GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
4^^;® ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA J/7 PAPIRNICE KOLIČEVO
TOVARNE CELULOZE MEDVODE
POROČILO NAŠEGA DELEGATA
2. kongres samoupravljavcev v Sarajevu
KOLIČEVO, MAJA — Zelo težko je v članku takega obsega kot je ta vsaj približno prikazati vsebinsko, časovno in prostorsko razgibanost kongresnih dogodkov. Zato je članek o 2. kongresu samoupravljavcev napisan v obliki zgoščenega prikaza poteka kongresa, s tem da je v članku upoštevano tisto, kar je po pisčevem mnenju posebno važno upoštevati v pokongresni aktivnosti, ki mora nujno slediti kongresu.
Sarajevo je slavnostno okraše-šeno z zastavami, napisi in cvetjem pričakalo blizu 400 delegatov, gostov in tehničnega osebja, ki so se udeležili 2. kongresa sa-moupravljalcev. Kongres se je pričel 5. maja ob 16. uri v veliki dvorani Centra Skenderije.
Plenarno zasedanje je odprl Dušan Petrovič-Sane, ki je poudaril, da je kongresno leto jubilejev; minulo je 20 let od sprejetja zakona, s katerim smo se pri nas lotili uresničevanja socialističnega gesla »tovarne delavcem«, mineva 30 let od oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in ustanavljanja prvih organov oblasti, minulo je 50 let od Leninovega dekreta o delavskem nadzorstvu v nacionaliziranih tovarnah in končno, minulo je 100 let od razglasitve pariške komune, ko se je prvič v zgodovini stara oblast morala umakniti samoupravi proizvajalcev. Omenil je kontinuiran značaj naše revolucije, saj je glavna ideja naše revolucije od prvih razrednih nastopov, oboroženih akcij v NOB, povojne uveljavitve načel o samoupravljanju in predkongresne aktivnosti, bila v tem, da je osvoboditev delavskega razreda lahko rezultat le angažiranja slehernega njegovega pripadnika. Zato je ta kongres stvar delovnih ljudi samih, ki so ga pripravljal; v delovnih organizacijah, kjer je bilo slišati odkrito neposredno in trdo besedo.
Po uvodnem govoru so delegati iz osmih jugoslovanskih podjetij izročili tov. Titu spomenico, v
kateri so delegati delavskega razreda delovnih ljudi Jugoslavije izrazili visoko spoštovanje in hvaležnost, ki jo narodi Jugoslavije goje do njegovega dela in osebnosti.
Zatem je povzel besedo tov. Tito in dejal, da ima 2. kongres velik zgodovinski pomen. Tu naj bi zaokrožili izkušnje preteklih dveh desetletij, sumirali pomembne rezultate, ki smo jih dosegli, pa tudi spoznali ne tako majhne pomanjkljivosti, ki so se pokazale in včasih povzročile tudi stagnacijo v razvoju samoupravljanja. Samo dejstvo, da je bil sklican kongres, na katerem so v tolikem številu zbrani zastopniki
delavskega razreda in delovnih ljudi iz vse države, potrjuje, da je samoupravljanje postalo neodtujljivo in se na široko uveljavilo v našem družbenem življenju. V nadaljevanju govora je omenil, da so se na mnogih področjih dela že afirmirale prednosti samoupravljanja kot družbenega sistema, največja njegova vrednost pa je v tem, da sprošča ustvarjalno pobudo najširših množic in osvobaja človekovo osebnost. V tej zvezi bosta močno orožje v rokah delavskega razreda zlasti 21. in 22. ustavni amandma.
Tov. Tito je zlasti poudaril, da so temeljni interesi delavskega razreda enaki, ne glede na narodnostne posebnosti, zato delavski razred predstavlja poglavitni vezni dejavnik naše samoupravne socialistične Jugoslavije. V bodočnosti je potrebno ustvariti možnosti za večje zaposlovanje in zboljšanje socialnega položaja delavcev, posebno tistih z nizkimi osebnimi dohodki.
Ob zaključku svojega govora je tov. Tito dejal, da pričakuje, da bo kongres odgovoril na veliko nerešenih vprašanj in da bo samoupravljanje dobilo vodilno vlogo na vseh ravneh našega družbenopolitičnega življenja. Tega pa ne bomo dosegli, če ne bodo vsi od posameznikov in delovnih organizacij do političnega vrha naše delovne skupnosti ravnali res odgovorno.
Po govoru predsednika Tita je podal uvodne pripombe na svoj referat (ki so ga delegati dobili že pred kongresom) tov. Edvard Kardelj. Izrazil je prepričanje, da ta kongres pomeni novo tezo v boju za nadaljnjo okrepitev samoupravljanja in pri tem dejal, da samoupravljanje ni niti ideal niti dogma, ampak najmočnejše orožje delovnih ljudi v razmerah družbenega razpolaganja s proizvajalnimi sredstvi. Poudaril je, da samoupravljanje ni »izum« jugoslovanske družbe, ampak, da je sama ideja stara toliko kot je stara zgodovina razrednega boja delavskega razreda, da pa je ta ideja prav v Jugoslaviji prišla do konkretne realizacije. Kardelj je opozoril, da je bil kongres sklican, da bi razpravljali tudi o ti-
stih žgočih vprašanjih, ki se nanašajo na dolgoročni razvoj socialističnega samoupravljanja, pri tem pa bi naj upoštevali tudi sedanje gospodarske, družbene in politične težave naše družbe, ki predstavljajo določeno oviro za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Toda pri tem si moramo biti na jasnem, da sedanjih gospodarskih težav ni kriv sistem samoupravljanja.
V	nadaljevanju se je dotaknil odgovornih nalog, ki čakajo republike po sprejetju ustavnih amandmajev. Omenil je negativen pojav neugodne strukture naložb in naložb brez pokritja. O razponih osebnih dohodkov je dejal, da večinoma niso preveliki, obstajajo pa posamezni primeri prevelikih in premajhnih razponov. Velik pa je delež osebnih dohodkov izven delovnega razmerja, saj znaša v državi kar 30'0/o od vseh osebnih dohodkov iz rednega delovnega razmerja. Prav gotovo se v teh 30 Vo skriva mnogo bogatenja brez resnično koristnega dela.
Ob koncu govora je Edvard Kardelj dejal, da delovni ljudjd od kongresa pričakujejo, da postane močan dejavnik pri krepitvi enotnosti svobodnih delovnih ljudi in svobodnih narodov naše države.
6.	in 7. maja je kongres nadaljeval delo po komisijah. V 1.
komisiji je sodelovalo okoli 1100 delegatov, v 2., 3. in 4. komisiji pa v vsaki okoli 400 delegatov.
V	1. komisiji za probleme nadaljnje izgradnje in razvoja pospeševanja učinkovitosti samoupravljanja v organizacijah združenega dela je uvodni referat podal Dušan Petrovič-Šane. Večina ostalih udeležencev v razpravah pa je govorila o položaju svojih delovnih organizacij in gospodarskih panog. Sicer pa šo poleg gospodarskih problemov delegati zelo pestro obravnavali tudi samoupravljanje v industrijskih podjetjih, šolstvu, znanstvenih organizacijah, komunalnih podjetij, turističnih organizacijah. Delegati so predložili precej pismenih in ustnih dopolnil na predloge resolucij.
