^ » » » » » °boto popoldne so odprli novo osnovno šolo na Kokrici — podružnico osemletke France Prešeren v Kranju. Šolo je odprl predstavnih tovarne I/i I iz Kranja — Foto: F. Perdan let0 XXVI. Številka 66 Kranj, sreda, 29-8. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah jiL^ovitelii: obč. konference SZDL in T lc.e' Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kraj,- ~ !zdaja CP Gorenjski tisk fYA urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar PLAŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Koroški partizani vabijo na srečanje v l{0|V^a koroških partizanov bo v nedeljo, 2. septembra priredila Odkril U Apačah II. tovariško srečanje. Ob tej priložnosti bodo Parti/! sP°.n\t,riik partizanskim borcem, v kulturnem sporedu pa bo pel vatla gnski invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Rado- s.e bo začelo ob 13. uri popoldne, tako se ga bodo lahko ude- Združ • 'judje iz oddaljenejših krajev. Nekatere organizacije Zveze h0(|o en' borcev na Gorenjskem bodo organizirale skupinski obisk in' užile z ogledom še nekaterih drugih krajev Koroške, stiij s,ft nt:' spominske svečanosti bodo v Svečah v Rožni dolini poča- jl oiniti narodnega heroja Matija Verdnika-Tomaža. v Hobe". ^ opozarjajo predvsem na naslednje smeri za prihod 2 p(?[ovlje—Smarjeta v Kožu nedeljshi spominski svečanosti v Strahinju je govoril Franc Stefe-Miško — Foto: F. Perdan V Soli, cesta, prireditve ^ebivalci krajevne skupnosti Kokrica in Naklo 0(?s^avili krajevni praznik — Na Kokrici so novo šolo, v Naklem pa šolo in cesto — f)( finska svečanost v Strahinju ob obletnici T rf)e in tragedije II. bataljona kokrškega odreda po tem' Je bila prejšnjo nedeljo v Besnici odprta prva jevnj. " osnovnih šol, so minulo soboto in nedeljo prebivalci kra- tla K0.8.upnosti Kokrice in Naklega slavili krajevni praznik. Tako *rici kot v Naklem so ob tej priliki odprli novo osnovno šolo lem ue Podružnici osemletke France Prešeren. Razen tega so v Nak- 8 Pris novo cesto na Cegelnico in v Malo Naklo, asfaltirano ^viln^1*0"1 občanov in občine ter krajevne skupnosti. V okviru • pr'reditev ob tej priliki pa je bila v nedeljo popoldne v traP^Vu tudi spominska svečanost ob obletnici junaške borbe in *Je H. bataljona kokrškega odreda. 1 'bork—Miki avčevo—Galicij a—Apače m Kapla—Miklavčevo—Galicija—Apače *o(|,hPnreditev so prisrčno vabljeni vsi bivši partizani, njihovi (' ter prijatel ji borbene pesmi. ^lmira Svečanosti v okviru krajevnega praznika so se na Kokrici začele v soboto popoldne. Pol ure pred otvo¬ritvijo nove šole je-bila v kulturnem domu slavnostna seja krajevne skupnosti in krajevnih družbenopo¬litičnih organizacij. Žal je slabo vre¬me ob 16. uri zmotilo svečanost on otvoritvi šole. Vseeno pa so z lepim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole in moški pevski zbor KIJI) Storžič Kokrica slovesno počastili pomem¬ben dogodek. Novo šolo je odprl predstavnik tovarne IBI iz Kranja, ki je pokrovitelj nad novo šolo in izročil kjjuč članu šolske delovne skupnosti. Ob tej priliki je predstav¬nik Ibija izrazil željo, da bi bilo tudi v prihodnje med prebivalci Kokrice in Ibija takšno sodelovanje kot je bilo doslej. Posebej se je zahvalil za pomoč, ko je ob letošnjem požaru v Ibiju pri odstranjevanju posledic te nesreče delalo več dni prek 100 Nadaljevanje na 2. str. Tito odpotoval Po večdnevnem bivanju na Brdu pri Kranju je predsednik republike Josip Broz Tito v ne¬deljo z ženo Jovanko zapustil Slovenijo. Pred odhodom so ju pozdravili član predsedstva ZKJ Edvard Kardelj z ženo Pepco, podpredsednik predsedstva Ne zamudite ugodnega nakupa razpro- daje pletenin, katero vam je Plavila »Almira« v obeh tovarniških prodajalnah v Radovljici SFRJ Mitja Ribičič, predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc in drugi. Etiketa dobila nove prostore Otvoritev so združili v proslavo ob 30. obletnici osvoboditve Žirov in ustanovitve prvega NOO ter 29. obletnico oblikovanja jurišnega bataljona Ivan Franko-Iztok se je dotaknil tudi nekaterih aktualnih vprašanj našega gospodarstva in družbenega razvoja. Dejal je, da je naš in sve¬tovni problem inflacija. Očitno gre pri tem za vprašanja, ki jih ni mo¬goče rešiti samo z nekaj zakoni, tem¬več so potrebna vsestranska in dol¬gotrajna prizadevanja na vseh po¬dročjih. Najtesneje je povezana s stabilizacijo našega gospodarstva. Kljub težavam, ki nas še tarejo, ne gre prezreti uspehov, ki smo jim pri¬ča v zadnjem času in pomenijo os¬novo za večjo stabilnost. To so pred¬vsem ustvarjene devizne rezerve, ugodna zunanjetrgovinska menjava, povečana likvidnost, izboljšan polo¬žaj dinarja kakor tudi stalna priza¬devanja za razbremenitev gospodar¬stva. Nadaljevanje na 3. str. 31. divizije Žirovci so v nedeljo proslavili obletnico treh pomembnih do¬godkov iz NOB in revolucije: 30. obletnico osvoboditve njihovega kraja in bližnje okolice, 30. ob¬letnico ustanovitve prvega na¬rodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem ter 29. obletnico ob¬likovanja jurišnega bataljona 31. divizije. Revolucionarno pretek¬lost so povezali s prihodnostjo. Hkrati so namreč pognali v tek stroje v novih proizvodnih pro¬storih Etikete. Zjutraj je bila najprej slavnostna seja krajevne skupnosti, na kateri so počastili člane prvega narodnoosvo¬bodilnega odbora. Slavnostne seje so se udeležili preživeli člani Milan Ža- kelj, Jože Košir, Maks Oblak, Jože Kržišnik in Francka Jereb. Njim in svojcem padlih so družbenopolitične organizacije Žirov podelile spomin¬ske plakete. Zatem je bila pred zadružnim do¬mom osrednja proslava. Preživelim borcem jurišnega bataljona in dru¬gim udeležencem NOB iz Poljanske doline, domačinom in številnim go¬stom je govoril sekretar ZIS Ivan Franko-Iztok. tične organizacije so iz svojih sred¬stev že oddvojile 10.000 dinarjev. Zbiralna akcija se bo nadaljevala v delovnih organizacijah in v krajev¬nih skupnostih. -jk Naročnikr V svojem govoru je poudaril, da sta bili Poljanska in Selška dolina s sosednjim cerkljanskim območjem in Trnovskim gozdom temeljno opo¬rišče narodnoosvobodilne borbe na Gorenjskem in Primorskem. Vsa leta vojne so bili kraji tod bolj pod našo kakor pod okupatorjevo oblast¬jo. Po kapitulaciji Italije pa je bilo žirovsko območje skoraj stalno osvobojeno ozemlje. Lahko celo re¬čemo, da so svobodne Žiri pomenile isto kot Cerkno za Primorsko. Zato nikakor ni naključje, da je bil prvi narodnoosvobodilni odbor ustanov¬ljen prav v tem kraju. Že kar simbo¬ličen pomen pa ima dejstvo, da je bil v Žireh ustanovljen tudi jurišni ba¬taljon 31. divizije. Ta enota ima se¬daj tam svoj domicil. Skupščina in organizacije za Kumrovec V Tržiču se nadaljuje akcija zbi¬ranja sredstev za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu. V občini naj bi zbrali 120.000 dinarjev. Občinska skupščina in družbenopoli¬ Komunalno podjetje Vodovod Kranj obvešča vse uporabnike vode na območju mesta Kranja in okolice, da je do nadaljnjega zaradi pomanjkanja vode v Stražišču, Zg. Bitnju in Smled¬niku prepovedano zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in vsako prekomerno trošenje vode. — Prosimo za razume¬vanje! Popust za mlade Jugoslovanski aerotrans¬port obljublja, da bodo lahko mladinci in študentje do 26. le¬ta starosti potovali z letali JAT kar za 40 odstotkov ce¬neje. Popust bo veljal le za do¬mače proge. Mladi bodo lahko kupili vozovnice tik pred pole¬tom letala in ne bodo mogli re¬zervirati sedežev. Popust bo veljal od 1. septembra letos do 31. marca prihodnje leto. Obisk brigadirjev Brigadirje zadnje izmene republiške mladinske delovne akcije Kozjansko 73, ki zdaj