štipendij v zadnjih štirih letih. Verjetno pa bi kazalo pri tem upoštevati tudi dolgoročne razvojne in kadrovske načrte, projekcije razvoja do leta 2000. Ker lahko se sicer zgodi, da poklici, ki so danes na prednosti listi deficitarnih takrat, ko bodo učenci končali šolanje, to ne bodo več. Pri tem mislimo predvsem na poklice, za katere šolanje traja dalj časa. Novost na prednostni listi je družboslovno — jezikovna in naravoslovno-matematična usmeritev. Ti dve usmeritvi pa sta bih na listi omejeni. Ta je prvotno za vsako od teh predvidevala podelitev petnajstih štipendij. Na predlog Komiteja za družbene dejavnosti, da naj se omejitev črta pri naravoslovno-matema-tični usmeritvi, ki bo letos prvič tudi v Titovem Velenju na Centru srednjih šol, in ki daje podlago za splet poklicev tudi naprej, so delegati predlog potrdili. Ta omejitev, torej 15 štipendij pa ostaja še naprej za družboslovno — jezikovno usmeritev. Vsekakor pa je uspeh že to, da se je ta usmeritev sploh uvrstila na prednostno listo. Osnovni razlog, da jo v njej najdemo pa je ta, da so to smer lahko vpisovali predvsem učenci, ki izhajajo iz bolje situiranih družin, težko ali pa sploh ne pa tisti, ki bi za šolanje potrebovali štipendijo. In katere smeri imajo prednost? Prednostna lista poklicev je narejena za šest občin koroške medobčinske skupnosti za zaposlovanje, torej poleg občine Velenje velja še za Moziije, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd in Slovenj Gradec. Poklici od II. do IV. stopnje zahtevnosti: kmetovalec, kmeti-jec, vrtnar, kmetijski mehanik, mesar, živilec, gozdar, rudar, bogatilec mineralnih surovin, vsi metalurgi, odelovalci, oblikovalci kovin, monteri, strojni mehaniki, elektrikarji — energetiki, elektromonteiji, vzdrževalci TK Omrežje, gradbinci, steklarji, pleskarji, izolateriji, dimnikarji, lesarji, papirničaiji, natakarji in konfekcionarji. Pri V. stopnji zahtevnosti so to kmetijski tehniki (predvsem za tiste, ki bodo ostali na kmetiji), s V. stopnjo zahtevnosti tudi edini brez omejitev pri številu štipendij, potem pa so to z omejitvijo 10 štipendij: rudarski tehniki, elektrotehniki energetiki, strojni in metalurški tehniki, po pet štipednij za lesarskega, gradbenega in gozdarskega tehnika, sedem za računalniškega in programerskega tehnika, dve za usnjarska tehnika in po eno za čevljarskega in papirniškega tehnika. VI stopnja zahtevnosti: metalurški, strojni in elektro inžinir, predmetni učitelj matematike in fizike, prakitične-ga pouka in glasbe. VII. stopnje zahtevnosti: diplomirani inžinirji kmetijstva, metalurgije, strojništva, računalništva, gozdarstva, rudarstva, kemijske tehnologije, elektrotehnike, lesarstva in gradbeništva, diplomirani ekonomisti, profesoiji fizike in matematike. Poleg teh pa so za občino Velenje še prednostni: keramiki. Tudi številni predšolski otroci radi prihajajo v tabor, saj je tako cabavno V Zavodnjah nad Šoštanjem je te idni zelo veselo. V dnevnem taboru je zelo živahno. Otroci, kar okoli 130 jih prihaja vsak dan, hitijo po opravilih. Vsak ima točno določeno nalogo, ki jo mora opraviti. Razkropljeni so po obronkih gozda, saj so razdeljeni po vodovih kotičkih. Vsak kotiček ima svoje ime, svojega vodnika, ki mlade tabornike usmerja pri delu. Ustavili smo se v vodovem kotičku pri »kačah«. Kar sedemnajst osem. devetletnih otrok je bilo v skupini. Bili pa so menda kar iz vseh osnovnih šol velenjske občine. Nekateri so tudi sicer taborniki, večina pa se jih je s taborništvom srečala šele v teh dneh. Prav vsi so bili zelo navdušeni, prepevali so taborniške pesmi in urili taborniške veščine. Skupaj z občinsko zvezo prijateljev mladine, ki že vrsto let organizira dnevno taboijenje v Zavodnjah nad Šoštanjem, so taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj, ki vsako leto izvajajo program, uredili zares lep tabor. V bifeju Pri stekli lisici se lahko taborniki odžejajo, tu pa najdejo prostor tudi, kadar jim vreme ni naklonjeno. V brunarici imajo lepo urejeno kuhinjo. Že vrslo let pripravlja okusna kosila domačinka Angela Brglez. pomagata pa ji učiteljica malematike z osnovne šole Bibe Roecka Olga Stvarnik, kije tudi sama tabornica ter Anica Sevčnikar, domačinka s kmetije na kateri imajo postavljen tabor. Tabor pa vodi Tea Podgoršek. »Zelo radi prihajamo v Zavodnje, saj smo tukaj vedno lepo sprejeti. Trudimo se, da ne oskrunimo okolja, ki je res lepo, moram pa reči, da nas imamo tudi kmetje radi, ki razumejo in nam nič ne zamerijo, če kdaj pa kdaj pohodimo njihove travnike,« je dejala. Otroci se v Zavodnjah, kjer je res lepo, kjer