V	2. komisiji za probleme razširjene reprodukcije in integracije na samoupravnih osnovah je uvodni referat podal Vladimir Bakarič. V ospredju razprav v tej komisiji je bil nastop predsednika ZIS Mitje Ribičiča, ki je govoril o stabilizacijskem programu. Sicer pa so bile razprave ostalih diskutantov zelo burne in se je komisija odlikovala po šte-
vilnih dopolnilih na predloge resolucij.
V	3. komisiji za probleme razvoja samouprvane družbe in življenjskega standarda delovnih ljudi je uvodni referat podal Ki-ro Gligorov, skupina delegatov je predložila poseben tekst resolucije o nerazvitih področjih. Precej burno pa so razpravljali o predlogu resolucije o stanovanjski politiki in pogojih za pridobitev stanovanj.
V	4. komisiji za probleme krepitve vloge združenega proizvajalca — osnove razvoja samoupravnega in družbenopolitičnega sistema je uvodni referat podal pokojni Milentije Popovič. Tudi v tej komisiji so bile razprave precej žive in se je komisija na koncu znašla v pomanjkanju časa. Razpravljali pa so o odgovornosti, mednacionalnih odnosih, samoupravnih in interesnih skupnostih.
V	vseh štirih komisijah je razpravljalo oziroma predložilo pismene diskusije okoli 500 delegatov. Posebno številna pa so bila pismena in ustna dopolnila na predloge resolucij, ki so jih komisije vsaka za svoje tematsko področje sprejele 7. maja zvečer.
8. maja je kongres zopet zasedal na plenarni seji ih sprejel 27 resolucij, ki so jih predložile posamezne komisije za svoja temat-
ska področja; sprejel je resolucijo o aktualnih političnih nalogah (ki vsebuje podporo kongresa ustavnim amandmajem, podporo kongresa sklepom 17. seje predsedstva ZKJ in zahtevo kongresa, naj bo tov. Tito doživljenj-ski predsednik SFRJ); sprejel je 2 odloka: odlok o pripravi in izdaji kodeksa samoupravljavcev in odlok, da se 27. junij razglasi za dan samoupravljavcev; ter imenoval komsiijo za pripravo kodeksa samoupravljavcev.
Po sprejetju resolucij je zopet spregovoril tovariš Tito, ki je delegatom najprej čestital ob uspešno opravljenem delu na kongresu in poudaril, da je 2. kongres samoupravljavcev naj-membnejši zbor v Jugoslaviji po 5. kongresu KP Jugoslavije leta 1948. V nadaljevanju je tov. Tito poudaril, da nihče ne more raz-enotiti jugoslovanske samoupravne družbe in da je samoupravljanje v naši družbi pognalo tako globoke korenine, ki jih nihče ne more več iztrgati. Kongres ne bo samo okrepil samoupravljanja, temveč bo odločilno podprl tudi politične faktorje naše države, ki jih moramo včasih malo »potisniti naprej« in ne preveč čakati, da bi se akcije začele samo zgoraj". Dejaf je, da Bomo morali uskladiti našo potrošnjo z našimi možnostmi in prenehati z mega-
RESOLUCIJE
SPREJETE NA KONGRESU SAMOUPRAVLJAVCEV
1. Resolucija o aktualnih političnih nalogah
L Komisija za probleme nadaljnje izgradnje, razvoja in pospeševanja učinkovitosti samoupravljanja v organizacijah združenega dela;
1.	Izgradnja dohodkovnih odnosov in politike dohodka
2.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje kot temelj samoupravnega odločanja
3.	Izgradnje samoupravnih odnosov v delovni skupnosti
4.	Samoupravno normativno urejanje odnosov v združenem delu
5.	Kadrovska politika v organizacijah združenega dela
6.	Izobraževanje za funkcije dela in samoupravljanje
7.	Znanstveno-tehnična kultura in ustvarjalnost v tehniki, proizvodnji in organizaciji dela
8.	Pogoji dela, delovna skupnost in zaščita pri delu delavcev
II.	Komisija za probleme razširjene reprodukcije in integracije na samoupravnih temeljih
1.	Samoupravno organiziranje združenega dela
2.	Položaj združenega dela v razširjeni reprodukciji
3.	Povezovanje različnih področij družbenega dela
III.	Komisija za probleme razvoja samoupravne družbe in življenjskega standarda delovnih ljudi
1.	Samoupravljanje in znanstveno-tehnološki napredek
2.	Socialna varnost
3.	Razvojna politika in življenjski standard
4.	Osebni in družbeni standard
5.	Politika zaposlenosti in zaposlovanja
6.	Stanovanjska politika in pogoji stanovanj
IV.	Komisija za probleme krepitve vloge združenega proizvajalca — osnove razvoja samoupravnega družbenopolitičnega sistema
1.	O krepitvi odgovorosti v samoupravni družbi
2.	Mednacionalni odnosi in vloga socialističnih republik
3.	Občina kot samoupravna skupnost
4.	Samoupravne interesne skupnosti
5.	Uresničevanje neposrednega samoupravljanja v občini prek krajevne skupnosti
6.	Družbenopolitične organizacije pri uresničevanju samoupravljanja in neposredne demokracije
7.	Podružbljanje političnega odločanja in vloga skupščin
8.	Združevanje občanov
9.	O vseljudski obrambi
10. Uresničevanje interesov samoupravljavcev v kulturi ODLOKA
sprejeta na 2. kongresu samoupravljavcev
1.	Odlok o pripravi in izdaji kodeksa samoupravljavcev
2.	Odlok, da se 27. junij razglasi za dan samoupravljavcev
Jugoslavije	Sarajevo, 8. maja 1971
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU APRILU 1971
Plan Doseženo
Klasični papirji	....	100	91,1
Premazani	papirji	.	.	.	100	117,2
Skupaj:............ 100	95,9
Lesovina............ 100	92,0
Proizvodnega plana papirja v mesecu aprilu nismo dosegli zaradi ca. 230 ton višje zaloge nedokončane proizvodnje v primerjavi z mesecem marcem. Od klasičnih vrst smo ca. 35 0lii izdelali ofset papirjev, precej kulerjev, mehanografskih papirjev, pelurja itd. Zastoji PS so se v primerjavi z mesecem marcem znižali za ca. 0,8 '°/o, za enak odstotek se je znižal tudi izmet.
Proizvodnja premazanih papirjev je prvič presegla planirano višino, ker stroj, razen nedelj, obratuje nepretrgoma. Izmet je ostal na višini preteklih mesecev, prav tako tudi zastoji.
Plana proizvodnje lesovine nismo dosegli, ker je brusilnica 8 dni obratovala le z enim brusilnikom.