končujejo dela med Gračanico in Ledinščico, sta pred dnevi obiskala sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc in pred¬sednik republiške konference Zveze mladine Ljubo Jasnič. Oba sta bila z delom mladih zadovoljna. Spet posojila v Ei Predstavniki Elektronske industrije Niš so sporočili, da bodo s 1. septembrom spet pro¬dajali televizijske in radijske sprejemnike ter magnetofone na potrošniška posojila. Kre¬ditiranje kupcev je bilo nam¬reč nekaj časa ustavljeno za¬radi nove samoupravne orga¬nizacije podjetja. Posojila bo¬do odobravali na 12 mesecev. Uvoz sladkorja in riža Naša država bo do konca leta uvozila iz držav v razvoju še 50.000 ton sladkorja, 25.000 ton riža pa bomo uvozili iz Se¬verne Koreje, Kitajske, Egip¬ta, Pakistana in Burme. Svedri v Jadranu Pred dnevi se je končalo le¬tošnje vrtanje na jadranskem območju. Posebna vrtalna ladja je od 30. aprila naprej navrtala štiri vrtine, globoke skupaj 1272 metrov. Najglob¬lja vrtina je segla 3229 metrov. Ugotovili so, da je na jugoslo¬vanskem delu Jadrana oglji¬kov vodik, kar je zanesljiv znak, da bodo tam našli tudi nafto in plin. O rezervah plina so se prepričali že pri dveh vrtinah, vendar jih še niso ocenili. Kmalu asfalt Graditelji avtomobilske ce¬ste Hoče—Leveč so se spopri¬jeli še z zadnjim zemeljskim usekom na Jožefovem klancu pri Slovenski Bistrici. Dela bodo opravili predvidoma do oktobra. Ta teden bodo na se¬danjem odseku tudi že začeli polagati asfalt. Več za grozdje? Na plenumu grupacije za grozdje in vino pri zvezni go¬spodarski zbornici so sklenili, da bi v 20 dneh po proizvodnih regijah sklenili dogovore o le¬tošnjih odkupnih cenah groz¬dja. Sodeč po razpravah se bodo odkupne cene grozdja ponekod zvišale. Naftovod do Poljske Predstavniki iniciativnega odbora za gradnjo jugoslo¬vanskega naftovoda in člani delegacije poljske naftne indu¬strije so z zagrebškim podjet¬jem INA podpisali protokol, po katerem bi Poljska po jugo¬slovanskem naftovodu dobiva¬la nafto tudi za svoje potrebe. Vključitev Poljske v gradnjo naftovoda bi uredili z mon¬tažo opreme ir blagovnih ter finančnih posojil. Proslave ob 30. obletnici Osrednje proslave ob 30-let- niči priključitve Istre, Sloven¬skega primorja, Reke, Zadra ter otokov Cresa, Lošinja in Lastova k Jugoslaviji bodo 29. in 30. septembra letos v Pazi¬nu in Bujah pod pokrovitelj¬stvom predsednika republike Tita. V Pazinu bodo 29. sep¬tembra odkrili spomenik istr¬skemu narodnemu heroju Joa- kimu Rakovcu. Naslednji dan pa bo v Bujah veliko ljudsko zborovanje, na katero bodo prišli prebivalci Istre, Sloven¬skega primorja in Reke. 2 # % W m |ggg| %Jt lLs# jHm Sreda, 29. avgusta 1973 Soli, cesta, prireditve (Nadaljevanje s 1. str.) prebivalcev Kokrice. Izročil je tudi darilo kolektiva šoli 50.000 novih dinarjev. Po otvoritvi nove šole, v kateri so učilnice, prostor za vrtec, večnamen¬ski prostor, jedilnica, kuhinja in dru¬gi prostori, so se na Kokrici začele različne prireditve. Tako so bila tek¬movanja v malem nogometu, stre¬ljanju m košarki. Slabo vreme pa je zvečer pokvarilo predvideno kreso- vanje. V nedeljo zjutraj, po budnici, so bile najprej gasilske vaje, potem pa so se nadaljevala športna tekmo¬vanja. V malem nogometu je pokal krajevne skupnosti osvojila v trajno last ekipa Kokrice. V streljanju je bila pri ekipah zveze borcev najbolj¬ša ekipa krajevne organizacije ZB Kokrica, pri ekipah iz krajevnih skupnosti pa je bila prva ekipa KS Britof: V košarki je prehodni pokal osvojila ekipa Kokrice. Svečanosti v okviru krajevnega praznika so na Kokrici končali v nedeljo popoldne z veliko vrtno veselico in srečelovom ter nagradnim kegljanjem in stre¬ljanjem. V Naklem pa so se svečanosti v okviru krajevnega praznika začele že približno teden dni prej. Bogat program športnih in kulturnih prire¬ditev so tokrat pripravile krajevna skupnost, družbenopolitične organi¬zacije in društva. Svečanosti ob otvoritvi nove šole v Naklem so se v nedeljo dopoldne udeležili številni domačini in gostje na otvoritvi nove šole. Po govoru predstavnika krajevne skupnosti, so v kulturnem programu sodelovali učenci osnovne šole in člani kultur¬nega društva Naklo, moški in meša¬ni pevski zbor in podobno kot na Kokrici tudi kranjski pihalni orke¬ster. Predstavnica tovarne Tekstil- indus, ki ima pokroviteljstvo nad šolo v Naklem, je izročila članu de¬lovne skupnosti ključ in darilo ko¬lektiva ter odprla šolo. Podobno kot na Kokrici ima tudi šola v Naklem učilnice za pouk do četrtega razreda, pionirsko sobo, večnamenski pro¬stor, kuhinjo, jedilnico in druge pro¬store. Kot rečeno, so v soboto popoldne v okviru krajevnega praznika odprli asfaltirano cesto na Cegelnico in v Malo Naklo. Asfaltna prevleka je dolga nekaj nad 1600 metrov. Prebi¬valci so za asfaltiranje prispevali prek 13 milijonov novih dinarjev, občinska skupščina 10,5 milijona, blizu 6 milijonov pa krajevna skup¬nost. Razen tega so prebivalci opra¬vili še blizu tisoč prostovoljnih de¬lovnih ur pri pripravi terena, izde¬lavi propustov, ureditvi kanalizacije in jaškov ter pri urejanju bankin. Predsednik gradbenega odbora Jan¬ko Troha je povedal, da je akcija s pomočjo občanov dobro uspela in da so bili le redki, ki se niso vključili v prispevek in prostovoljno delo. Med številnimi športnimi in dru¬gimi prireditvami je bila v nedeljo ob 14. uri osrednja spominska sveča¬nost ob spomeniku v Strahinju. Na njej so se spomnili 31. obletnice.ju¬naške borbe in tragedije II. bataljo¬na kokrškega odreda. Po prihodu partizanskih patrulj, s pohoda od spomenika do spomenika, pozdrav¬nem govoru in položitvi vencev, je spregovoril Franc Štefe-Miško. Ori¬sal je junaško borbo prve in tretje čete II. bataljona, v kateri je padlo 23 tovarišev. V kulturnem programu so potem sodelovali učenci osnovne šole, člani kulturnega društva Naklo, moški pevski zbor iz Naklega in pihalni orkester iz Kranja. Med številnimi prireditvami v okviru krajevnega praznika velja omeniti še športna tekmovanja v ro¬kometu, nogometu in košarki za po¬kale krajevnih organizacij ZB, SZDL in ZMS. Lepo je v petek zve¬čer uspel partizanski večer ob tabor¬nem ognju, ki ga je pripravil aktiv zveze mladine Naklo, v soboto zve¬čer pa je bila v domu kulture sve¬čana akademija. Številne prireditve so končali z nedeljskim popoldan¬skim družabnim.in tovariškim sreča¬njem. Na koncu lahko še enkrat po¬udarimo, da so družbenopolitične organizacije in društva ter krajevna skupnost v Naklem kakor tudi na Kokrici s pomočjo občanov in širše družbene skupnosti pripravili res lepo praznovanje ob letošnjem praz¬niku. A. 2alar kranj radovljica Dogodke v okviru krajevnega praznika bi v krajevni skupnosti lah¬ko razdelili na tri dele: v nedeljo do¬poldne je bila otvoritev nove šole, dan poprej so odprli'asfaltirano ce¬sto na Cegelnico in Malo Naklo, v nedeljo popoldne pa je bila spomin¬ska svečanost ob spomeniku v Stra¬hinju ob obletnici junaške borbe in tragedije II. bataljona kokrškega odreda. trzie V nedeljo dopoldne so se številni prebivalci Naklega in gostje zbrali SKE 1$$**° V soboto popoldne so odprli asfaltirano cesto na Cegelnico in v Malo Naklo V Ljubljani se dobimo za Kumrovec in Kozjansko Poročali smo že o prireditvi solidarnosti, katere izkupiček )e namenjen gradnji doma v Kun®* rovcu. Sedaj je zanjo že določen datum in tudi program je znan- Organizirajo jo Ljubljanska ban¬ka, Iskra Kranj in Emona Ljub' ljana ob sodelovanju republiške* ga odbora za izgradnjo dom® mladine in borcev v Kumrovc® ter družbenopolitičnih organiz®'. cij in skupščine mesta Ljubljane . Velika zabavno-glasbena prire; ditev pod naslovom v Ljubljani se dobimo za Kumrovec in Ko¬zjansko bo 16. septembra na plo¬ščadi pred Maximarketom i® Ljubljansko banko. Prireditev bo trajala ves da®' Program bo obširen, nastopu* bo vrsta pevcev, zabavno glasbe; nih ansamblov in igralčev. Nek*) znanih imen: ansambel Jožet* Kampiča, Štirje kovači, Dob*"1 znanci, ansambel Rudija Bar* dorferja in kvartet Zvonček« Mladi levi, Noč in dan, Marjan« Deržaj, Majda Sepe, Majda Ja*' bec, Elda Viler, Janko Ropret' Marjeta Falk, Braco Koren, J°Ž°\no Pogodbo, če bo '»osti t , lo v osnovni dejav- ,t>eciviK! rusa dela Pa skle- uno Pravna pogodba. Metnw'.av*»ta je umrl dol- Jetjcev Jnik D»uštva upoko- Maks vTTx Podružnice Preddvor nel('''rsfua atrakcija za goste, saj marsikdo teh lepih živali še nikoli ni o(/ . l'lizu. V naravi so namreč vedno redkejše. Kragulja je Danilo dobil hl{i.