imajo veliko prostora za brezskrbno tekanje po jasah in kjer lahko v gozdovih, če so posebej tiho, opazujejo tudi divjačino, zares lepo počutijo. Zato ni čudno, da se jih vedno več odloča za to obliko letovanja, kije gotovo tudi najcenejša. Otroci se vozijo vsak dan ob 8. uri v Zavodnje, kjer preživijo brezskrben dan skupaj s svojimi sovrstniki in pod vodstvom izkušenejših tabornikov, ki so le malo starejši od njih. Za prehrano je dobro poskrbljeno. Posebej slovesno je v taboru 4. julija, ko pripravijo proslavo na katero povabijo tudi mladince iz Zavodenj in starše otrok, ki obiskujejo tabor. Starši, ki prihajajo na obisk lahko dobijo pri njih tudi kosilo. Med delom smo zmotili tudi nekaj »tabornikov«. Jurček Bevovič in Branko Tamše sta bila med najmlajšimi. Stara sta šest in sedem let, oba pa sta že tabornika. V Zavodnjah jima zelo ugaja, v času našega obiska pa sta se navdušeno igrala z murnčkom, ki polagalci podov in poštni mani-pulanti. Delegati skupščine za zaposlovanje so obravnavali tudi predlog za spremembo Samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Spremembo so predlagale nekatere organizacije združenega dela v občini Ravne na Koroškem, pa tudi Radlje ob Dravi. Menijo namreč, da je glede na stroške šolanja nesprejemljivo, da dobivajo štipendisti enako visoke kadrovske štipendije ne glede na to, ali se šolajo v kraju bivanja, se v šolo vozijo ali pa se šolajo izven kraja bivanja. Delegati skupščine za zaposlovanje so se strinjali s tem predlogom, imeli pa so nekatere precej tehtne pomisleke. Nekatere delovne organizacije bodo težko dobile štipendiste za izrazito deficitarne poklice, organizacije pa bi lahko imele tudi veliko možnost nanipulacije, izbirale bi namreč samo tiste učence, ki žive v kraju šolanja. Vseeno pa so delegati menili, da bi diferenciacija le morala biti, mogoče podobna kot je pri pridobivanju štipendij iz združenih sredstev. Merila za dodeljevanje kadrovskih štipendij pa so enotna za vso Slovenijo, tako da bo še precej časa trajalo, preden bo lahko na tem področju prišlo do sprememb, če seveda sploh bo. Na seji so obravnavali tudi gradivo za sejo skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje, imenovali so delegata za odbor podpisnic Samoupravnega sporazuma o solidarnosti na področju zavarovanja za primer brezposelnosti ter usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje, potrdili pa so tudi rebalans finančnih načrtov za letošnje leto. mkp PD Šoštanj Lep uspeh Športno društvo Solčava je ob zaključku letošnje smučarske sezone v sodelovanju z zvezo telesnokulturnih organizacij Mozirje organiziralo sredi preteklega meseca tradicionalni veleslalom za memorial Franca Herlota. Nastopilo je 12 tekmovalcev oziroma 12 ekip planinskih društev. Zmagali so člani planinskega društva Solčava pred Mozirjem in Šoštanjem. Žal, se tekmovanja niso udeležili smučarji planinci iz Titovega Velenja. Tretjega mesta so se še posebej razveselili Šoštanjčani, ki letos praznujejo 80-letnico obstoja društva. L. D. Branko Tamše Jurček Bevovič Anja Jerčič sta ga našla na travi. Tudi sicer že dobro obvladata taborniške veščine, saj sta se udeležila tudi že republiškega tekmovanja, na katerem so se taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj zelo dobro odrezali. Skupno so dosegli drugo mesto, mlajše čebelice so bile prve, mlajši fhedvedki, starejše in mlajše čebelice pa so se uvrstili na drugo mesto. Devetletna Anja Jeršič, ki je tudi tabornica se letos že drugič udeležuje dnevnega taborjenja v Zavodnjah. Zelo rada prihaja, saj je tam zelo prijetno. Igra se s prijatelji, teka po gozdu in se uči taborniških veščin. Vsi tisti, ki so torej preživeli del letošnjih počitnic v Zavodnjah so zadovoljni, čeprav jim letos vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Ta oblika dejavnosti za otroke je gotovo izredno dobrodošla in vredna posnemanja. Tudi veterani Tudi veterani — rokometaši Reka in Titovega Velenja so se vključili v praznovanje rudarskega praznika. Priredili so rokometni turnir, na katerem so bili najboljši mladi iz tozda Jamska mehanizacija (RLV), drugi veterani Reka in tretji veterani Titovega Velenja, (na sliki spodaj) e. stran * nas cas OD TU IN TAM Titovo Velenje * 6. julija 1984 Uspei seminar na Ribnem V občini Velenje smo se glede na sprejete usmeritve razvoja in stanja športno rekreativne dejavnosti v krajevnih skupnostih odločili, da pripravimo dopolnilne oblike izobraževanja za animatorje-organizatorje športne rekreacije v krajevnih skupnostih. Zato je ZTKO občine Velenje pripravila od 22. do 24. junija prvi tako organiziran seminar na Ribnem pri Bledu. Upamo, da bo postal v naslednjih letih kontinuirana in stalna oblika izobraževanja. Da bi se z doseženimi uspehi in problematiko razvoja športne rekreacije poenotili vsi v celjski regiji, smo povabili k sodelovanju tudi Regijski izobraževalni center v Celju ter priznane strokovnjake s področja športne rekreacije. Na seminarju so bile obdelane naslednje teme in aktivnosti: dejavnost KS v občinah Velenje in Žalec, informacija o akciji INKS v 'I^JMHI |Q|V M- Sll^i 'II ■ i* IL ■ 'v, ■ > " ' m \ W ...... f r - '.'