Izkonšcenje zmogljivosti I.—IV. 1971	0 1970
93,3	90,5
39,5	22,0
PAPIRNICA KOLIČEVO
GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE — APRIL 1971
Količinsko v 0/o
Izdelek	April 1971 plan april 1971	Jan.-april 70	April 1971	Jan.-april 71
		plan 1971	april 1970	jan.-april 70
Papir		.	93.0	88.7	75.2	102.0
Karton ....	.	106.3	102.4	100.4	96.9
Lepenka ....	79.2	102.3	107.9	118.8
Skupno ....	. 101.6	100.0	95.4	98.8
Proizv. lesovine .	.	83.8	81.0	97.1	83.2
Vrednostno v °/o			
Papir		.	97.1	97.0	83.6	121.6
Karton	....	. 110.1	107.2	115.7	114.1
Lepenka ....	.	87.0	98.7	137.5	115.8
Skupno ....	.	105.0	104.3	109.1	115.1
Količinsko v l0/o Papir		. 60.0	IZVOZ 53.6	79.4	90.2
Karton ....	. 12.0	28.3	11.1	33.1
Lepenka ....	—	—	—	—
Skupno ....	.	33.4	39.6	35.7	53.6
Vrednostno v %>				
Papir		.	51.4	53.2	77.2	91.7
Karton ....	.	23.7	27.1	26.9	65.9
Lepenka ....	—	—	—	—
Skupno ....	.	35.9	38.8	52.8	77.3
ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH STROJEV — APRIL 1971
Koled. čas btro:1	ure		Prazniki ure	%>		ure	Zastoji "/o	Izkorišč. strojev "/o	Proizv. na stroju ton
PSI	720	16	2.2	22	3.1	94.7	82.6
PS II	720	16	2.2	35	4.9	92.9	374.3
KS I	720	16	2.2	24	3.3	94.5	621.9
KS II	720	16	2.2	6	0.8	97.0	1.166.5
LS	720	16	2.2	138	19.2	78.6	169.7
Skupno	744	16	2.2	45	6.3	91.5	2.415.0
Brusilnica	720	16	2.2	16	2.2	95.4	488.5
NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA
Zaposleno	%
Poprečje v letu 1970	.... 702	100
April 1971	................... 697	99.3
Poprečje jan.-april 1971 . . . 702	100
Prolzv. na zaposlenega "/o
100
99.8
100.0
2. kongres samoupravljavcev
(Nadaljevanje s 1. strani) lomanskimi željami po takih gradnjah, za katere nimamo pokritja in katerih breme morajo potem nositi naši delovni ljudje, posebno tisti z nizkimi osebnimi dohodki.
Potrebno bo reorganizirati tudi zvezo komunistov in odstraniti iz nje vse tiste, za katere v njej ni prostora. Potrebno je poenotiti ZKJ, ne sme obstajati ločevanje po republikah — ideja komunizma je ena, prav tako tudi ideja socializma in marksizma.
Na koncu svojega govora je tov. Tito pozdravil tuje goste, ki so spremljali delo kongresa, ter jim zaželel veliko uspeha pri krepitvi vloge delavskega razreda in delovnih ljudi v njihovih deže-
lah. Govor je zaključil z željo, da delegati prenesejo rezultate dela kongresa in osebne pozdrave tov. Tita delovnim ljudem v delovnih organizacijah.
Kongres je zaključil Dušan Pe-trovič-Šane z besedami, da je dobila ideja o samoupravljanju na kongresu še enkrat močno potrditev. S tem ko jo uresničujemo, uresničujemo stoletne težnje proletarcev vseh dežel in humanistično vsebino socializma. (Knjigo o kongresu, z vsemi kongresnimi dokumenti in razpravami slovenskih delegatov bo v kratkem izdala ČZP »Delavska enotnost«.)
Karel Dimc
delegat na 2. kongresu samoupravljavcev v Sarajevu
Delo organov upravljanja
KOLIČEVO, MAJA — Delavski svet je na 10. seji obravnaval naslednja pomembnejša vprašanja:
—	pogodbo o ustanovitvi Poslovnega združenja slovenske papirne industrije,
—	dogovor med nekaterimi podjetji slovenske papirne industrije, Ljubljansko banko in Mednarodno korporacijo za investicije v Jugoslaviji,
—	pravilnik o opravljanju zunanjetrgovinskega prometa in
—	pravilnik o stanovanjih.
Že od 1. 1962 so bila podjetja slovenske papirne industrije združena v Poslovnem združenju »Papirles«. Od ustanovitve pa do sedaj je združenje doživelo različne spremembe tako glede članstva, kot tudi vsebine dela, spremenili pa so se tudi razni predpisi, ki urejajo združevanje v gospodarstvu ter je bilo zato potrebno s posebno pogodbo razmerja ponovno urediti. V ta namen so strokovnjaki izdelali osnutek pogodbe, ki je bil dan posameznim delavskim svetom v razpravo in potrditev. Pogodbo o ustanovitvi Poslovnega združenja, ki bi poslovalo pod firmo »Papirles«, naj bi podpisali ter postali člani: Tovarna lesovine in lepenke Ceršak, Papirnica Količevo, Tovarna lesovine in lepenke Podvelka, Tovarna lesovine in lepenke Prevalje, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče, Tovarna celuloze Medvode, Združene papirnice Ljub-Ijana-Vevče. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Sladkogorska tovarna kartona in papirja Sladki vrh, Kartonažna tovarna, Ljubljana, Rudnik kao-lina Črna, Kamnik, »Gorjana« podjetje za promet z gozdnimi sortimenti, žagarskimi odpadki in celulozo Medvode.
Pogodba urejuje in podrobno določa:	predmet poslovanja,
sredstva združenja in odgovornost članov, trajanje združenja in pristop novih članov, pravice in dolžnosti članov, poslovanje in organizacija združenja, vodstvo in organe, način delitve dohodka, uresničevanje samoupravnih pravic delavcev biroja združenja, prenehanje združenja in članstva, pogodbene kazni in združevanje sredstev za skupno investiranje po skupnem razvojnem programu. Delavski svet je gornja vprašanja podrobno obravnaval ter po razpravi sklenil, da podjetje podpiše pogodbo in pristopi v tako združenje, saj se s tem odpirajo nove možnosti za razvoj slovenske papirne industrije in podjetja.
Delavski svet je sklenil, da podjetje pristopi k dogovoru, ki so ga sklenile Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško Tovarna celuloze Medvode, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče, Sladkogorska tovarna papirja Sladki vrh, Združene papirnice Ljubljana-Vevče z Ljubljansko banko in Mednarodno korporacijo za investicije v Jugoslaviji S A Panama. Ta dogovor odpira široke možnosti financiranja razvojnih programov omenjenih papirnic s kapitalom, ki bi ga prejeli od banke in korporacije. O načinu financiranja posameznih projektov pa bi se sklepale posebne pogodbe. Tako banka kot korporacija sta pripravljeni vlagati v posamezne objekte svoj kapital, če ugotovita, da so ti ekonomsko upravičeni in da podjetja, ki nameravajo graditi, preskrbijo lastnih sredstev v višini najmanj 35 %> od kompletne predračunske vrednosti.
Ekonomske analize so pokazale, da bi bilo za podjetje ceneje, če bi se posamezni zunanjetrgovinski posli opravljali v lastni režiji, ker je provizija uvozno izvoznih podjetij sorazmerno visoka. Zato je delavski svet sklenil, da razširi predmet poslovanja podjetja na uvoz in izvoz za sebe ter je v ta namen sprejel tudi pravilnik o organizaciji posebne službe.
Razdeljevanje stanovanj, s katerimi podjetje razpolaga in podeljevanje kreditov za gradnjo
je imelo podjetje urejeno s posebnima pravilnikoma, ki sta bila sprejeta 1. 1959 in 1963. Ker so se dejanske razmere močno spremenile od časa, ko sta bila pravilnika sprejeta, se nista mogla več uporabljati v prvotni obliki, ampak so se zadeve že reševale na podlagi posameznih sklepov. Da bi to področje kompleksno uredili, je delavski svet sprejel novi pravilnik z naslovom Pravilnik o stanovanjih (več o pravilniku govori poseben članek v tej številki glasila).