(l(lfuti'ljev-lnvcev. Najraje jesta meso, zlasti drobovino. Posnetek pa t>,J dokazuje, da našemil fotorepoiterju Francija Perdanu ne manjka V>/'o<'/'' kajti brez pomislekov je stopil v orjaško ptičnico ter pritisnil na *estf (. c- nobene praske ni dobil. A vseeno krilata lepotca nista hotela }\ l>„,i"f>aj in mu pozirati, Z(do je pač »ujel« samo enega, ( ig) — Foto: 'adu (Se bo nadaljevalo) Čebelarski dan na Breznici V nedeljo; 26. avgusta, je Zveza čebelarskih društev Slovenije skupaj s čebelarsko družino na Breznici ter krajevnimi organizacijami žirov- niškega območja organizirala veliko čebelarsko proslavo v spomin na 200-letnico smrti prvega čebelarja in čebelarskega učitelja Antona Janša. Že zjutraj so se začeli zbirati v krajih ob Breznici prvi obiskovalci od vsepovsod: prispeli so čebelarji in predstavniki čebelarskih združenj iz sosednje Avstrije in Italije ter drugih držav, celo predstavnik iz Kgipta. S to daljno deželo bodo naši čebelarji v prihodnje še tesneje sode¬lovali, saj v Egiptu tako kot drugod zelo cenijo našo, slovensko čebelo — sivko. Ta naša alpska čebela slovi po svoji izredni marljivosti in je'visoko cenjena. Po lepi paradi predstavnikov gasilskih enot, učencev v narodnih nošah ter drugih ke je proslava začela na prireditvenem prostoru. Antonu Janši so odkrili spomenik in vsadili Janševo lipo. Nato so pred¬stavniki čebelarske zveze iz sosednje Avstrije ter naši čebelarji podpisali listino o prijateljskem sodelovanju ter podelili priznanja najbolj za¬služnim čebelarjem. Na proslavi so izvedli tudi lep kulturni program. Spominsko proslavo ob 200-letni- ci Janševe smrti so zaključili popol¬dne z ogledom prenovljenega čebe¬larskega muzeja v Radovljici. Nič boljše se ni godilo kmečkim sinovom, če so "oteli poročiti kajžarsko ali gostaško dekle. Povedal '■>om, kako je bilo z Brolhom in Maselovim Juretom pa "ržotnovim Mihom. Pri Mazunku so bile pred sto leti tri zelo lepe hčere, Meta, Mina in Lenka. Z Meto je imel Maselov Jura dva nezakonska otroka — Razo in Johano, vendar poročiti Mete ni smel, ker je bila beraška, čeprav je bila pridna, čedna in zelo pametna. Hišo je ^bila Maselova hči, Jura pa je imel doma le užitek, ^ j;, hrano in stanovanje. Meta je obe hčeri preživljala s Šivanjem. Lepo jih je vzgojila in tudi obe dobro po¬učila. Jure pa je mnogo let, dokler ni onemogel, Pasel krave na Planini in klel svojega očeta. Umrl je D. S. (16. zapis) Če smo se doslej v naših zapisih držali bolj severno in zahodno od Cerkelj (Velesovo, Grad, Dvorje), bo zdaj treba iti na drugo stran, proti vzhodu (.Poženik, Šmartno) — pač v skladu z naslovom »sem ter tja«! ZELENI POŽENIK R es, malo je vasi, ki bi bile tako močno zastrte v zelenje. Le gozd in bujni sadovnjaki — hotel sem napraviti sliko te zname¬nite vasi, pa mi to ni bilo mogoče, saj so skoro vse hiše skrite v gostem zelenilu. Da, res znamenita vas je Poženik (v izgovorjavi le Poženik; prebival¬cem pa pravijo Poženičani ali le Poženčani), kajti tu svoje cerkve sicer nikoli niso imeli, imeli pa so nekoč utrjen grad, ki ga je zgradil še eden od starih slovenskih vitezov — Brnikar. Tu je tudi rojstni dom pesnika Matevža Ravnikarja-Po- ženčana (1802—1864), tu je svojo mladost preživljal pisatelj Anton Koder (1851—1918). Kes, znamenit kraj! Poženik sicer ni velika vas, ima le nekaj nad 200 prebivalcev. Lego pa ima prav posebno: tu je stičišče rodovitnega Cerkljanskega polja z gozdnatimi Tunjiškimi dobravami, hiše Poženika pa so razporejene na obeh bregovih rečice Pešate (izg. Pšate). Iz Poženika vodijo poti na Sen- tursko goro in na Krvavec (ki mu v teh krajih pravijo tudi »Blek«). Domačini se ukvarjajo s kmetij¬stvom, še zlasti /. živinorejo. Žive pa v zdravem zatišju pod zelenim Milharjevim hribom. BRNIKARJEV GRAD S eveda živi le spomin nanj, kajti gradu že zdavnaj ni več — ali je ^udarila vanj strela in ga razdejala ali pa so ga razrušili Turki, ki so v teh krajih plenili in požigali v letih 1471 — 1473. V Val¬vasorjevem času gradu ni bilo več. Do današnjega dne je ostalo od gradu le nekaj borih ostankov zidov, skritih pod zelenjem. Pač pa so ostala živa krajevna imena, ki potr¬jujejo obstoj davne graščine: Pri- Osnovna šola ANTONA TOMAŽA LINHARTA v Radovljici razpisuje prosto delovno mesto knjižničarja PRU: skupina slovenski jezik-knjižničarstvo ali an¬gleški jezik-knjižničarstvo za nedoločen čas. SEM TER TJA PO CERKLJANSKEM Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe prejema svet šole osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radov¬ljici. stava, Gradišče, Straža (gozd, seve¬rovzhodno od vrha) in Tabor (više od tod). Strokovnjaki Gorenjskega muzeja iz Kranja so pred leti tu kopali, a rezultati so bili le malen¬kostni — v petsto letih narava vse izravna; nemalokrat pomagajo tudi ljudje, ki porabijo kamenje starih grajskih razvalin za zidavo svojih domov. Cerkljanski kronist Ivan Lavren- čič takole, prav na kratko, razloži zgodovino poženiške graščine: »Prvotnim poženškim graščakom imenuje pripoved Brnikarja; pis¬meno poročilo pa Otokarja I. 1160; VVilliburgis VVerso Gallenherška je gospodovala tu do leta 1248, za njo pa baje freisinški škofje in sicer do konca 13. stoletja. V letih 1300, 1302 in 1304 se v listinah imenuje Ulrik Poženški. Objednem ž njim v letu 1301 in 1303 tudi VVisslin Poženški. Ta je menda isti, kakor Vencelj Poženški I. 1306, ki se v listinah imenuje vojaka (miles nominatus). Znana sta še dva poznejša lastnika gradu — bržčas tudi ena od posled¬njih — VVisent Poženški (1. 1334) iti Hugo Poženški (1. 1375), ki pa je bil hkr ati tudi sodnik kranjskega me¬sta.« MATEVŽ RAVNIKAR Z ,e marsikdo od manj načitanih rojakov je živel v zmoti, ko je trdil, da je naš Poženčan postal ob koncu življenja tržaški škof. To seveda ni res, kajti škof Matevž Ravnikar (1776—1845) je bil doma iz Vač nad Litijo. Naš Matevž Ravnikar i/. Poženika pa je končal svojo pozemsko pot kot župnik v Predosljah. Oba Ravnikarja pa sta trdno zakoračila v slovstveno zgodovino: prvi kot reformator slovenske proze, drugi kot pesnik in marljiv nabiralec narodnega blaga. Siromašnemu kočarju (Poženik št. 29, zdaj št. 21 — tik ob vodi) Valentinu Ravnikarju in njegovi ženi Heleni se je dne 1. avgusta 1802 rodil droban fantič. Tako droban še v poznejših letih, da je oče Valentin nesel sina v ljubl janske šole kar — v košu, »zaupajoč v pomoč božjo in dobrih ljudi«. Tako pripoveduje le tradicija, ki pa so jo že posnele tudi resne knjige, domačini pa jo še vedno obnavljajo. Matevž Ravnikar, ki si je po svoji rojstni vasi nadel pesniško ime Poženčan. je bil v tretjem razredu ljubljanske normalke 'Prešernov sošolec. Čeprav so se njuna posvetna pota pozneje razšla, ju je prijatelj¬stvo družilo do smrti. Tako ve povedati pisatelj Janez Trdina (ZD, 3. kn>, str. 500), da je imel Prešeren še pred smrt jo tudi med duhovščino nekaj blagih prijateljev. Imenuje pa le tri: Blaža Potočnika, Poženčana in novomeškega prosta Arka. Matevž Ravnikar je šel po nekdaj edini poti ubožnih vaških dijakov: vstopil je v semenišče in postal duhovnik. Kaplanoval je v raznih krajih (Železniki, Breznica, Stara Loka, Semič), nazadnje je bil župnik, (1855—1864) v Predosljah nad Kra¬njem, kjer je tudi umrl (14. novem¬bra 1864). ' C. Z. ZORMAN 39 ®raga moia Iza ' 1()ii. ''ila rojena /a vlačugo. Taka lahko moškega h^^'Pai • > niu draži samo ljubosumnost in budi '■'f su,1'' • »I« l)a mu prinaša spokojnost, kakor že jo moški Kak lemati- Kak(!