•S - t 1 T" H. * .v Sloveniji, rekreacija v KS na področju Slovenije, organizacija TRIM akcij v KS občine Celje. Od športnih rekreativnih aktivnosti smo izvedli turnir v odbojki, nogometu in pikadu. Udeležba na seminarju ni bila najboljša, saj se je seminarja udeležilo iz cele regije 24 animatorjev-organizatorjev rekreacije v krajevnih skupnostih, kar vsekakor ni spodbudno za nadaljnjo razširitev te oblike rekreacije, v posameznih krajevnih skupnostih v regiji. M. Boruta NASTOP SOLANIH PSOV — Ob 10-letnici in v počastitev praznika velenjskih rudarjev so člani kinološkega društva iz Titovega Velenja pripravili v soboto na stadionu ob jezeru tekmovanje šolanih psov. Nastopili so psi kinoloških društev širom Slovenije. Med 15 tekmovalci je zmagal pes Daro z vodnikom Igorjem Verdnikom s 188 točkami, druga je bila psica Čika z gospodarjem Stanetom Korenom, zbrala je 177 točk, tretji pa pes Dik z vodnikom Petrom Jenkom, 176 točk. Po tem tekmovanju so svoje sposobnosti pokazali še šolani miličniški psi. (Podpis k sliki: Psi in vodniki med podelitvijo nagrad). L. O. A - 9150 Pliberk, telefon 99434235/2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v ^ j ^ NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO IN NIZKE CENE Cene veljajo do 11. julija 1984. PPR KABEL YX 3 x 1,5, 50 m ASch 275,- ŽARNICE ZA TV - PL 519, PY 500 A, PCL 805 na zalogi FIT — STIKALO - 220/380 V, 40 A, 100 mA ^za izvoz ASch 3 7 5 , MREŽICE za brivske aparate (braun) zopet na zalogi v____ AVTO -RADIORECORDER - UKV - SV ter na kasete. Za izvoz že od COPICI ZA LAKIRANJE samo ASch 19,80 TRIDELNA OMARICA za orodie — sedaj samo ASch ASch 699,- naprej. -7 49,- PLINSKE JEKLENKE 200 gr„ 2 kom. ASch / r A 0Or fk / « / RK / /1. 24,90 V s* m Šoštanj Na razstavi v varstvenem zavodu V Šoštanju so koncem junjja pisano izdelani lepaki vabili v Vzgojno varstveni zavod na razstavo naših najmlajših. Sicer pa je na novem stanovanjskem bloku na Kaju-hovi ulici že od daleč videti, da se v njem venomer nekaj dogaja. Velika okna so poleg rož vedno polna najrazličnejših risbic in lutk, ki so jih izdelali otroci in jih mimoidočim postavili na ogled. V oddelku na Kajuhovi ulici je poleg jasli tudi skupina otrok, starih 6 do 7 let, ki so se letos pri- Na otroškem igrišču Organizirano delo z otroki Občinska zveza prijateljev mladine Velenje vabi vse tiste otroke, ki so v času počitnic osamljeni, da pridejo na centralno otroško igrišče v Titovo Velenje, kjer je poskrbljeno za organizirano delo. Vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) so namreč na igrišču animatorji počitniškega dela dela od 10. do 14. ure, ki bodo poskrbeli, da otrokom ne bo dolgčas. Organizirano delo bo na otroškem igrišču od 9. julija dalje. pravljali na jesenski vpis v osnovno šolo. Kot je povedala ravnateljica zavoda tovarišica Rabičeva, je v tem oddelku kar 56 otrok, ki jih vzgajata in vodita vzgojiteljici Darja Šmon in Marija Petkovnik. Letošnja razstava je pod zanimivim geslom ,,Otrok se igra in ustvarja". Seveda imajo otroci časa na pretek, zato jih je treba na vse načine zaposliti, saj pripeljejo nekatere že takoj ob 5. uri zjutraj in so v vrtcu skoraj do 15. ure, dokler pač eden od staršev ne pride ponj. Na razstavi smo na številnih mizah, panojih in omarah pa tudi po regalih videli najrazličnejše izdelke. Vse je bilo okusno aranžirano, kot se pač za razstavo namenjeno širši javnosti spodobi, in dopolnjeno z ikebanami svežega cvetja, kar je razstavi dajalo še posebno lep videz. Starši in drugi obiskovalci, ki so si razstavo ogledali, so bili z izdelki otrok zelo zadovoljni. Sicer pa so takšne razstave pripravili tudi na ostalih oddelkih zavoda. Ko sem se čudil od kod tako raznovrstni izdelki, je pedagoški vodja Helga Novak povedala, da so otroci zelo domiselni in se izražajo na najrazličnejše načine. Seveda najraje rišejo in z živahnimi barvami slikajo na papir. Žal pa je večkrat barvice kar težko nabaviti (je še dodala tovarišica Novakova), zato pa večkrat