Na 11. seji je delavski svet obravnaval:
—	poročilo poslovanja za prvo trimesečje letošnjega leta,
—	poročilo o pripravah za samoupravni sporazum,
—	nagrajevanje vodstvenih delavcev.
Iz poročila je razvidno, da je podjetje v prvem trimesečju letošnjega leta zelo dobro poslovalo. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je bila celotna proizvodnja povečana za 0,1 °/«, vrednostno pa za 16,7 °/o. Osebni dohodki so se na zaposlenega povečali v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 14,2 %>, kar pomeni od 1284.76 na 1.467,73 din. Pri analizi finančnega rezultata pa je bilo ugotovljeno, da je podjetje poslovalo z manjšimi stroški kot so bili planirani, močno se je povečal dobiček, ki pa je rezultat planskega dobička osnovne proizvodnje, dobička pri prodaji materiala, večjih izrednih dohod-kot kot so bili izdatki, ter zaradi znižanja stroškov osnovne proizvodnje.
O pripravah za samoupravni sporazum glede delitve osebnih dohodkov je delavskemu svetu podal obširnejše poročilo tov. Marjan Černe. Omenil je, da so bila o novih vprašanjih že dosežena enotna stališča in da bo sporazum kmalu izdelan kot predlog tudi v pismeni obliki. Delavski svet je dal tov. Černetu in tov. Miliču pooblastilo, da zastopata Papirnico Količevo pri izdelavi gornjega predloga.
Vprašanje nagrajevanja vodstvenih delavcev je v podjetju že več let nerešeno, kar dokazujejo pogosti odhodi mlajših delavcev s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, ne uspemo pa namesto njih dobiti potrebnega števila drugih. To problematiko je delavskemu spetu obširneje posredovala kadrovska služba podjetja, ki je predlagala, da se zadeva ustrezno uredi. Iz predloga je bilo razvidno, da kadrovsko stanje v podjetju ni zavidljivo, saj npr. nimamo nobenega diplomiranega ekonomista in le 3 diplomirane inženirje in še od teh je eden dal odpoved. To kaže, da si z lastno delovno silo podjetje ne more privoščiti niti najpotrebnejše analize trga niti ni v stanju izdelati ustreznega razvojnega programa, ki mora vsekakor bazirati na analizi tržišča, tako sedanjega kot tudi bodočega. Primerjalni podatki o nagrajevanju strokovnih delavcev s sosednimi primerljivimi podjetji
kakor tudi s podjetji papirne industrije kažejo, da so pri nas vodstveni delavci bistveno slabše nagrajevani kot tam, da pa so nasprotno v Papirnici Količevo na ostalih delovnih mestih, v primerjavi z enakimi ali podobnimi delovnimi mesti pri drugih podjetjih, osebni dohodki enaki ali pa celo višji. Glede na to je odbor za medsebojne odnose po dolgotrajnih pripravah pripravil delavskemu svetu predlog, da se za 12 delovnih mest, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba določi razpon 20 točk, za ostalih 15 delovnih mest, za katera se zahteva višja in srednja strokovna izobrazba pa 15 točk. Odbor za medsebojne odnose pa bi bil pristojen, da po zaključnem računu določi dejansko osnovo za izračun osebnega dohodka vsakemu delavcu posebej in to na osnovi uspešnosti njegovega dela, strokovnosti in drugih elementov. Prav tako bi bito tudi omogočeno sprejemanje novih delavcev, saj bi odbor za medsebojne odnose lahko tistemu, ki se hoče zaposliti, dal tolikšen osebni dohodek, da bi bil zanj interesanten, prav tako pa bi lahko ustrezno ukrepal tudi v primerih, če bi hotel nek delavec, za katerega je podjetje zainteresirano, prekiniti z delovnim razmerjem. Sedanje stanje, ko so postavke fiksno določene, pa onemogoča kakršnokoli kadrovanje, posebno še, ker so te nizke in praktično ni želja strokovne delovne sile, da bi se zaposlovala v našem podjetju. Odbor je bil mnenja, da je treba takoj urediti ta vprašanja, saj se podjetje nahaja v stanju, ko se odloča o njegovem nadaljnjem razvoju in bi vsako zavlačevanje lahko zelo slabo vplivalo. Delavski svet je gornji predlog obravnaval ter se v načelu s predlogom strinjal in po obsežnem obravnavanju sklenil, da se predlog odbora za medsebojne odnose ne uporablja toliko časa, dokler ne bodo izdelani razponi za vsa delovna mesta v podjetju.
Poslovni odbor je na 17. seji obravnaval več predlogov delavskemu svetu, ki jih je ta sprejel na 10. seji. Poleg tega pa je poslovni odbor še sklenil:
da se tovornjak OM ne odproda, ampak da se opravijo na njem remontna dela,
da se odobri predstavnikom Papirnice udeležba na posvetovanju papirničarjev, ki bo v Gradcu. Udeležence določi direktor na predlog kadrovske službe.
Na 18. seji pa je odbor obravnaval in sprejel plan proizvodnje in realizacije za mesec maj, obravnaval je poslovne rezultate ter razmere na tržišču.
Odbor za medsebojne odnose je imel v tem času 2 seji, kjer je obravnaval kršitve delovne dolžnosti, nadalje predlog pravilnika o stanovanjih, izbral je upravičence za klimatsko okrevanje, razpisal natečaj za dodelitev kreditov za gradnjo in nakup stanovanj ter odločal šc o raznih kadrovskih zadevah.
Volili smo delavski svet
VEVČE, MAJA — Delavski svet podjetja je na svoji 8. redni seji dne 22. marca 1971 sprejel sklep, da se razpišejo volitve polovice članov. V skladu z določbo 39. člena statuta podjetja, da morajo biti volitve opravljene vsako leto do konca aprila, razpisane pa morajo biti vsaj 30 dni prej, je delavski svet sklenil, da bodo volitve v sredo, dne 21. aprila 1971.
Po statutu podjetja ima delavski svet 45 članov, od katerih je letos potekel mandat enaindvajsetim. Zato je delavski svet sklenil, da se izvoli novih 21 članov za mandatno dobo dveh let.
Delavski svet je na isti seji sprejel tudi sklep o imenovanju volilne komisije in komisije za sestavitev volilnega imenika. V volilno komisijo so bili imenovani: Jurij Mušič, Edo Ulčakar, dipl. ing. in Jože Zibert, v komisijo za sestavitev volilnega imenika pa Janez Preši, Magda Šešek in Emilija Hribar.
Po statutu podjetja se kandidiranje in tudi same volitve izvedejo po volilnih enotah, ki jih določi delavski svet s posebnim sklepom ob razpisu volitev. Delavski svet je za letošnje volitve določil naslednje volilne enote:
I.	volilno enoto, v kateri volijo delavci remontnih delavnic in uprave vzdrževanja ter ima skupno 5 članov delavskega sveta, od katerih se letos Volita dva;
II.	volilno enoto, v kateri volijo delavci energetskega oddelka in ima 2 člana delavskega sveta, letos pa voli enega;
III.	volilno enoto, v kateri volijo delavci strojne dodelave in ima 3 člane DS, letos pa voli dva;
IV.	volilno enoto, v kateri voli oddelek ročne dodelave in ima 8 članov DS, od katerih letos voli štiri;
V.	volilno enoto, ki obsega delavce I. papirnega stroja, ima 2 člana DS, od katerih letos voli enega;
VI.	volilno enoto, ki obsega delavce II. papirnega stroja in ima 3 člane DS, od katerih voli letos dva;
VII.	volilno enoto, ki zajema delavce III. papirnega stroja in ima 3 člane DS, od katerih voli letos dva;
VIII.	volilno enoto, v kateri volijo delavci IV. papirnega stroja in ima 2 člana DS, letos pa voli enega;
IX.	volilno enoto, ki zajema delavce brusilnice in čistilnice lesa in ima 1 člana v DS, kateremu pa še ni potekel mandat in zato delavci te enote letos ne volijo.