^°m /nal s!)rejemat' Jaz? k^'putko ,syni kasneje spoznal, bi ji moral biti hvaležen za !!"' (Vlov .1 ,seni i'b Ližil v Antonovi kamri, kakor bi moral J?U0i|a |(('k hvaležen učiteljici iz prvega razreda, ker ga je r.'"''lio ()l,1 Toda ljudje se le redko s hvaležnost jo sponii- s,11<) iil( Ka b^'jla. Bolj nam ostanejo v spominu dolge ure, P'o'ge a| 1 ,ni(),ali po šoii prebiti v razredu, ker nismo imeli sin<) popackali zvezek. Tudi z menoj je tako. |!(>l>»ni m> ob spominu na Vero vrne v zavest najprej jt, n< u,t^ nasičenosti, odpor do toplote njenega telesa, n'. St'skla,'Sem Ve(' ko st>m se samo delal, da mi je všeč, '('ni»ŠHi' 1,a na(' nienoj in mi poljublja oči ... ko sem jo samo A|j ' 'f^ah 'p') st> zagledam pri mizi v telovadnici, s kozarcem v I 'Je podoba mojega inferna. ij ^Hradj i i vv i^'ubaiH,,r rsVe(V''b. v slap razčesanih las, zaradi širokega, i'.,/'l.vajo,v.^ J zaradi bluze iz tanke svile, pod katero so l.\ '^'aneu- >0 koničaste prsi, zaradi vitkih nog in zaradi <)l)'i L !1asnu'ba se mi Vere res ni bilo treba sramovati. , , !(>'ile. v 'V Marsičesa manjkalo, so se dekleta skromno k Vi! •• yt'!a |(' ''nela vsega zadosti še od prej... Vera je kii * nU'tu|-° ,ahko izzivala. Med kostanje je prifrfotala c'{»la K zavrtela se je. kot bi bila že na plesišču, in za- svn '( "ap'boval z njo pred starimi prijatelji . . . če bi ne > Mov-:U,nj,h ;,ilih- l)(,,il1 ••• >» kako bi jo predstavil ( "VariSt''» • • bi ne bila (Irigori jeva. - 'i ako j,.' Moramo otroci trpeti za grehe svojih staršev, 'isti ve( .. n v telovadnici bi mi bilo bolj všeč, če bi bila Vera skromnejša spremljevalka, da hi ne prest regala toliko radoved¬nih in še več nevoščljivih pogledov. V telovadnico je stopila zravnana, vsa je žarela, jaz pa sem se strahopetno grbil in se plašno oziral po mizah, koliko znancev sedi za njimi, koliko takih, ki hi utegnili hiti Veri sovražni. Sedaj se ni bilo več bati, da bi se ženske zagnale vanjo, strasti prvih povojnih mesecev so se polegle, prav mogoče pa bi bilo, da bi mi kateri od tovarišev namignil, naj jo peljem drugam. Zakaj sem se tako bal, zakaj sem ves čas upal samo to, da v telovadnici ne ho naših, da jim je za ples toliko kot meni? Tinka res ni bilo pričakovati, Tinko je hodil samo na zborovanja. Tudi Salobirja ne, ta se je ljudem izmikal. Že od vrat pa sem ugledal Gašperja. Imel je svojo mizo in dekleta so se obešale nanj kakor čebele na grozd. Snažna, skrbno zlikana uniforma in bleščeči mehki škornji in zlate zvezdice na roka¬vu ... Ko sem ga zagledal, so me navdali podobni občutki kakor pred leti, ko sem ga prvič srečal na jasi nad mestom .. . nekaj kakor zavist ... in želja, da bi bil tudi, sam tako samo¬zavesten . . . da bi ne bil oh njem tako neznaten in plah. Takrat, v telovadnici, se je pridružil še strah, da se bo njegov pogled ustavil na Veri. Zares se je. »Tebe še nisem srečal tu, Florijan,« je rekel. »Kdove kje se nam skrivaš . . .« »Saj,« sem neodločno pritrdil. » .. . pa s takim dekletom.« »Saj.« Kaj pa sem vedel, kakšne misli so se mu pletle okoli Vere. kaj je menil s svojimi besedami. Oziral sem se po mizah v na¬sprotnem kotu, da hi našel kak prazen stol, toda Gašper me je že povabil: »Ne bosta prisedla?« »Ze tako vas je preveč.« »Za dva je še zmeraj prostora, ne?« Nič nisem dvomil, da Vero pozna. Zasliševal je njenega očeta, a se je sedaj delal, kakor da ni nič, kakor hi Vera ne bila Grigori jeva. 0e jo je povabil k svoji mizi . . . Le zakaj sem se tako hal? Nekaj deklet je napravilo kisle obraze, toda brž sta bila še dva stola pri mizi. Vera je sedla tesno zraven Gašperja. Si je prostor sama izbrala... ali pa ga ji je ponudil Gašper... bržkone eno in drugo. Našla sta se, kakor se najdejo živali v času parjenja. To sem nek je bral . . . mislim, da pri Huxlevu. Gašper je znal govoriti z dekleti. Iztegnil je desnico in jo položil na naslon Verinega stola... to je bila kretnja za¬upljivosti . . . in tako se je lahko nagnil bliže k njej . .. sklonil se je. da se je z licem dotaknil njenih las, in ji nekaj šepnil, in Vera je zardela in rekla: »Sedaj prenarejamo samo staro. Tole je kupila še mamica . .. zase.« »Dekle mora vedeti, kaj je treba obleči. Ti to znaš.« Vera je še bolj zardela, toda to je bila rdečica zadovoljstva. »Kar tako pravite,« je rekla. In Gašper: »Kar Gašper mi reci! Saj se poznava . ..« ». . . ne vem . . .« ». . . tvojega očeta sem spraševal zaradi nekakšnega eksplo¬ziva.« Sedaj se ho zmedla, sem se /.hal za Vero, ali pa bo rekla kaj takega, kar ne bi smela. Toda Vera je bila previdna. Očeta ni obsodila, a ga tudi hranila ni in je pustila Gašperju vsa vrata odprta. »Ubogi tati se boji vsega, kar lahko poči,« je rekla. »Nekateri so mu to očitali. ..« »Vem. Salobir.« ». . . a se je izkazalo, da po krivici.« Govoril je samozavestno in bilo je slišati, kakor bi bil samo on, Gašper, prišel do spoznanja, da je Grigorjev obdolžen po krivem. Tako je razumela predvsem Vera, ki je to očitno hotela. S komi prstov se je rahlo dotaknila Gašperjeve roke in priliz¬njeno »ckla: »Dobro je. če ima človek prijatelja, ki se lahko zanese nanj.« Podobne besede sem slišal nekoč sam. Sedaj je name kar pozabila, seda j je imela Gašperja. Roman jo izdal Zavod Borec. Delo je bilo lotos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in /. na¬grado vstajo slovenskoga naroda. Gašperjeva desnica, ki je ležala na Verinem stolu, se je pre¬maknila na dekletovo ramo, njegovi prsti so se igrali z okroglino in Veri je bilo to všeč, ker je postal njen pogled sanjav... poznal sem to sanjavost, zmeraj mi je bila prijetna, takrat pa me je bolela kakor izdajstvo. wH JL#V -iSP 5 Sreda, 29. avgusta 1973 prodam Prodam dve KRAVI simentalki, breji 5 mesecev in 18 mesecev staro TELICO simentalko. Trboje 75 Prodam mladega BIKA. Vopovlje 16, Cerklje 4990 kupim Prodam debelejši PESEK (rizel) in kamenje za posipanje ceste. Bene- dik, Delavska 28, Kalvarija, Kranj Prodam še dobro ohranjen čev¬ljarski ŠIVALNI STROJ, sobno KREDENCO, KAVČ in kmečki kot. Planinšek, Britof 51, Kranj 4992 Prodam dobro ohranjeno KOSIL¬NICO alpina. Mohorič Janko, Njivi¬ca 7, Besnica 4993 Prodam skoraj nov MIZARSKI STROJ EMC O-STAR in EMCO- -REX. Praprotnik Marjan, Kovor 81, Tržič ' 4994 Zaradi odselitvje ugodno prodam PLETILNI STROJ standard še v garanciji. Jakše Ana, Cesta St. Roz¬mana 11, Kranj 4995 Poceni prodam skoraj novo trajno žarečo PEC EMO 5. Malič Marija, Val javčeva 8, Kranj 4996 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Pohleven, Zevnikova 8, Kranj (Orehek) 4997 Ugodno prodam BETONSKO ŽE¬LEZO premera 6 in 10 ter italijanske PLOŠČICE za oblaganje tal. Cuder- man, Jezerska cesta 95, Kranj 4998 Prodam dobro ohranjen kombini¬ran OTROŠKI VOZIČEK. Stare- tova 17, Cirče, Kranj 4999 Prodam IZRUVAC KROMPIR¬JA na dve vrsti. Ažman, Suha 5, Pred osi je 5000 Prodam leseno BARAKO. Lam- pič, Planina 12, Kranj, tel. 22-198 Po zelo ugodni ceni prodam 15 skoraj novih VRTNIH GARNITUR — miz