uporabljajo tudi druge materiale kot lepenko, les, različne semenčice in raznobarvne krpice, iz kajerih najraje delajo vsemogoče lutke in živalce. Videli smo številne lepljenke, rezanke in trganke, pa risbe in slike živali ter ljudi, ki jih otroci videvajo v svo-jerti okolju in vse to v vrtcu prenašajo po svoji domišljiji na papir ali lepenko. Seveda pa so to hkrati tudi didaktična sredstva oziroma pomagala kot vizuelna spodbuda za govorno vzgojo ter za spoznavanje narave in družbe. Pri tem pomagajo tudi pedagoški vodja in vzgojiteljici z osnutki in vspodbu-dami. Ti izdelki pa niso edino kar delajo otroci v vrtcu. Tekom leta, še zlasti v poletnih mesecih, se kar precej ukvarjajo tudi z raznimi športnimi aktivnostmi in sprehodi v naravo. Večina otrok v glavnem koncem junija zaključi bivanje v vrtcu, nekateri pa prihajajo tudi med počitnicami in tako teče delo praktično skozi vse leto, je še dodala Helga Novak. Razstava, ki je bila na ogled zadnji teden junija, je bila resnično vredna pozornosti, saj smo se ob razgledovanju izdelkov lahko prepričali kaj vse lahko otroku za vstop v šolo omogoči strokovno vodstvo, ki jih z vzgojo skozi igro motivira k ustvarjalnem delu. V. Kojc A - 9150 PLIBERK, telefon 99434235/2085 Preselili smo se v novi POZORiCene ve|jaj°do 11-julija 1984'tudi * v KONSUM - prodajalni LABOD 19,90 w ASch MEHCALEC ZA PERILO 4 1 samo ASch 9,90 36,90 ALVORADA kava 1 kg „WIENER MINAS" ASch KALODERMA KREMA PENEČA KOPEL ASch 15,90 21 ASch 24,90 BRITVICE ,,SUPER SILVER" 5 kom. ASch 15,90 ZA ZELO UGODEN NAKUP SE PRIPOROČA msmm&si mBsa imsBammmm mjiaiMu mi—— 6. julija 1984 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * Stran 7 KOLEDAR ČETRTEK, 5. julija — CIRILA PETEK. 6. julija — MARIJA SOBOTA, 7. julija — DAN IZGNANCEV NEDELJA, 8. julija - ELIZABETA PONEDELJEK. 9. julija -VERONIKA TOREK. 10. julija —AMALIJA SREDA. 11. julija — OLGA MAU OGLAS! PRODAM OGRODJE (rušt) za fasado in dve mreži 6/6. Telefon: 851-357. PRODAM R 12 dobro ohranjen, zelene barve; Anica Petek, Zavrh 28, Dobrna. PRODAM skoraj novo GARNITURO z raztegljivim kavčem, po ugodni ceni. Telefon: 851-930. UGODNO PRODAM OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in glofeok otroški voziček. Kardeljev trg 2, stanovanje 9 ali 22. PRODAM VEČJO PARCELO za gradnjo vikenda v Razborju; možen dostop z avtomobilom iz Titovega Velenja in Slovenj Gradca. Informacije na telefon (063) 850-632, popoldan. MLADA DRUŽINA IŠČE STANOVANJE v Titovem Velenju ali v Šoštanju. Naslov v uredništvu. PRODAM SURF Levant, star dve leti, odlično ohranjen, telefon: 851-622. VIDEO KAMERO JVC in VIDEO REKORDER Grunding 2000 prodam. telefon: 852-832. ALPINA, PRODAJALNA OBUTVE V TITOVEM VELENJU Obveščamo cenjene stranke, da bo naša prodajalna poslovala v času dopustov, in sicer od 9. do 28. julija vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Prodam Izvenkrmni motor T-18, kratka os. Telefon 063-850-964. KUPIM VODNE SMUČI. Telefon: 063-850-964. KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 5. 7. ob 18. in 20. uri BLADE RUNNER — IZTRE-BLJEVALEC — ameriški, znan-stveno-fantastični. Petek, 6. 7. ob 10. uri JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill. Petek, 6. 7. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN NA VRTILJAKU — švedski, erotski. Sobota in nedelja, 7., 8. 7. ob 18. in 20. uri JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill. Ponedeljek in torek, 9., 10. 7. ob 18. in 20. uri SHOGUN — JAPONSKI VOJSKOVODJA - ameriški, zgodovinski spektakl. Ponedeljek, 9. 7. ob 18. in 20. uri SHOGUN — JAPONSKI VOJSKOVODJA — ameriški. V gl. vi.: Richard Chamberlain. Sreda, 11. 7. ob 10. uri VEM, DA VES, DA VEM — italijanski, komedija. V gl. vi.: Alberto Sordi. Sreda, 11. 7. ob 18. in 20. uri LAHKA ŽENSKA — meksiški, seksi komedija. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 7. 7. ob 18. in 20. uri BLADE RUNNER — IZTRE- BLJEVALEC — ameriški, znan-stveno-fantastični. Nedelja, 8. 7. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN NA VRTILJAKU — švedski, erotski. Ponedeljek, 9. 7. ob 20. uri JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski, avanturistični. Sreda, 11. 7. ob 20. uri SHOGUN — JAPONSKI VOJSKOVODJA — ameriški, zgodovinski spektakl. KINO DOLIČ Petek, 6. 7. ob 20. uri JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill. KINO BRASLOVČE Nedelja, 8. 7. ob 19. uri SHOGUN — JAPONSKI VOJSKOVODJA — ameriški, zgodovinski spektakl. Sreda, 11. 7. ob 20. uri LJUBEZEN NA VRTILJAKU — švedski, erotski. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČERTTEK, 5. julija, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Zičkar. PETEK, 6. julija, dnevni dr. Markovič, nočni dr. Marolt. SOBOTA, 7. julija, glavni dr. Lešnik, notranji dr. Koren. NEDELJA, 8. julija, glavni dr. Lešnik, notranji dr. Koren. PONEDELJEK, 9. julija, dnevni dr. Preme, nočni dr. Marolt. □ gorenje slovenj gradeč ,,GORENJE-FECRO, tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo, p. o. Slovenj Gradec, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — vodja službe za samoupravno pravne zadeve Pogoji: — višja ali srednja izobrazba pravne oz. družboslovne smeri — 5 let delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenje-Fecro, p. o. Slovenj Gradec, komisiji za delovna razmerja. Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu objave v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. ^ KIT ZKZ MOZIRJE niti tzo KMETIJSTVO Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje obvešča, da RAZPRODAJA ŽIVE KOKOŠI od 6. julija 1984 DALJE pri kooperantki MARIJI ŠPENDE, Prihova 28, NAZARJE, tel. 831-440. Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za na-daljno rejo! Cena za kokoš je 300,00 din. Razprodaja je vsak dan v navedenem roku. DO „ERA" KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ OBJAVLJA prosta dela in naloge za nedoločen čas — TRAKTORSKO KMETIJSKA DELA za DE Velenje (Turn) Poskusno delo je 45 dni. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — KV kmetovalec (ali druga ustrezna smer) — najmanj eno leto delovnih izkušenj v stroki — vozniško dovoljenje B in F kategorije. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ,,ERA" Titovo Velenje, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOK KMETIJSTVO, TITOVO VELENJE — Kersnikova 1, najkasneje v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. dan v topolšici julij in avgust vsako sredo, četrtek, petek in soboto od 19. ure večeri ob glasbi igra „signal" narodna kuhinja — flambirane jedi vsako nedeljo od 16. ure glasba na vrtu jedi z žara naravno zdravilišče topolšica, hotel „vesna", tel. 891-120 DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 5. julija, dr. Pirtov-šek Od 6. julija do 8. julija, dr. Dov-šak. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 7. julija do 8. julija, dr. Teodor Gorogranc, cesta X/29, Titovo Velenje. DEŽURNI VETERINAR V ŠOŠTANJU: Od 6. julija do 13. julija, Fianc Bletnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 E, Titovo Velenje, tel.: o52-253. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre tete in sestre Marije Hudobreznik roj. KOŠAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje Posebno se zahvaljujemo zdravnikom internega oddelka bolnišnice Topolšica, za ves trud ob njeni bolezni, enaka zahvala tudi ostalemu zdravstvenemu osebju. Hvala ZB Skorno-Florjan in društvu upokojencev Šoštanj, godbi ->Zarja« za odigrane žalostinke. TEŠ za venec, govorniku in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: Jožica z družino, sestra Pavla in brat Franci ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta, brata in strica Jožeta Mazeja elektrikarja iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja dr. Menihu, dr. Šegotu in ostalemu osebju pljučnega oddelka bolnice Topolšica, REK Franc Leskošek-Luka. TOZD Mehanizacija, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Ana, hčerka Andreja, sin Primož, brat Ivan, sestri Antonija in Rozalija z družinami ter ostalo sorodstvo. Oj zemlja širna, zemlja lepa, li vsa si bila moja lasi, zdaj temna kletka me zaklepa, ko ujel sem se v nesrečno past (S. Gregorčič) V SPOMIN Stanislavu-Slavčiju Pirečniku Enajstega julija mineva dve leti odkar si naš dragi sin in brat. lako nenadno in nesrečno za vedno odšel od nas. Sleherni dan si nam v mislih, pred nami je tvoj obraz poln smeha in vedrine. V naših srcih živiš in boš živel vedno. Zahvaljujemo se vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo, mnogo preranem grobu, mu prižgete svečko, prinesete rože. Hvala vsem. ki se ga spominjate. VSI TVOJI JB ANKETA Republiško prvenstvo v moto krosu Benda zmagovalec, poškodba Rakuna Velenjski in šoštanjski bazeni Za sedaj skromen obisk Med kopalci itiiiiii^^ Teden dni po uradnem začetku poletja, smo se napotili med tiste, ki se že predajajo užitkom v vodi in na soncu. Letos je bilo že nekajkrat pošteno vroče, zato so bazeni privabili veliko kopalcev, svojo pa so dodale še počitnice, ki so jih predvsem šolarji že začeli uživati. Počitnice ob bazenu so zelo poceni. Letne karte, ki jih ima večina kopalcev sploh niso drage- V četrtek smo