X.	volilno enoto, ki obsega komercialno službo (prodaja, nabava, izvoz, uvoz, vendar brez transportnih delavcev) in ima 2 člana DS, od katerih letos voli enega.
XI.	volilno enoto, ki obsega delavce kadrovske, finančne in pravne službe, organizacijsko-analitskega oddelka, tajništva, tiskarne in delavske restavracije ter ima v delavskem svetu 6 členov, letos pa voli tri;
XII.	volilno enoto, ki zajema delavce tehnične službe, vodstvo osnovne proizvodnje, CMC, laboratorija in konstrukcije, ter ima 3 člane v DS, letos pa voli enega;
XIII.	volilno enoto, ki obsega delavce premaznega oddelka in ima 3 člane DS, od katerih letos izvoli enega;
XIV.	volilno enoto, v kateri so zajeti delavci novega transportnega oddelka in ima 2 člana v delavskem svetu, s tem da letos izvoli enega, drugemu, ki je bil lani izvoljen v X. volilni enoti, pa še ni potekel mandat.
Ker delavski svet še ni obravnaval in sprejel pravilnika o neposrednem upravljanju in o delu organov v podjetju, ki naj bi vseboval tudi določbe o volitvah delavskega sveta, je sprejel DS še poseben sklep, da volilna komisija in volilni odbori uporabljajo pri svojem delu načela že razveljavljenih določb zakonov, ker se sicer ne bi mogli pri svojem delu opirati na noben drug predpis, razen na še veljavne okvirne določbe temeljnega zakona. Ta pa ne zadoščajo za reševanje vseh vprašanj, ki se pojavljajo.
Volilna komisija je 30. marca določila štiri volišča in sicer: vo-
lišče št. 1 v remontnih delavnicah, volišče št. 2 v papirni dvorani, volišče št. 3 v osnovni proizvodnji in volišče št. 4 v upravni stavbi. Volilna komisija je imenovala za vsako volišče tričlanski volilni odbor s tremi namestniki. Čas glasovanja je komisija določila tako, da je bilo omogočeno glasovati delavcem z vseh izmen med delovnim časom, kar je zlasti ugodno za oddaljenejše delavce.
Ing. Edo Ulčakar novi predsednik DS
V	času od 2. do 9. aprila so bili v vseh volilnih enotah zbori delavcev zaradi kandidiranja, ki jih je sklical predsednik delavskega sveta. Na teh zborih so delavci predlagali skupno 44 kandidatov, vsaka volilna enota, razen devete, pa .je sprejela svojo kandidatno listo, skupno torej 13.
Kandidatnih list, ki bi jih izven zborov delovnih ljudi predlagale skupine delavcev, ni bilo.
Po volilnem imeniku je bilo 882 volilnih upravičencev. Od teh jih je volilo 804, kar predstavlja 91,15%) udeležbo. Volilo ni 78 upravičencev, od tega 68 opravičeno (bolezen, dopusti in podobno), 10 pa neopravičeno. Od glasovnic je bilo 45 neveljavnih.
V	delavski svet so bili izvoljeni naslednji kandidati:
Marjan KADUNC, ključavničar L, Stane UDOVIČ, vodja montažne skupine, Franc ČERNIVEC, obratni električar I., Martin MARKELJ, vodja dodelavnega stroja, Marija ALIČ, prebiralka — vodja skupine, Dora DEČMAN, prebiralka — štev-ka, Ana PAVLIN, prebiralka — vodja skupine, Mihael RANIK, izmenski vodja ročne dodelave, Anton DEČMAN, strojevodja I. PS, Jože BABNIK, mlinar na ho-
landcih, Franjo BELOVIČ, pomočnik vodje priprave snovi, Anton KALISEK, sušilec, Leopold VIDMAR, strojevodja PS, Anton SASEK, strojevodja PS, Martin ZOREC ing., izmenski vodja v oddelku za premazova-nje papirja, Ladislav VRAČKO, referent za prodajo premaznih papirjev, Ada BABNIK, stroškovni knjigovodja, Andrej NOVAK, dipl. oec, vodja organiza-cijsko-analitske službe, Stane ROBIDA, vodja izobraževalnega centra, Silvo RAZDEVŠEK, asistent vodje proizvodnje. Matija LAMPELJ, šofer C kategorije.
Novoizvoljenim članom delavskega sveta želimo uspešno delo.
J. M.
Z letošnjih volitev v DS
Na 1. seji novega DS so pregledali tudi obračun za 1. četrtletje 1971
VEVČE, MAJA — Čeprav plana za I. trimesečje leta 1971 nismo dosegli, je bila proizvodnja za 3,6%> večja kot v istem razdobju minulega leta. To povečanje je zasluga zmanjšanih zastojev. Tudi v proizvodnem programu je bilo opaziti občutne spremembe. Veča se količina specialnih vrst papirja, zlasti ofset papirjev, bankposta, ciklostila, pigmentira-nih papirjev in drugih. Pomirljivo in perspektivno je vedno večje povpraševanje po premazanih papirjih, od katerih je nad polovico premazanih obojestransko.
Potrebe po lesovini niso bile tako velike, ker je bila proizvodnja srednjefinih papirjev dosti manjša, zato je bil plan proizvodnje izpolnjen le s 75'Vo.
Tako lahko zabeležimo v teh treh mesecih 7.379 ton osnovnih (klasičnih) papirjev, 1.422 ton pa premazanih. Skupno torej 8.801 tona, kar predstavlja nasproti 8.497 tonami v istem razdobju lanskega leta indeks 103,6.
Največji delež tej večji proizvodnji so vsekakor znižani zasto-
ji na proizvodnih strojih za 4 °/o in občutno znižanje na premaznem stroju. Zmanjšani so časi pogonov in zaustavljanj, čiščenja, pomanjkanja snovi, menjav strojne vprege, nekaj večji pa so časi mehaničnih popravil in pomanjkanja električne energije, To pa ni prav nič presenetljivo, saj vemo, da so proizvodne na-prave z dneva v dan starejše, zlasti pa je občutiti izrabljenost domačih energetskih naprav, največ kotlarne.
Prepričljiv napredek zaznamo tudi v zmanjševanju izmeta. V primerjavi z letom 1968, ko je znašal 8,30 "/o, se je ta znižal na 7,05 %>, kar pomeni dobrih 400 ton glede na bruto proizvodnjo. Nedvomno je pri tem velika zasluga večje strokovnosti neposrednih proizvajalcev papirja, dobra organizacija in skrb vodstvenega kadra za organizirano delo in skrbno vzdrževanje proizvodnih naprav.
Delovne brzine papirnih strojev so se delno znižale, kar pa je spričo povečanja poprečne gramske teže papirja razumljivo.
Glasujemo za ...
Na seji da, za voglom ne!