in stolov. Gostilna Hlebce 16, Lesce 5019 Obveščamo, da od 3. sep¬tembra dalje do preklica odpadejo pregledi v redni ginekološki ordinaciji v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Amnioskopije se bodo vršile ob istih dnevih na gi¬nekološkem oddelku Bol¬nišnice ob 10.30. vozila Prodam FIAT 1300. Šifrer Ivan, Žabnicall 5003 Prodam ZASTAVO 750 ali kame¬njam za škodo ali NSU 1200. Mar- kun, Velesovska 8, Šenčur 5004 Prodam FIAT 750. Visoko 11, Šen¬čur 5005 Prodam FIAT 750, letnik 1964, dobro ohranjen. Osojnik Jože, Vele¬sovska 33, Šenčur 5006 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Kranj, Štirnova 10 5007 Prodam ZASTAVO 750, registri¬rano do avgusta 1974. Voglje 77 5008 Prodam SIMCO 1000, letnik 1967. Donoša Anton, Slap 1, Tržič 5009 Po ugodni ceni prodam STROJ za FIAT 750 z menjalnikom. Gorenc, Savska cesta 56, Kranj 5010 Prodam FIAT 850 kombi. Gostil¬na KRIŠTOF Pred osi je, Kranj 5011 Prodam malo karamboliran RE¬NAULT 8, letnik 1965. Ogled vsak dan popoldne. Oter Milan, Stara Loka 142, Škofja Loka 5012 Sreda, 29. avgusta 1973 Poceni prodam dostavni AVTO SPAČEK, letnik 1966 in starjši OPEL REKORD, letnik 1955. Bo¬kal, avtoličar, Zminec 35, Škofja Loka 5013 Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. -- Naslov ured¬ništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 -- Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naroč¬niški oddelek 21-194. - Naroč¬nina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. -- Oproščeno prometnega davka po pristoj¬nem mnenju 421-1/72. Prodam dobro ohranjen RE¬NAULT 8, letnik 1968. Zlatnarjeva 9, Stražišče, Kranj 5020 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1971. Koritno 33, Bled 5021 SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Kranj Stritarjeva 5 objavlja prosti delovni mesti 2 KV kuharic Nastop možen takoj ali pa po dogovoru. Prijave pismene ali osebne sprejema uprava pod¬jetja. stanovanja Mlada zakonca iščeta ENOSOB- NO STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Zver Jože, Medetova 1, Kranj 5014 Iščem SOBO, po možnosti s poseb¬nim vhodom v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 5015 Oddam ogrevano SOBO s soupo¬rabo kopalnice trem študentom. Oprešnikova 12, Kranj 5016 Kupim 3 m suhih BUKOVIH DRV. Žumer, Žanova 13, Kranj Študentka išče SOBO, po možno¬sti centralno ogrevano. Ponudbe po¬slati pod »september« - 5017 zaposlitve Tako i sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč. Pire Slavka, Cankarjeva 8, Kranj 5018 Kranj CENTER 29. avgusta franc. barv. film RDE¬ČI KROG ob 15. in 17.30, premiera angl.-amer. barv. filma MARIA STEVVART ob 20. uri 30. avgusta angl.-amer. barv. film MARIA STEWART ob 16., 18. in 20. uri 31. avgusta amer. barv. film ŠKORPIJON UBIJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 30. avgusta franc. barv. film RDE¬ČI KROG ob 20. uri 31. avgusta angl.-amer. barv. film MARIA STEWART ob 16., 18. in 20. uri Tržič 29. avgusta amer.-ital. barv. film RATLER KID ob 18. in 20. uri 30. avgusta amer.-ital. barv. film RATLER KID ob 18. in 20. uri VcfUjvcu KRANJ POTROŠNIKI, veleblagovnica GLOBUS vam v Razpisna komisija za razpis vodilnih delavcev KMETIJSKO ŽIVILSKEGA KOMBINATA KRANJ razpisuje delovno mesto i šefa razvojno organizacijskega sektorja Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: visoka ali višja šola, dipl. ekonomist, ekonomist, organizator dela, dipl. ing. agronomije ali inženir agronomije, 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delov¬nih mestih, da ima potrebne moralno politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo svpje prijave s priloženimi dokazili, da izpolnjujejo predpisane pogoje in opisom dosedanjega dela v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija — Kmetijsko živilski kombinat Kranj, Cesta •JLA 2. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v globoki žalosti spo¬ročamo, da je po težki in dolgi bolezniumrl naš dobri mož, oče, brat in stric Ivan Zupan Kvanšnekov ata iz Pivke Pogreb bo v četrtek, 30. avgusta, ob 16. uri iz hiše žalosti na Pivki 4 na pokopališče v Naklo. Žalujoči: žena Jožefa, hčerka Marija, sinovi Aco, Janez, Tone in Peter z družinami ter hčerki Iva in Rezka z družinama, sestre Tončka, Marija in Ana ter brat Peter Pivka, Naklo, Ljubno, Kranj, Dol pri Ljubljani, Srakovlje avgustu nudi: Kamnik DOM 29. avgusta amer.-ital. barv. film CIAKMOULL - MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 31 avgusta ital.-nem. barv. film MAŠČEVALEC IZ KAROLINE ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 29. avgusta jug. barv. film FAZA- NOVO POPOLDNE ob 18. in 20. uri 30. avgusta franc. barv. film NA MEJI NOROSTI ob 20. uri 31. avgusta franc. barv. film NA MEJI NOROSTI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 29. avgusta amer. barv. film VE¬LIKI JAKE ob 20. uri 31. avgusta amer. barv. film VE¬LIKI JAKE ob 20. uri Radovljica 29. avgusta ital. barv. film NE¬VIDNI SOVRAŽNIK ob 20. uri 30. avgusta ital. barv. film NE¬VIDNI SOVRAŽNIK ob 20. uri 31. avgusta franc. barv. film PRE¬KLETA MARIJA ob 20. uri Jesenice RADIO 29. avgusta nem. barv. film KAJ POČNO BREZDELNE GOSPODI¬NJE? 31. avgusta franc. barv. film VA¬RUJ SE PRIJATELJEV Jesenice PLAVŽ 30. avgusta amer. barvni CS film SEKSUALNO SPOZNANJE 31. avgusta nem. barv. film KAJ POČNO BREZDELNE GOSPODI¬NJE? Kranjska gora 29. avgusta amer. barv. film PLES NA VASI 30. avgusta nem. barv. film KAJ POČNO BREZDELNE GOSPODI¬NJE? 5 °/o popust na pohištvo Sezonsko razprodajo: — do 50 % znižanje cen moški, ženski in otroški konfekciji, — do 50 % znižanje cen raznega metrskega blaga in belega platna, — do 40 % znižanje cen pleteninam, — do 50 % znižanje cen letnim moškim srajcam, 1 kg 19,80 din 1 kg 73,20 din — do 50 % znižanje cen ženskim torbicam iz usnja in skaja. Razprodajo kosovnega blaga: — gradel za žimnice za manj denarja — več blaga VoUsia, v avgustu VOUSLCL — volnene odeje Iskra-elektromehanika*Kranj v ZP Iskra Kranj želi sprejeti nove sodelavce: 50 delavk za delo v montaži ali obdelovalnici; 10 delavcev starih nad 18 let, za delo na plastičnih masah; 15 čistilk za delo v novem obratu na Laborah; 30 vajencev za izučitev enega izmed poklicev: rezkalec, strojni klju¬čavničar, orodjar. Pismene prijave pošljite do 15. septembra 1973 na naslov: Iskra-elektromehanika Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4. Dijaški dom v Kranju razpisuje prosti delovni mesti računovodje za nedoločen čas Pogoji: srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj ekonoma za nedoločen čas Pogoji: srednja ekonomska ali trgovska šola Nudimo samsko stanovanje in možnost prehrane v domu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe s 1. oktob¬rom 1973 ali po dogovoru. Podjetje za PTT promet Kranj razglaša prosto delovno mesto glavnega referenta zia telegrafske naprave Pogoj: II. stopnja elektro fakultete — šibki tok, 3-letna praksa na vzdrževanju ali proizvodnji telegrafskih, oziroma telefonskih naprav Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zaželeno je, da se kan¬didati zglase osebno v podjetju. , Gorenjska predilnica Škofi a Loka razpisuje naslednje štipendije: 1 NA EKONOMSKI FAKULTETI 3 NA SREDNJI TEKSTILNI ŠOLI — PREDILSKI ODDELEK 3 NA SREDNJI TEKSTILNI ŠOLI - PLETILSKI ODDELEK 2 NA SREDNJI TEKSTILNI ŠOLI — KEMIJSKI ODDELEK Lastnoročno napisani prošnji priložite zadnje šolsko spričevalo in potrdilo, na katerem oddelku ste vpisani. Vaicncu v avgustu VOUJUL Prijave sprejema kadrovska služba Gorenjske predilnice Škofja Loka 15 dni po objavi v časopisu. kjer .koPališču K°lezije v Ljubljani, fiuje mači Plavalni klub letos praz- trijL srebrni jubilej, so se končale veh ®Vne borbe na članskem mošt- UsPeh prvenstv" SFRJ. Največ ,meli Plavalci in plavalke no ^sk.e Mladosti, ki jim je ponov- vansw; I 08v°jiti najvišji jugoslo- ' Plavalni naslov. Odlično so se torja tU(li predstavniki organiza¬cij Saj so zasedli drugo mesto. Trjgi g0.renjski predstavnik kranjski Je z lanskega četrtega mesta vKn'| na sedmo. 