se torej napotili na velenjski in šoštanjski bazen. Med kopalce. Kaj so nam povedali? mkp. T. P. Na odlično pripravljeni progi za motokros na Trebeliškem so člani Avto moto društva Šaleška dolina v nedeljo popoldne izvedli tretjo dirko v kategoriji motorjev do 125 ccm za republiško prvenstvo. Nastopilo je 23 tekmovalcev, žal, je imel veliko smole domači tekmovalec Rakun, ki je bil do nedelje v skupni razvrstitvi drugi, saj je že na začetku prve vožnje namreč nesrečno padel in si zlomil ključnico. Za prijetno presenečenje pa je poskrbel Aleš Benda, prav tako član Avto moto društva Šaleška dolina, ki je bil najboljši po obeh dirkah. Za svojo zmago se je moral zelo potruditi, kajti v prvi vožnji je bil po drugem krogu šesti, v 15. krogu pa je prišel v vodstvo in ga obdržal do konca vožnje. Benda je bil odličen tudi v drugi vožnji, saj je resnično vozil izredno spretno. Po prvem krogu je bil šele 20., toda iz kroga v krog je prehiteval tekmovalce in po 11. krogu je bil že šesti, v 14 pa se je prebil na tretje mesto in ga obdržal do konca. V drugi vožnji je zmagal Gajser iz Ptuja. Bendu je to bilo dovolj za zmago v tretji letošnji dirki za republiško prvenstvo. Rezultati tretje dirke: 1. Benda (Šaleška dolina) 35 točk, 2. Urevc (Bled) 30, 3. Gaiser (Ptuj) 29, 4. Avbelj (28), 5. Cerar (oba Lukovi-ca) 23 in 8. Marjan Sinkar (Šaleška dolina) 15 točk. Cooperjev test Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira test vzdržljivosti — Cooperjev test, ki bo 10. in 11. julija letos od 18. do 20. ure na atletskem stadionu Titovo Velenje. Test bo pod zdravniško kontrolo, razdeljen po starostnih skupinah. Vsak udeleženec bo preveril svoje fizične sposobnosti v teku, ki bo časovno omejen (12 minut). Vsak udeleženec naj teče po svojih zmožnostih ter tako preizkusi svoje sposobnosti, ki so v današnjem času Se kako potrebne za boljše zdravje in vsakdanje napore. Mladi velenjski kotalkarji ŠALEŠKI ROKOMETNI TABOR Koristno izrabili čas »Rezultati prvega Šaleškega rokometnega tabora ter vse večje zanimanje za to igro med mladimi v naši dolini nas obvezuje, da smo se tudi letos ob koncu uspešne tekmovalne sezone lotili organizacije Šaleškega rokometnega tabora. Veseli smo, da bodo ponovno za nekaj dni oživela rokometna igrišča, kjer bodo mladi koristno izrabljali svoj prosti čas, razvijali delovne navade, pridobivali rokometno znanje, kovali nova prijateljstva,« tako so med drugim zapisali v bilten člani organizacijskega odbora Šaleškega rokometnega tabora prejšnji teden. V ponedeljek se je tabor začel, v soboto pa so za najmlajše pripravili turnir in jim podelili diplome ter priznanja. Letošnjega, četrtega rokometnega tabora se je udeležilo nekaj več kot 50 pionirjev osnovnih šol, od 4. do 7. razreda. Prvi dan tabora, ki je bil na rokometnem igrišču v Šoštanju, so vse mlade udeležence testirali, da bi ugotovili, kakšne so njihove telesne zmogljivosti, preskusili pa so tudi njihove plavalne sposobnosti. Tako so poleg učenja rokometa mladi udeleženci tabora organizirano hodili še na plava- nje v šoštanjski bazen, poslušali so razna predavanja, imeli razne družabne igre, med drugim pa so si ogledali tudi Kajuhovo spominsko sobo na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju. Kot sta povedala predsednik kluba Franc Plaskan in trener Miro Požun, jim je tudi letošnji rokometni tabor omogočil, da so odkrili nove nadarjene mlade igralce. Gotovo pa so zadovoljni tudi starši, saj je klub z organizacijo tabora poskrbel tudi, da so učenci koristno izrabili nekaj dni počitnic. Kotalkanje Za rudarsko svetilko Tudi letos je kotalkarsko drsalni klub Rudar Titovo Velenje izvedel tradicionalno tekmovanje za prehodno rudarsko svetilko. Zaradi dežja je bilo tekmovanje v mestnem parku v Celju, kjer imajo pokrito kotalkališče. Ljubitelji kotalkanja in drsanja pa so v petek in soboto lahko le obžalovali, da se ni pred leti ni uresničila pobuda, da bi ludi velenjsko kotalkališče pokrili. V ta namen je namreč pred leti bilo zbranega tudi že nekaj denarja. To tekmovanje je znova potrdilo, da je kotalkanje vse bolj množičen pa tudi vse bolj kakovosten šport, kar dokazuje, daje ludi delo v klubih iz leta v leto bolj strokovno. Prehodno rudarsko svetilko so letos osvojili kotalkarji KDK Stanka Bloudka iz Ljubljane, ki so zbrali 70 točk, prejeli pa so jo iz rok gostitelja — KDK Rudar Titovo Velenje, lanskega zmagovalca (60 točk), tretje do četrto mesto KDK Olimpija po 41 točk. 5. Medveščak Zagreb 38, 6. Nova gorica 18, 7. HDK Cinkarna Celje 17. Rezultati: člani: v konkurenci treh tekmovalcev je bil najboljši Kurent iz Olimpije; članice — nastopile so tri kotalkarice. zmagala je Mordejeva Olimpija; pri mladincih je nastopil le Černič iz kotalkarsko zamejskega kluba Vipava iz Peči; mladinke: 1. Vodušek (Cinkarna Celje) 24,5. 