VEVČE, MAJA — Ko smo pred mesecem dali glas za svojega sodelavca, ki naj bi večjo ali manjšo skupino zastopal v organih samoupravljanja, smo gotovo imeli namen izbrati človeka, ki je za to sposoben, ali vsaj voljan aktivno spremljati gospodarjenje v kolektivu.
Zelo poredko, vendar pa se zgodi, da je član samoupravnih organov sposoben dvigniti na seji roko in glasovati za nek sklep, že drugi dan pa isti sklep kritizira v krogu svojih sodelavcev. Seveda je tako dejstvo težko razumljivo za normalnega samoupravljavca. Vzrokov za tako ravnanje je lahko več, ali napačna, dvorezna »solidarnost« takrat, ko sklep zadene osebne interese ali preveč komplicirane metode razlaganja poročil, zaključnih računov, planov, predlogov. To je lahko vzrok formalnemu glasovanju in slabemu sodelovanju pri samoupravnih odločitvah.
Zato bi ob novi sestavi delavskega sveta ne mogli mimo pojma odgovornosti organov upravljanja in odgovornosti članov teh organov za svoje delo.
O odgovornosti kolektivnih organov samoupravljanja imamo prave pa tudi zgrešene predstave. Napačno je, kadar na vprašanje, kdo je odgovoren, v praksi odgovor zreduciramo na preprosto formulo: Vsi — torej nihče! Dokler bomo namreč odgovornost pojmovali samo kot sposobnost prevzemanja posledic napačnega ravnanja, dokler bomo odgovornost gledali samo v možnosti za kritiziranje ali celo možnosti za kaznovanje za napačno ravnanje, vse dotlej tudi ne bo moglo biti drugače. Pod odgovornostjo moramo razumeti predvsem pripravljenost in sposobnost posameznika ali kolektivnega organa, da bo vedno tako ravnal, kot dolcčajo družbene
norme, oziroma v skladu z gospodarskimi cilji delovne organizacije.
Redek naj bi bil pojav dvojne morale. Odgovornost mora biti celovita. Ta celovitost pa se pojavlja v sami človekovi osebnosti. Napačno je, da strokovnjak pusti svoje strokovno znanje pred vrati sejne sobe, kadar v njej zaseda delavski svet ali drugi organ upravljanja in na zasedanju zastopa stališča, ki so v popolnem nasprotju z njegovo stroko. V samoupravni organ smo ga izvolili kot strokovnjaka in od njega pričakujemo, da to dokaže.
Če se bodo taka stališča članov samoupravnih organov utrdila in upati je, da se bodo, potem ni bojazni, da ne bi samoupravljanje teklo v pozitivno smer, ki jo je naznačil nedavni kongres samoupravljavcev. Novemu delavskemu svetu pa želimo res uspešno delo.	R. S.
Tudi pri snovnih izgubah je opaziti vidni napredek, saj so se nasproti letu 1970 zmanjšale za 0,26 o/o pri vlakninah in za 4,1 %> pri kaolinu.
Prodaja papirja je po količini dosegla lansko, po vrednosti pa jo je presegla za 21 io/o. Seveda je ta pokazatelj težko primerljiv. Res je, da je na vrednost v dobršni meri vplival boljši asortiment papirjev, predvsem specialnih, večji vzrok pa je v porastu cen. Znižati pa smo morali količino izvoznih papirjev kar za 58'Vo, ker ne moremo konkurirati z nizkimi cenami na svetovnem trgu.
Delavski svet se je dotaknil tudi vprašanja precejšnjih zalog surovin in drugega materiala. S stališča obratovanja oz. likvidnosti so take zaloge res težavna stvar za podjetje, ker vežejo denarna sredstva, vendar so se pokazale kot pozitivne spričo vedno večjega naraščanja cen, toliko bolj pa še pri uvoženem materialu zaradi devalvacije dinarja.
Čeprav je bilo v materialu, ki je bil pripravljen za sejo DS, tudi poročilo kadrovskega sektorja in poročilo o opravljenem nadurnem delu, se o tem ni razpravljalo. Vendar je zaskrbljujoče, da ie v treh mesecih zapustilo podjetje 20 ljudi, med temi 8 za našo industrijo zaželenih strokovno sposobnih ljudi. Tudi precej nadurnega dela je bilo opravljenega celo v takem oddelku, kjer so morali delavci ob drugem času vzeti »prisilni« dopust.
Prevelik je tudi odstotek zgubljenega delovnega časa zaradi boleznin. Vzrok temu je lahko v premajhni higiensko-zdravstve-ni izobrazbi delavcev ali preveč širokogrudnemu določanju odsotnosti od dela zaradi včasih tudi namišljene bolezni.
Ko so na seji govorili o bilanci uspeha za I. trimesečje v letu 1971, so ugotovili, da so stroški hitreje rasli kot pa realizacija. Glavni vzrok temu so spet cene. Tako so izdatki za porabljeni material, amortizacijo in drugo v letošnjem prvem trimesečju kar za nad 700 milijonov starih dinarjev večji, kot v istem razdobju lanskega leta, realizacija pa le za 670 milijonov.
Zelo težka pa je situacija okrog terjatev in obveznosti do drugih podjetij. Dolžnikov je kar za 4,1 milijarde starih dinarjev, sami pa tudi dolgujemo 2,7 milijarde. Torej smo res in brez velike krivde sami potisnjeni v splošne pogoje in načine jugoslovanskega gospodarstva.
Prav imata!
Janez: Ivanka, nekako zdolgočaseno si sedela na 1. seji novega delavskega sveta.
Ivanka: Kaj ne bom, kdo pa razume te čudne besede kot sem jih slišala: emisija, institucija, recesija, korporacija, deangažirajo, intenzivno kon-tinuirno in celo megalomanski procent.
Ja, ja abstraktna retorika! Kaj pa po kranjsko?
Z otvoritve nove brvi čez Soro
MEDVODE, MAJA — Mostovi! Kako nepojmljivo važni so za človeštvo. Vsak dan se pogovor vrti okrog njih in tako jih poznamo nič koliko vrst: med narodi, med državami in republikami in nazadnje med sosedi čez plot. Potem so takšni, ki razpeti čez široke reke, govori o njih ves svet. In zopet so čisto navadni, ki pa so v toku zgodovine postali znameniti. Nazadnje pa je največ takšnih, o katerih nihče ne govori, ampak samo morajo biti, ker postane življenje brez njih nevzdržno.