47-84 i o1 r red ekiP: Mladost 'Solin Ljubljana 29.318, 3. Jadran Hezl.u8-7?6' • • • 7" Tri*lav 16615- «uitati zadnjega dne: moški: vat bazen Bajmok, II. zvezna 6:? (,.o sJa liga Spartak : Triglav Sodhil, A2:2' 1:2> 2:1), gledalcev 200, St^li .tra Pograd). derm?iCl: 0:1 Mohorič, 0:2 T. Bal- 2:3 T ri ,1:2 Bukvić, 2:2 Janković, 3:4 rman' 2:4 M. Malavašič, 4:6 T & 3:5 Nadižar, 4:5 Vujković, 5:7 f ^alderman, 5:6 Bukvić (4-m), Vif (4-nT)derman <4"m)' 6:7 Vujko- M. F. Rebolj, Velikanje, Svarc &aYašič, Mohorič, Nadižar, ^ariKr. Iderman, B. Balderman, ■TrS' Kuhar, Vidic. ijspelo 7nom je že v prvi četrtini Judi v' Ua so povedli z golom razlike. 'VrSen < . treb so igrali tehnično s^li, ?\ ?aj domačinom niso dopu- 01 Jih presenetili. Let^NTA : TRIGLAV 5:11 ferpolsi! bazen Sente, II. zvezna va- (0;3,2-i 0Ilga- Senta : Triglav 5:11 ,k KlaVif-3' 1;4), gledalcev 300, sod- i Suhi! 0:1 T- Balderman, 0:2 ■ar. 1-4%m.?n< 0:3 Švarc, 0:4 Nadi- 2-5 £nk>danović (4-m), 2:4 Mi- .M>jać' A ?\rc> 3:5 Prikidanović, 4:5 li8 T' ft . MalavaSič, 4:7 Švarc, u • Mala 3 » rman> 4:9 Švarc, 4:10 borit Iava§ič, 5:10 Belec, 5:11 Mo- T * ft1' lfi?o! F- Rebolj, Velikanje, Nrc. T oašič' Mohorič, Nadižar, STiha i/*aldernaan, B. Balderman, h ^rigi'^har, Vidic. javili ani so že v Prvi Četrtini Ua domači igralci nimajo dali1'riTudi v nadaljevanju jim n°vkhii?^atl in na koncu zaslu- ^J^bšedve točki. %arc v JLA Usti T,?rt.ek ^rajo vaterpo- V letoi - zadnjo tekmo 8ti j sJJJem prvenstvu z go- ?e bon Čeja< Na tej tekmi bitelji ? vaterpolisti in lju- H v«! od enega najbolj- ^'adir, i5Po,istov Triglava, E^zentij davnega re- 4a^didnf do 20 let ter faVn'aata za člansko dr- eta lQ7cPrezen^anco, ki bo Mjskih • "astopila na olim- ^laVgrah v Montrealu, V^lA ^arca, ki odhaja v -dh ■T^"-—— J Naš komentar Pred razpletom tri kola in končan bo letošnji vaterpolski ples v drugi 2vezni vaterpolski ligi. V teh treh kolih bomo videli kdo bo osvojil naslov najboljšega in s tem pravico za vstop v družbo Najboljših jugoslovanskih moštev. Vsi trije kandidati za vrh — Solaris, Mladost in Triglav — so v ®dnjih kolih pred finišem v gosteh osvojili vse možne točke. ^°laris in Mladost sta bila .nepremagljiva v igrah . proti »ojvodini, Bečeju in ŽAK-u, Triglav pa je dobil obe tekmi proti ^Partaku in Senti. Čeprav so tokrat na zadnjo letošnjo pot odšli brez pravega vodstva — predsednik Mate Becić je bil na letnem p°pustu, trener Didič pa je delil pravico na vaterpolskih tekmah etošnje Univerziade v Moskvi in brez Kodeka in Zmaga Malava- s . ~7'Oba sta ostala doma zaradi šolskih obveznosti — so s vojo igro in zmagama dokazali, da jih še ne moremo odpisati iz za prvo mesto. Res je, da imata Mladost in Solaris pred adnjimi tremi koli štiri točke prednosti, pa slednjega čaka še e«ka turneja po Črnogorskem Primorju. Mladost, ki ima od 8eh treh najlažje delo, bo bila odločilni boj v domačem bazenu, udi Triglav ni brez možnosti, saj v teh dneh doma gosti vse tri °Jvodinske klube, ki pa jim ne morejo biti prehuda ovira za znjage in novih šest točk. Ce potegnemo črto in naredimo končni obračun, bi se na vrhu !^°rali znajti vsi trije favoriti z istim številom točk. Mladost bo Kubila tekmo iz prvega dela prvenstva proti Spartaku. V tem ječanju je namreč nastopil kaznovani Stanišič, ki je bil v ^ranju v igri s Triglavom izključen do konca tekme s pravico ®ttienjave. Ker pa so pravila vaterpolske igre taka, da mora 8*"alec, ki je bil izključen do konca tekme s pravico zamenjave, k .matično počivati eno tekmo, bo pritožba Spartaka, ki se za obstanek, prav gotovo rešena v njegovo korist. Torej na rhu naj bi se znašii trije z enakim številom točk. Pravilnik o |jv®m mestu pa je tak, da o njem ne odloča razlika v golih in ne k etfsebojna srečanja. Vsi trije bi se tako morali za prvo mesto Se enkrat v nevtralnem bazenu. Je le račun, ki bi Triglavane, kljub spodrsljaju po D ^°gorski primorski turneji, lahko pripeljal do ponovnega te8ov.anja za vstop v prvo zvezno ligo. Torej na razplet bomo "0rali počakati še teden dni. D. Humer Triglav ostal sedmi 200 m delfin: 1. Radženo.vič (Pri¬morje) 2:16,1, 6. J. Slavec 2:37,2, 8. Šmid (oba Triglav) 2:37,7, 1500 m kravi: 1. Rogošič (Jadran) 18:12,2, 2. Milovanovič 18:30,2, 5. Slavec (oba Triglav) 19:10,6; ženske: 200 m prsno: 1. Petkovič (Mladost) 2:58,4, 4. Pajntar (Triglav) 3:05,0, 200 m delfin: 1. Bjelajac (Jadran) 2:48,2, 3. Porenta (Triglav) 2:53,6, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav (Peč¬jak, Pajntar, Porenta, Sladoje) 5:07,8. II. zvezna vaterpolska liga Spartak Triglav 6:7 vafe Bajmok, II. zvezna Lestvica: Mladost Solaris Triglav Rivijera Jedinstvo ZA K Borac Bečej Koper Senta Vojvodina Spartak Pri Triglavu so se v ženski konku¬renci odlikovale Porentova, Pajntar- jeva, Pečjakova in Sladojeva, pri molkih pa Milovanovič, Janez in Tomaž Slavec, Grošelj in Šmid. -dh 20 17 1 2 195:100 35 19 17 1 1 161: 93 35 19 14 3 2 173: 75 31 20 12 1 7 133: 90 25 19 10 2 7 104: 82 22 20 8 1 11 88:104 17 20 7 1 12 91:114 15 20 6 1 13 92:129 13 18 6 1 11 85:129 13 21 6 0 15 95: 43 12 20 5 1 14 77:138 11 22 4 1 17 '93:145 9 Včeraj zvečer je Triglav gostil Vojvodino, drevi se bo pomeril z ZAK-om, jutri pa v zadnjem letoš¬njem srečanju z Bečejem. -dh Sava : LTH 8 : 0 V drugem kolu tekmovanja nogo¬metašev za jugoslovanski pokal na področju Gorenjske so bili v soboto doseženi naslednji rezultati: Bled : Jesenice 4:0, Triglav : Britof 4:1, Sava : LTH 8:0, Primskovo : Tržič 1:4, Al ples : Kondor 8:2. V tretjem kolu, ki bo na sporedu v četrtek, 20. septembra, se bodo srečali: Alples : Bled, in Triglav : Sava, medtem ko se je Tržič že uvrstil v četrto kolo. V prvem kolu tekmovanja za mla¬dinski pokal pa so bili v nedeljo za¬beleženi naslednji izidi: Sava : Bri¬tof 5:0, Šenčur : Primskovo 7:3, Tržič : LTH 11:4, Bohinj : Alples 1:5, Naklo : Lesce 4:0, Triglav : Bled 3:1, Jesenice : Korotan 3:0. Prihod¬njo nedeljo bodo na sporedu nasled¬nje tekme: Triglav : Naklo, Sava : Šenčur in Alples : Tržič. P. Novak Šenčur : Jadran 3:3 V prijateljski nogometni tekmi sta se srečali pred kratkim' ekipi NK Šenčur in NK Jadran (Dekani), ki je član ZCNL. V-lepi in dinamični igri so se domačini ves čas uspešno upi¬rali hitrejšim in bolj izkušenim go¬stom. Najboljši igralci na igrišču so bili Erzin (Šenčur) in Furlanič ter Prodan (Jadran). Gole so dali: za Šenčur Erzin 2 in Konc, za Jadran pa Furlanič 2 in Prodan. Pokal za Lesce Ob 20-letnici delovanja Nogomet¬nega kluba Medvode je bil na novem igrišču turnir, na katerem so sodelo¬vale ekipe Domžal, Tabora 69, Lesc in Medvod v mladinski konkurenci ter Domžal, Črnuč, Lesc in Medvod v mladinski konkurenci. Prvo mesto pri članih so po dobri igri osvojili igralci Lesc, ki so v finalu premagali moštvo Medvod v zelo lepi in napeti borbi s 5 : 4. -fr Elanu pokal «Zbilje 73« V soboto in nedeljo je bilo na Zbiljskem jezeru tekmovanje v smučanju na vodi za Pokal Zbilje 73, na katerem je sodelovalo 29 tekmo¬valcev in tekmovalk iz petih klubov. Obvestilo Pouk v šolskem letu 1973/74 se bo začel 1. septembra 1973 ob 7. uri za učence II., III. in IV. letnika tehniške šole in za učence II. in III. letnika poklicne šole, ob 8. uri za učence I. letnika poklicne