2. Tomasi (Vipava-Peč) 23,2, 3. Miletič (Rudar) 23,0, 11. Goličnik. 12. Maje-rič (obe Rudar); pionirji C: Balošič (Medveščak), 2. Kovač (Olimpija). 3. Hauptman (Stanko Bloudek); pionirke C: 1. Saviček (Olimpija) 37.1. 7. Čater 28.4. 9. Slehta 27.6. 10. Praznik 27,3. vse Rudar; pionirji B: 1. Marko-vič (Mladost) 35.7. 3. Štor 30.2. 4. Potočnik 30,2, 5. Šinkovec (vsi Rudar) 28.9.; pionirke B: I. Radakovič (Olimpija) 39,5. 5. Novak 36.0. 9. Goršek 32,1. 10. Svoljšak (vse Rudar) 31.7; pionirji A: 1. Klasinc (Stanko Bloudek) 39.8. 2. Marinič (Rudar) 34.9. 3. Lakner (Cinkarna) 33.8; pionirke A: 1. Marn (Stanko Bloudek) 45,0. 4. Oven (Rudar) 40.9; v tekmovanju ireh pionirskih parov sla bila najboljša Klasinc—Kopač (Stanko Bloudek) 21.1. 3. Marinič—Svoljšak (Rudar) 17.1. Zmaga Inlesa Bogdan Vuk je kar dvakrat zmagal ženskami pa Rantova Olimpija, kije preskočila 178 cm, enak rezultat pa je dosegla tudi Lihtenegerjeva Koroški atletski klub. Prav tek na 800 metrov je bil ludi najbolj zanimiva moška disciplina in tudi najbolj množična, saj je nastopilo kar 18 tekmovalcev. Domači atlet Popetru pa je moral priznati premoč Sikonja. Dober je bil tudi Vuk (AK Velenje), kije zmagal v metu diska in krogle, dve zmagi — v metu diska in krogle —je dosegla tudi Turkova. po dveh letih pa se je domačin gledalcem znova predstavil Stane Miklavžina in v teku na 3000 metrov zmagal pred klubskima tovarišema Aničem ter Krajncem. Rezultati: moški: 200 m: 1. Gaber (AK Velenje) 22,6, 4.-5. Fijavž in Potočnik 23,6, 6. B. Matjaž 23,7. 8. Matič 24,4, 10. Molnar 25,0 (vsi Velenje); 800 m: 1. Sikonja (Novo mesto) 1:52,0. 2. Popetru 1:53,0, 5. Lazič 1:59,3, 7. Suhadolnik 1:59,8 (vsi Velenje) itd; 400 m: 1. Matič 50,0. 4 Stropnik 54,3, 7. Strniša 57,4, (vsi Velenje); 4x200 m 1. Velenje 1:31,2, 2. Velenje II. 1:34,4; krogla: 1. Vuk 15,64, 7. Repnik 9,64. 8. Polšak 9,29 (vsi Velenje); višina: 1. Sirk (Koroški atletski klub) 200 cm, 4. Vidari 190, 6. Potočnik 180 (oba Velenje); disk: 1 Vuk 45.04. 4. Polšak 29,29 6. Repnik 24,35 (vsi Velenje); kopje: I. Cerne, (ŽAK Ljubljana) 66,13; daljina: 1 Režek 734, 5. Matjaž 663, 9. M. Molnar 605, 10. Pungartnik 588, 13. V. Molnar 564 (vsi Velenje); 300 m: 1 Miklavžina 8:33,2, 2. Anič 8:35,2. 3 Krajnc 8:40,6, 6. Zavbi 8:59,8 (vsi Velenje). Ženske: 200 m: 1. Jug 27.1, 2. Podgoršek 27,5, 6. Prislan 28.5, 7. Silovšek (vse Velenje) 28.6; 800 m: 1 Jošt (Velenje) 2:22.3; 400 m: 1. Pesjak (Olimpija) 1:01.0; 4x200 m: I. Velenje 1:51.8; disk: 1. Turk (Velenje) 29,64; daljina: 1. Javornik (Olimpija) 563, 7. Prislan 460, 9. Podgoršek 446 (obe Velenje); krogla: 1. Turk (Velenje) 9.74; višina: 1. Rant (Olimpija) 178,2. Lihteneger (Koroški atletski klub). 178. V počastitev dneva rudarjev Velenje: Šmartno 25:11 KOSANA MI-ČIČ: »Zaposlena sem v Gorenju in ta teden delam popoldne. Če je vreme lepo, dopoldan izkoristim za obisk bazena. Letos sem bila tukaj že večkrat. In še bom prišla. Upam le, da zaradi prostora, letos ga je precej manj kot prejšnja leta, ne bo prevelike gneče. Sicer pa je dopoldne, ko na bazenu še ni veliko ljudi, tukaj prav prijetno.« (IJUH »Imam počitni-ce zato sem na I^HPI bazenu. Pri-wi dem vsak dan, Je 'e vreme ■K _ _ primerno. Tu-t~WŠNmiM1 kaj potem ostanem dve ali tri ure. Voda je odlična. Kopalcev pa zaenkrat še ni veliko. Mogoče zato, ker se je sezona komaj pričela. Na bazenu so teševalci, ki pazijo, da se kaj ne zgodi. Včasih se kregajo že za pravo malenkost. Hrane ali pijače tukaj še nisem kupoval, zato sploh ne vem, kaj prodajajo in kakšne so cene. Kmalu grem na morje, tako da bom imel plavanja in sončenja letos več kot dovolj.« MILICA TURK: »Lanska karta za obisk bazena velja še letos, zato jo bom izkoristila sedaj, ko imam počitnice. Danes sem na šo-štanjskem bazenu prvič, bom pa še prišla. Čez nekaj dni že odhajam na morje in danes si tukaj tudi nabiram malo podlage, da bom na morju v prvih dneh lahko malo dlje na soncu.