Leta 1968 je narasla reka Sora tik nad tovarno celuloze tako močno poškodovala staro visečo brv, ki je povezovala vas Senica z vasmi Goričane, Rakovnik in Sora, da je nekega dne sama od sebe zgrmela v reko Soro. Za prebivalce je bil to hud udarec. Vsaka pot jim je bila mnogo daljša in seveda so marljivi prebivalci takoj pričeli zbirati
sredstva za novo. Pa ni šlo. Na pomoč je priskočila občina in tako so to leto, 2. maja, na prisrčni slovesnosti odprli novo brv. Lepa je in močna, lahko bi bila v ponos vsakemu kraju. Žal pa so prebivalci, kljub prošnjam, da bi brv spremenili v most, ostali na istem, kot so bili takrat, ko je še visela stara brv. Z vozmi in avtomobili morajo na svoja polja onstran reke še vedno daleč naokrog. Je pa brv prinesla sprostitev med ljudmi in so se iskreno veselili. Marljivi vaščani v kulturnem društvu so priredili lepo proslavo v čast otvoritve brvi in 30-letnice vstaje slovenskega naroda. Med mnogimi povabljenci, ki so se udeležili proslave, so bili tudi predsednik občinske skupščine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj, potem republiški poslanec Edo Brajnik, Zdravko Vidrih in še mnogi iz krajevnega življenja. Vaški odbornik Andrej Veber jih je toplo pozdravil in se jim zahvalil za pomoč pri grad-
nji. Naglasil je, koliko pomeni brv za tukajšnje prebivalce z obeh bregov Sore in izrazil veselje, da so dobili brv ravno ob jubileju naše revolucije, ki jih bo še bolj živo vezala na našo stvarnost. Po svečani otvoritvi je bil kulturni spored, katerega so izvajali: godba na pihala DPD Svobode iz Medvod, potem pevski zbor osnovne šole iz Preske in pevci KUD Sora. Na proslavi je govoril tudi republiški poslanec Edo Brajnik, ki je v svojih mislih nanizal probleme sedanjosti in pomembnosti političnih gibanj, ki nas vodijo v lepšo bodočnost. V zadnji točki tega sporeda so nastopili mladi fantje in dekleta iz folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane. Prebivalci Senice, znani po svoji ljubezni do tradicionalnih slovenskih običajev in narodnih noš, so jih še posebej toplo sprejeli. Proslavo je nekoliko motil dež, ki pa ni pokvari veselega razpoloženja.
RČ
7. redna seja DS tovarne celuloze Medvode
MEDVODE, MAJA — Delavski svet podjetja je na svoji 7. redni seji dne 6. 5. 1971 obravnaval vrsto pomembnih vprašanj. DS je sprejel pogodbo o ustanovitvi poslovnega združenja slovenske papirne industrije »Papirles«. O bistvenih spremembah in dopolnitvah dosedanje ustanovne pogodbe Papirlesa je poročal direktor Slavko Zule. Ravno tako je delavski svet sprejel dogovor podjetij slovenske papirne industrije z LB in Mednarodno korporacijo za investicije v Jugoslaviji.
Sprejet je bil tudi plan proizvodnje za leto 1971. Plan proizvodnje celuloze je usklajen s proizvodnimi kapacitetami na eni strani in možnostmi oskrbe z lesno surovino na drugi strani. Pri tem je potrebno poudariti, da se zadnja leta struktura lesa stalno slabša in tudi letos ni pričakovati izboljšanja.
Iz zapisnika 22. seje občinskega zbora občine Ljubljana-Moste-Polje
VEVČE, MAJA — ZDL
Združene papirnice Vevče predlaga, da se sredstva, namenjena za mladinsko dejavnost v občini, razdelijo med mladinske klube. Za financiranje mladinske dejavnosti v občini je predvideno 70.000 din. Sredstva so namenjena za neposredno mladinsko dejavnost na terenu. O razdelitvi teh sredstev in porabi bodo odločale terenske mladinske konference.
V letu 1971 sta že v gradnji nova objekta vzgojno varstvenega zavoda v Polju in na Kodeljevem, v pripravi pa je tudi gradnja objekta v Zalogu. V letu 1972 je predvidena gradnja objektov VVZ v Jaršah in Zadvor—Sostro (adaptacija zadružnega doma).
Volivci Vevč so ugotavljali da je vzhodni del občine brez šolskih telovadnic. Predlog za določitev prioritetne gradnje telovadnic v vzhodnem delu občine je umesten. Trenutno je v gradnji telovadnica pri osnovni šoli v Polju, katere predračunska vrednost znaša okrog 2,130.000 din. Prioriteta gradnje ostalih šolskih telovadnic v občini bo zajeta v perspektivnem programu razvoja šolstva v letih 1972/75.
Za dograditev umetnega drsališča v Zalogu je v finančnem načrtu sklada razvoja družbenega standarda za leto 1971 zagotovljeno 600.000 din sredstev, ki jih v sklad prispevajo gospodarske organizacije in občina.
Glede na možnosti plasmaja pinotana pa so letos planirane znatno večje količine pinotana, predvsem suhega.
Delavski svet je obravnaval tudi plan malih investicij, v katerem je upošteval le tiste najnujnejše nabave novih osnovnih sredstev, ki SO' neobhodne za redno obratovanje in poslovanje tovarne.
LB je podjetju odobrila manjši dolgoročni kredit za obratna sredstva, ki ga je odobril delavski svet.
Delavski svet je obravnaval med drugim tudi izredno kritično situacijo v kotlarni, kjer so v zadnjem času iz podjetja odšli 3 kurjači. Kurjači morajo imeti po predpisih poklicno šolo kovinske stroke, ustrezno prakso, tečaj in
izpit za kurjača kotlov z mehaniziranim kurjenjem. Tega kadra ni, ker se kovinarji branijo izmenskega dela, ki pa je v kotlarni neizbežno. Ista situacija je tudi drugod. Zaradi navedenega je delavski svet sprejel sklep, da se za 1 kurjača rezervira dvosobno družinsko stanovanje, obenem pa se zaradi posebnih zahtev delovnega mesta prizna kurjačem 10% dodatek na osnovno vrednost delovnega mesta.
Delavski svet je odobril tudi dodelitev 3-sobnega družinskega stanovanja ing. Riku Poženelu — vodji proizvodnje pinotana. Vlogo bivšega štipendista Franca Jordana, ki je prekinil šolanje na SCTP, da se ga oprosti odplačila štipendije, je delavski svet zavrnil.
Letošnji krajevni praznik na Vevčah
VEVČE, MAJA — Letos 24. junija bo preteklo 129 let, odkar je bil na Vevčah izdelan strojno prvi papir. To ni nikakršen zaokrožen jubilej, vendar se je kraj odločil, da bo vsako leto ob tem datumu slavil svoj krajevni praznik.
Ti junijski dnevi bodo pa letos le povezani s posebnim jubilejem, s petdesetletnico obstoja nogometa v kraju. Nogometni klub »Slavija« bo ob tej priložnosti izdal posebno brošuro, kjer bosta opisana zgodovina in razvoj te športne dejavnosti pri nas,
obenem pa bomo priča večje prireditve v obliki turnirja, kjer bodo sodelovala pionirska, mladinska in članska moštva. Gotovo ne bodo izostale tudi ostale športne prireditve, kot so plavanje, rokomet, šah itd. Pričakujemo tudi nekaj kulturnega sporeda, ki ga bo popestril papirniški pihalni orkester s svojim promenadnim koncertom.
Vsekakor bo krajevni praznik poseben dogodek za vse Vevčane, zlasti pa za papirničarje, naslednike tistih izpred skoraj 130 leti.