šole, ob 9. uri za učence I. letnika tehniške šole. Šolski center ZP Iskra Kranj Mladinska državna reprezentantka v atletiki Kranjčanka Metka Papler je letošnjemu naslovu balkanske prvakinje v metu diska dodala še odlično sedmo mesto z evropskega prvenstva v Duisburgu (ZRN). Obehem pa ima Metka tudi državni rekord v tej disciplini. — Foto: F. Perdan Največ uspeha so dosegli tekmo¬valci in tekmovalke Elana iz Be¬gunj, ki so v zelo dobri formi. Pri članih je v slalomu zmagal Detiček, v figurah in kombinaciji Potočnik, v skokih pa Dežman. Pri veteranih je Janez Valant osvojil prvo mesto v slalomu, .skokih in kombinaciji, njegov sin Jani pa pri mlajših pionir¬jih vsa štiri prva mesta. -fr Komisija za delovna razmerja GORENJSKE LEKARNE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto blagajničarke za določen čas Pogoji: nižja administrativna šola ali njej enakovredna šola. Nastop službe takoj. Šport med vikendom V novo prvenstveno sezono so preteklo soboto startali rokometaSi v moSki slovenski ligi. KoSarkarji so se pomerili v II. jesenskem kolu, medtem ko bodo nogometna igriSCa po Sloveniji oživela to nedeljo. KOŠARKA — V drugem kolu jesenskega dela prvenstva je kranjski Triglav v hudi nevihti na domačem igriSču prepričljivo odpravil Maribor in se jim tako revanžiral za poraz v prvem delu. KoSarkarji Jesenic so Sli na težko pot v Ilirsko Bistrico, kjer so morali priznati premoč domačemu Lesonitu. V prvi SKL — B je bil loAki Kroj uspeSen v igri proti Zarji, medtem ko sta bili tekmi v ženski ligi med Krojem in Postojno ter Olimpijo in žirovsko Ktiketo preloženi. Rezultati: Triglav : Maribor 55:47 (22:19), Lesonit : Jesenice 93:75 (42:39), Kroj : Zarja 85:81 (49:39). Pari današnjega kola: Jesenice : Fructal, Branik . Triglav, v soboto: Kras : Kroj, ženske: Litija : Kroj, Etiketa prosta. ROKOMET — Na startu letoSnjega prvenstva je bila sobotna tekma republiške moSke lige Tržič : Piran prekinjena v 35. minuti prvega dela zaradi izpada električne energije. Rezultat do prekinitve Tržič : Piran 4:1. Tržičani so predlagali, da bi srečanje nadaljevali danes. V drugem kolu Tržičani gostujejo v Trbovljah, kjer se bodo pomerili z domačim Rudarjem. SMUČANJE — skoki: Na otvoritveni tekmi na 50-metrski skakalnici, ki je pokrita 7. umetno maso v Bad Auseeu (Avstrija) je nastopilo tudi močno jugoslovansko zastopstvo. NaAi skakalci so se odlično odrezali, saj je bil Štefančič drugi, Ljubljančan Jurman pa je novi sorekorder skakalnice s 67,5 m. Uvrstitve Jugoslovanov: 2. Štefančič, 7. Prelovšek, 10. LoStrek, 11. Gorjanc, 16. Jur¬man, 17. Mesec, 21. Rakar, 25. Turk, 28. Pavliha, 29. A. Cuznar, 30." BradeSko, 32. Bukgvnik, mladinci: 5. Zupan, 8. B. Cuznar, 11. Križaj itd. -dh ČP Gorenjski tisk Kranj razpisuje v sredo, 5. septembra ob 8. uri v upravnih prostorih Kranj, Moše Pijadeja 1 javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja: REZALNI STROJ PERFECTA STAVNI STROJ IDEAL DUPLEX CONTROL — BACHER ŠIVALNI STROJ ZA ZLCO STROJ ZAGREB ŠIVALNI STROJ NA SUKANEC BREMER PERFORIRKA GRAFOSTROJ FASETIRKA LINOTYPE NOVI SAD ZGIBALNI STROJ BONELLI MASTER NAPRAVA ZA IZDELAVO PLASTIČNIH KLIŠEJE V KALANDER ZA KALANDRIRANJE ROTO MATRIC BOBEN ZA SUŠENJE MATRIC BRUSILNI STROJ ZA BRUŠENJE REZALNIH NOŽEV KALUP ZA VLIVANJE PLOŠČ PRI ROTACIJI REZKAR ZA OBDELAVO PLOŠČ Z ELEKTROMOTORJEM KALORIFERJI VELIKI KALORIFER MALI SOBNI RADIATORJI VRATA ALUMINIJASTA - VHODNA RAZNI LESENI PREGRADNI ELEMENTI DVODELNA VRATA BIDE KOMPLET S SIFONOM IN ARMATURO TRANSPORTNI VOZIČKI OHIŠJA SVETLOBNIH TELES LITOZELEZNI BANJI ZA TUŠ ČRPALKA ZA PRECRPAVANJE ODPADNIH VODA S PRIKLJUČKOM 2,5 ATM IN ELEKTROMOTORJEM — KOMPLET RAZNO ZLCNO STEKLO Ogled predmetov je mogoč od 3. septembra vsak dan od 10. do 14. ure v Gorenjskem tisku, Kranj — Moše Pijadeja 1. Odbor za zaposlovanje in izobraževanje pri podjetju razpisuje za šolsko leto 1973/74 12 učnih mest za učence v poklice: 2 2 2 4 2 Puškama Kranj naslednje strugarja rezkalca brusilca orodjarje puškar j a Pogoji za vpis: a) končana osemletka b) starost do 18 let c) kandidat mora biti zdrav Ugodnosti v času šolanja: Učenci prejemajo nagrado v prvem razredu od 350 do 500 din, v drugem razredu od 400 do 550 din, v tretjem razredu od 450 do 650 din. Povrnemo prevozne stroške do 15 km, če se učenec vozi. Prošnje s priloženim spričevalom sprejema uprava pod¬jetja. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika nudi poleg programa Pasquali, doma¬če in italijanske proizvodnje, pestro izbiro raznih priključkov za vse traktorje trotočkovnega sistema, tudi na kredit vseh vrst dvobrazdnih in enobrazdnih plugov, trodelne in štiri¬delne brane, izkopalnike /.a krompir, kultivatorje, sej al niče za žito in koruzo, vseh vrst enoosne tritonske in pet tonske prikolice, škropilnice 5001, 3001 in 2001 z vgrajenimi teejet šobami, tračne obračalnike sena vogelnoot in domače proizvodnje, ličkalnike za koruzo, traktorske zadnje'nakladalce itd. Vse priključke dobavimo takoj Krajevna skupnost Grad pri Cerkljah se je lotila letos veli¬kih akcij. S pomočjo samopri¬spevka občanov se je odločila, da bo asfaltirala vse krajevne ceste v Dvorjah in delno v Gradu. Vrednost vseh planira¬nih del presega 35 milijonov starih dinarjev. To vsoto bodo zbrali občani krajevne skupno¬sti s samoprispevkom, precej¬šen pa bo tudi delež krajevne skupnosti. Antonija VOJSK, gospo¬dinja: »Mož je zaposlen v opekarni v Češnjevku in mora zato vsak dan v dolino. Razen tega ima¬va tudi otroke, ki hodijo v šolo v Cerklje. Do spodnje postaje krvavške žičnice' morajo peš, naprej pa jih vozi avtobus. Slaba cesta je bila zanje še po¬sebno velika ovira. Zato smo za novo cesto radi dali okrog 90.000 starih dinarjev, čeprav denarja nimamo na pretek. Razen tega je opravil mož tudi precej prostovoljnih ur. Ško¬da, da asfaltni trak ne sega do same vasi, ker je ta cestni od¬sek še posebno slab. Tudi zanj bi radi dali denar. Kljub temu novo cesto pozdravljam in upam, da bo odslej naša pot do doline lažja.« Prva naloga iz tega progra¬ma je bila pretekli petek ure¬sničena. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so položili asfalt na cesti na Štefanjo goro. Predračunska vrednost asfaltne prevleke je znašala 14,5 milijona starih dinarjev. Prebivalci Štefanje gore so s samoprispevkom zbrali dobra 2 milijona dinarjev, odrezali pa so se tudi pri prostovoljnem delu. Vrednost prostovoljno opravljenih delovnih ur znaša 0 milijonov starih dinarjev. Razliko pa je plačala krajevna skupnost Grad. Ker je asfaltirani odsek ce¬ste na Štefanjo goro od spod¬nje postaje žičnice na Krvavec do prehoda na ravnico pred vasjo pomembna pridobitev za visokogorsko vas, smo se v po¬nedeljek pogovarjali o moder¬nizirani cesti s tremi prebivalci Štefan je gore. Vencel ŠKRJANC, kmet, član sveta krajevne skup¬nosti Grad pri Cerkljah: Janez JERIČ, kmet, član krajevnega odbora SZDL Grad pri Cerkljah: »Cesta na Štefanjo goro je bila zares slaba. Vsako večje neurje jo je močno poškodo¬valo. Zato smo se spomladi od-- ločili za asfalt, čeprav vemo, da pozimi tudi na asfaltu ne bo šlo brez preglavic. Skušali bomo cesto čim bolje vzdrže¬vati in prizadevali si bomo, da bo prevozna tudi pozimi. Naša domačija je dala za asfalt 175.000 starih dinarjev. Razen tega sem tudi prostovoljno po¬magal pri gradnji. Vsi smo ve¬seli, da bo pot delavcev, kme¬tov in otrok do doline sedaj lažja.