« * V Rdeči dvorani v Titovem Velenju sta se v prijateljski tekmi sestali ekipi Velenja in Smartnega. Velenjčanke so bile precej boljše in so zmagale z rezultatom 25:11. Pri Velenju sta manjkali Bovhova in Pozničeva. Smarčanke pa so igrale brez Urankar-jeve. Judove in Kmetičeve. Zadetke za Velenje so dosegle: Špoljar 6. Čefarin in Misaljevič po 4. Rednak in Matitz po 3. Džordževič in Podrzavnik po 2. ter Golič 1 Za Šmartno pa : Omladič 4. Bole 3. Trobina 2 in Križ ter Dobrave po 1. Benda (6) in Sinkar (44) med drugo vožnjo Naša mladež že uživa v brezskrbnih počitniških dneh, delavci pa odhajajo na težko pričakovani letni oddih. Kaj pa vreme? To se ne meni za naše želje. Uradno se je poletje že začelo, po vremenu sodeč pa smo šele v mesecu aprilu. Šoštanjski in velenjski bazen sta do sedaj le redkokdaj ,.oživela . Za letošnje deževno poletje pa se niso zmenili gostinci. Na kopalno sezono so se, po njihovem mnenju, dobro pripravili. In kaj nudijo kopalcem na velenjskem bazenu? Vsi, ki bi se radi odžejali, lahko izbirajo med alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, otroci se lahko posladkajo s sladoledi. V naslednjih dneh bodo delavci gostinsko turističnega podjetja Paka iz Titovega Velenja postavili kiosk in tako ponudbo popestrili poleg sendvičev še s prigrizki in jedrni na žaru. Cene so zmerne. Velenjski gostinci, ki skrbe za ponudbo na velenjskem bazenu, že sedaj, ko se je kopalna sezona šele I začela ugotavljajo, da bo njihov prihodek kar za polovico manjši od lanskega v tem času. Upravljalec letnih bazenov Rdeča dvorana Titovo Velenje pa nudi kopalcem senčnike, bolj zahtevni pa si lahko izposodijo še ležalnike. Izposojevalnina znaša 100 dinarjev. Kalčšne pa so cene vstopnic? Za odrasle 70 dinarjev, za otroke do 14 let pa 40 dinarjev. Največji obisk so na velenjskem bazenu zabeležili dan pred uradnim začetkom poletja, 20. junija. Na bazenu se je hladilo približno 700 občanov. Za red in disciplino pa skrbi šest reševalcev. Na šoštanjskem bazenu je bilo ob našem obisku kar veliko kopalcev. Voda je zelo čista in okolica lepo urejena. Z njim upravlja TVD Partizan Šoštanj. Za žejo in prazen želodec kopalcev skrbe delavci Kajuhovega doma. Kopalci si lahko ,,pogasijo" žejo z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, za prazen želodec pa morajo biti dovolj le sendviči. Tudi tu so cene zmerne. Da bi bilo na bazenu kar najmanj nesreč, skrbe gospodar in trije reševalci. Do 1. junija letos so morali odrasli odšteti za vstop na bazen 35 dinarjev, otroci pa ie 20 dinarjev. Od nedelje dalje pa znaša vstopnina za odrasle 50, za otroke pa 30 dinarjev. ......................................................... . |'| , I'I||I|||||||||I'I|IIIIIIIIIIIIIIIII||IIIII|||||||II Aleša Benda je bil zelo vesel nedeljske zmage, enako tudi Ivan Fece, direktor nedeljske dirke in drugi člani Avto moto društva Šaleška dolina (SV) Udeleženci tabora Rokometni klub Šoštanj je priredil turnir v počastitev dneva Rudarjev na igrišču v Šoštanju. Poleg gostitelja so se ga udeležili še rokometaši Slovenj Gradca in Inlesa. Najboljši so bili rokometaši Inlesa, drugi Šoštanj, tretji Slovenj Gradec. Rezultati: Šoštanj:Slovenj Gradec 23:21. Slovenj Gradec-.Inles 13:19. lnles:Soštanj 20:14. lega dne so se sestali na prijateljskem srečanju še člani in mladinci Šoštanja. Mladinci so bili za gol boljši, zmagali so z rezultatom 14:13. Atletski miting Rekord mlajših mladincev Na atletskem mitingu, ki so ga konec prejšnjega tedna organizirali člani velenjskega atletskega kluba v počastitev praznika rudarjev, so se najbolj izkazali domači mladinci. Matjaž, M. Molnar. Stropnik in Potočnik, so v štafeti 4 x 200 m tekli s časom 1:34,4 in postavili nov republiški rekord za mlajše mladince. Sicer pa je na tem mitingu nastopilo blizu 150 atletov iz 13 klubov Slovenije ter iz slovenskega kluba Bor iz Trsta ter iz Splita. Organizator je nagradil s spominskima rudarskima svetilkama tudi atleta in atletinjo, ki sta dosegla najboljši rezultat mitinga. Med moškimi je to bil Sikonja iz Novega mesta v teku na 800 m. med TEOBALD ZORKO: »Na velenjskem bazenu sem že skoraj stalni gost. Letos sem bil tukaj že večkrat. In ker ____ so cene na morju previsoke, bom poletje preživel kar tukaj. Kupil sem si letno karto in zanjo odštel samo 200 dinarjev. Žal mi je le. da so letos okolico bazena tako skrčili. Z žično ograjo so nam vzeli velik del zelenice in bojim se. da bo takrat, ko bo pripeka najhujša, celoten kompleks bazena kar premajhen za vse, ki bi se želeli ohladiti. Res škoda.« STANE PO-KLEKA: »Veste na šoštanjski bazen se pa res splača priti. Karta za kopanje stane samo 35 dinarjev, kar res ni veliko. Voda je odlična. mogoče samo za malenkost hladnejša kot je bila prejšnja leta. Kakšna pa je ostala ponudba pa ne vem. ker sem letos prvič tukaj in še to komaj pol ure. tako da še nisem ne lačen in ne žejen. S seboj sem pripeljal tudi otroke. Kmalu pa bom z družino odšel na morje. Odpravljamo se v Fieso.«