« .J. Košnjek wmmammm V kulturnem programu bodo pri¬kazali tudi nekaj običajev, ki so bili v navadi, ko so trli lan. Prireditev se bo tudi letos zaključila s tekmova¬njem taric. Zatem pa bo, najbrž t ja v pozno noč, igral za ples Šenčurski kvintet. Prireditev bo tudi letos pri kmetu Vrbovcu. Prav do kmetije pripelje dokaj lepa cesta. Za tiste, ki nimajo avtomobilov, pa bo vozil avtobus izpred krajevnega urada v Želez¬nikih. -lb »Na zboru vaščanov Štefa¬nje gore smo se odločili, da bo za asfaltirano- cesto prispevala vsaka od 27 hiš 40.000 starih dinarjev, razen tega pa prav toliko za osebni avtomobil, če je pri hiši. Prav tako smo skle¬nili, da bo vsak posestnik dal od hektarja 3000 dinarjev, od traktorja 30.000 dinarjev in od mopeda 5 tisočakov. Veliko smo tudi prostovoljno delali. V Dvorjah smo nakopali več kot 300 kubikov gramoza in opravili vsa zemeljska dela. Prevoz gramoza je plačala krajevna skupnost. Naša hiša je plačala 220.000 starih dinar¬jev, sam pa sem opravil več kot 60 prostovoljnih delovnih ur. Vendar nam tega dela in denarja ni žal. Dobili smo so¬dobno cesto, ki bo kljubovala pogostim nalivom. Trudili se borno, da bomo čim prej ure¬dili bankine in da bomo cesto pozimi tudi čim bolje vzdrže¬vali in posipali.« Dan taric v Davči Turistično društvo Davča bo v ne¬deljo, 2. septembra, ob 13. uri, pri¬pravilo že tradicionalno- prireditev Dan t/aric. Na njej bodo prikazali, kako so l judje v loških hribih prede¬lovali lan v platno, iz katerega so potem izdelovali obleke za delo in praznik, za perilo, rjuhe, brisače, prte in drugo. Pridelovanje lanu je bilo včasih zelo razširjeno. Ker pa -tone v pozabo, želijo prizadevni Davčani obiskovalcem prikazati, kako je t o opravilo potekalo. sadovnjaku ustrelil proti miličniku, nato pa sta z Gasparinijem zbežala proti C^- kljam. Sprva sta izbirala pot po kasneje pa sta jo ubrala preko po^J Kmetom, ki sta ju srečevala, se )e zdelo čudno, da dva oborožen? človeka z brzostrelkama čez p1"81^ eden v uniformi miličnika, hodita poljih, pa sta razlagala, da gr.e.^ vaje miličnikov in teritoria'1* obrambe. Ko sta ubežnika opaž'® nad seboj miličniSki helikopter, k'« tudi sodeloval v iskanju, sta izbirajo pot med koruzo. V Cerkljah zavila v cerkev, da bi se iz zvonig razgledala po okolici in morda krila zasledovalce, vendar je bila v zvonik zaprta. Zato sta se odpravjf v sadovnjak neke kmetije v Cefm ljah in tam legla v travo. »Ugrabi« lja« so opazili občani in to sporo*" miličnikom. Čirin in Gasparini s' preiskovalnemu sodniku povedal^ > da sta se takoj, ko sta zagleda® miličnike, zmenila za vdajo in ta*v nista ob aretaciji nudila nobeneg j odpora. Jj j j Orozjtr. m muti/a/<2 Jn&so so , ugrabite/ji* $ sabcf . Vsi dosedanji izsledki preiskave kažejo na to, da je bil vodja avam turistične trojice Dušan Čirin, star 24 let, gojenec srednje strokovne šole milice. Na ugrabitev letala je pomislil v nedeljo dopoldne, torej le dan poprej. Na kopališču v Ljub¬ljani je spoznal Milana Gasparinija, starega 19 let in ga pridobil za svoj načrt, kasneje ,pa ga je Gasparini seznanil še z 21- letnim delavcem brez zaposlitve Goranom Mišejem. Seznanila sta ga zy načrtom ugra¬bitve letala in Miše je pristal na avanturo. Hoteli so pridobiti še nekoga, vendar pa za to že ni bilo več časa. Po Čirinovem načrtu je bilo nato treba priti do orožja. Medtem ko je Miše šel spat, sta Cirin in Gasparini vlomila v skladišče orožja. Vlam- ljanje jima ni šlo posebno od rok, saj sta se pri.tem zamudila več ur. Vzela sta štiri brzostrelke, več kot 600 na¬bojev, plinske maske in pištolo brez nabojev. Okoli četrte ure zjutraj so se dobili v kleti hiše na Kodeljevem, kjer stanuje Gasparini in tam je Cirin ostala dva naučil ravnati z orožjem. Nato so orožje zavili v omot, v potovalki vzeli s seboj nekaj obleke in jo mahnili na ljubljansko železniško postajo. Tu so sedli v taksi, ki ga je vozil 67- letni Leopold Kurent iz Ljublja¬ne. Kot je taksist povedal včeraj preiskovalnemu sodniku, so se vsi trije vedli kot običajni potniki. Na poti proti letališču je taksist ustavil svoj marcedes na zahtevo Čirina pred postajo milice v Črnučah, kamor je Čirin za nekaj minut vstopil, prej pa je še iz potovalke v prtljažniku vzel pištolo. Nato so se molče peljali do letališča. Ko so zavijali na parkirni prostor letališča, so opazili vozila milice in tedaj eden od trojice v taksiju rekel: »So že tu.« Za taksista je bila to običajna vožnja. Ni pa vedel, v kakšni navar- nosti je bil. Kot so nesojeni ugrabi¬telji povedali preiskovalnemu sod¬ Ogenj na Go¬renjskem sejmi* V petek,'24. avgusta, ob 16- je izbruhnil požar v hali Gorenjskega sejma v Kranj1*; Delavci so zadaj za halo sežigali papir in ostale odpadk^ ognjišče pa so zapustili, Pre^i so se prepričali, če so odpadK dogoreli. Ogenj je najprej z*)? halo C, razširil pa se je še na H®' B, kjer je priročno skladi^' Obe hali sta bili na srečo pra«111' v priročnem skladišču pa s? pogoreli trije grelci Tajfun, vred' ni 70.000 din, nekaj industrijskf ga blaga, lesonitne plošče, elef" trični material, oljnate barve »J drugo. Škode je za okoli 200.0«" din. Požar so pogasili gasilci 1 Kranja in preprečili še večJ" škodo. 1 Preiskava o poskusu ugrabitvi j letala bo verjetno končana v krat" s kem, še prej pa bodo mnenje o osumljencih povedali sodni izved$j$ ( ci- psihiatri. L. M '" | niku, so se hoteli voznika znebiti med vožnjo, vendar so si premislili, ker nihče od njih ni znal voziti mercedesa s prestavno ročico na krmilu. Taksist, ki je kasneje zvedel za dogodke na letališču, je povedal, da ga je sicer v njegovi' dolgoletni praksi, taksist je že 43 let, že marsi¬kdo napadel, ker se je hotel izogniti plačilu, vendar pa v taki nevarnosti še ni bil. Ker so bili brez denarja, je Čirin šel prodat svojo ročno uro, da je plačal vožnjo. Na prihod letala so potem čakali pred letališkim hotelom. Ker se jim je zdelo, da bi bila prtljaga z orož¬jem lahko sumljiva, so jo prenesli v grmovje v bližini hotela. Pri tem početju pa jih je opazil član letališke varnostne službe in o tem obvestil miličnike. Ti so takoj ukrepali in že okoli 9. ure dopoldne prijeli Gorana Mišeja. Ko pa so hoteli aretirati še Čirina in Gasparinija, sta to z orož¬jem v roki preprečila. Čirin je Nezgoda pri prehitevanju V soboto, 25. avgusta, popoldne, se je na cesti prvega reda med Lescam1 ^ Vrbo pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja, V*1.^ osebnega avtomobila Klemen Hribar (roj. 1947) z Jesenic je vozil P' -u Lescam. V blagem desnem nepreglednem ovinku je prehiteval avtom0" , pred seboj, vtem .pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebni, avtomobila nemške registracije Jožo Čurak (roj. 1932). Na mokri cest) > Hribarjev avtomobil začelo zanašati; obrnilo ga je za 45 stopinj, tako (la(-L, desno bočno stranjo trčil v prednji del že stoječega Čurakovega avtomfi'' V nesreči je bil voznik Hribar lažje ranjen in so ga prepeljali v jeseni- bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 35.000 din. Avtomobil s ceste Sodeluje V soboto, 25. avgusta, ob 19.25 se je na cesti drugega reda v Žabnici P1^ petila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti. Voz,.j osebnega avtomobila Marko Zun (roj. 1951) iz Kranja je peljal proti SK Loki. V Zabnici je njegov avtomobil v desnem ovinku zaneslo na levo *t , ceste, kjer se je čez škarpo prevrnil v sadovnjak. V nesreči je bila huje ranj v, sopotnica Margit Krumpak (roj. 1951) iz Kranja. Prepeljali so J° ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 15.000 din. Program Petek 31. VIII. Avantura se je končala v Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju Alojz Marolt in okrožni javni tožilec Marjan Markovič sta včeraj povedala nekaj podrobnosti v zvezi s preiskavo o poskusu ugrabitve letala na letališču Brnik. 64-6 oabo/et/ Sobota 1. IX. Nedelja 2. IX.