Asfaltirali so tudi cestišče in dvorišče od starega skladišča strojne opreme mimo garaž do razkladalnega prostora pri PS I. S tem bo transport dosti lažji, zlasti pa olajšan dohod viličarjem

Osebni dohodki in samoupravni sporazum
VEVČE, MAJA — Odbor za sestavo predloga sporazuma je že končal z obravnavanjem vseh postavk, ki jih zajema tekst samoupravnega sporazuma. S tem ni rečeno, da so vse postavke definitivno utrjene, pač pa je nastopila le možnost, da posebna komisija izdela tekst, ki bo prišel še enkrat pod lupo odbora, nakar bo predložen delavskim svetom vseh tovarn. Samoupravni sporazum bo zajel naslednje organizacije:
Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško Sladkogorska tovarna kartona in papirja, Sladki vrh Papirnica Količevo Tovarna dokumentnega papirja Radeče
Tovarna celuloze Medvode Tovarna lesovine in lepenke Ceršak
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje
Tovarna lesovine in lepenke Podvelka
Združene papirnice Ljubljana
—	Vevče
Kartonažna tovarna Ljubljana »Lesonit« tovarna lesonitnih plošč, Ilirska Bistrica
Poslovno združenje papirne industrije, Ljubljana »Gorjana«, Medvode Institut za celulozo in papir, Ljubljana
Kot je iz seznama razvidno, se članstvo samoupravnega sporazuma sestoji iz devetih proizvajalcev papirja in celuloze — tako imenovanih čistih proizvajalcev panoge 123. Dve tovarni imata sorodno dejavnost (»Lesonit« in KTL), ena je raziskovalna institucija in dve organizaciji, ki se ukvarjata s poslovnimi storitvami. Kljub temu, da smo si po namenu delovanja ali načinu proizvodnje dokaj sorodni, so dosedanje razlike v obravnavanju nagrajevanja le zelo različne.
Tekst samoupravnega sporazuma zaradi tolikšne raznolikosti prav gotovo ne more biti tarifni pravilnik papirne industrije, pač pa lahko predstavlja primeren okvir, znotraj katerega naj se gibajo osebni dohodki in delitev dohodka.
Izbrana ekipa iz treh tovarn bo sestavila tekst:
Predsednik: Tone Novak, vodja KS, Združene papirnice Ljubljana,
Člani:	Marjan Černe, vodja
planskega oddelka, Papirnica Količevo,
Ljubo Milič, vodja KS, Papirnica Količevo
Stane Skok, pravnik, Papirnica Količevo
Ferdo Majdič, vodja KS, Kartonažna tovarna Ljubljana Kaj mora sporazum obsegati:
—	določila, ki bodo zavarovala vsakemu podjetju primerno stopnjo akumulacije za nadaljnji normalni razvoj;
—	določiti mora okvirne kvalifikacijske grupe ter poprečje osnovnih prejemkov za vsako grupo;
—	določiti mora, kateri specifični podatki v naši panogi so upravičeni in kolikšni bodo: t. j.
—	nočno delo, težaško delo, štiri-izmensko delo, dodatek za minulo delo, dodatki za - izjemne zdravstvene pogoje dela, dodatek
za obseg nadurnega dela, ki je neobhodno nujno za normalno delo;
—	vsa izplačila, ki se nanašajo na osebno potrošnjo, niso pa osebni dohodki iz dela — rekreacijski dodatek, sredstva za izobraževanje, dotacije za družbeno prehrano, sredstva za stanovanjsko gradnjo, sredstva za kulturno-prosvetno dejavnost in reševanje socialnih vprašanj;
—	materialni izdatki, ki predstavljajo izplačila delavcem: dnevnice, kilometrina, dodatek za ločeno življenje, terenski dodatek;
—	boleznine; t. j. nesreče na poti, nadomestilo za bolezen, ter nego družinskega člana;
—	nagrade upokojencem in prispevek za pogrebne stroške umrlega člana;
—	faktor stimulacije: t. j. posebna formula, s katero se izračunavajo delovni in poslovni uspehi gospodarske organizacije in sorazmerna udeležba zaposlenih v tem uspehu (dobiček).
V nadaljevanju bomo sicer navedli nekaj sporazumnih rešitev, ki pa bodo podvržene strogi presoji kvalifikacijske komisije in jo bodo sestavljali člani sindikata, zbornice in Izvršnega sveta SRS. Zato ni mogoče reči, da bodo posamezne rešitve povsem obveljale. Bo pa naloga celotnega odbora in delavskih svetov, da se bodo za te postavke borili in dokazali upravičenost.
Torej odbor je sprejel naslednje konkretne odločitve:
1.	Nobena gospodarska organizacija — ne glede na trenutni gospodarski položaj, ne sme z osebnimi dohodki in drugimi izplačili posegati v minimalno stopnjo akumulacije, ki jo samoupravni sporazum določa, t. j. — formiranje amortizacijskih sredstev po minimalnih z zakonom določenih stopnjah, povečanih za 25 o/c.
2.	Poprečje osnovnih delovnih mest, upoštevajoč tudi preseganje norm je lahko maksimalno din
za priučene delavce	1.000
poklicne delavce	1.440
srednje strokovne	1.820
višje strokovne	2.200
visoko strokovne	2.900
vodilne	2.900
povečano za 30 %>.
Noben mesečni prejemek ne sme biti manjši od 900 din in ne večji od 5.400 din.
3.	Dodatek za nočno delo je 25%>, dodatek za četrto izmeno je 75 %> na nedeljske ure. Nadurno delo ob delavnikih je 50 °/o, ob nedeljah 75'°/o', °b praznikih 100 «/o.
4.	Dodatek za minulo delo se šteje za vso delovno dobo, ki jo zavod za socialno zavarovanje prizna:
—	prvih pet let delovne dobe — ni dodatka
—	za vsakih nadaljnjih pet let •— 2°/o na osnovo
—	delavcu, ki v istem podjetju doseže dobo pet let, se osnova poveča za 5,0/o in velja za ves čas, dokler dela v podjetju.
Torej bodo dodatki za minulo delo najmanjši 2'<Vo> največji pa 19 °/o.
5.	Rekreacijski dodatek, največ 600 din za zaposlenega, vendar način delitve določa vsaka gospodarska organizacija posebej. Dodatek za družbeno prehrano 600 din letno na zaposlenega, vendar po internih pravilih. ■Sredstva za stanovanjsko izgradnjo, največ SVo od bruto OD, izobraževanje od 1—2,5 °/o od bruto OD, podpora družbenim dejavnostim in socialne podpore 1,2 »/o od bruto OD.
6.	Dnevnice 80 din, dodatno prenočišče, kilometrina 90 par (brez pavšalov).
7.	Boleznine 100 “/o za nesreče, 80°/o za bolezni prvih 6 dni, do 30 dni pa 90 %>. Nega družinskega člana 70°/o prvih 7 dni, nato pa do 30 dni 60%. Vse boleznine mora potrditi zdravnik, ki ga pooblasti gospodarska organizacija.
8.	Nagrada upokojencem — ne glede na delovni staž v podjetju dvakratni poprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev. Pogrebnina 1-kratni poprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev, izplača pa se tistemu, ki je dejanski nosilec vseh dodatnih stroškov pogreba (torej niso v vsakem primeru upravičeni družinski člani, če tudi niso iz kakršnihkoli razlogov nosilci pogrebnih stroškov).
9.	Faktor stimulacije se izračuna po naslednji formuli:
Treba se je pogovoriti, nekaj ni v redu!
MFS
CSP X 4 + MKO X 20 100
MDO = MKO X KRO
KRO
KPO — 1 KPO
KPO
D + MFS MKO + MFS
Kratice pomenijo:
CSP = celotna sredstva podjetja = poslovni sklad + krediti (letno poprečje)
MFS = masa fiksnih stroškov D = dohodek, zmanjšan za zakonske in pogodbene obveznosti (to je dohodek, ki je deljiv na OD in sklade)
Količevo: čistilne naprave — tlačni prebiralniki KS II.
Predstiskalnice KS II.
MDO = masa dovoljenih osebnih dohodkov (letni bruto znesek) MKO - masa kalkulativnih osebnih dohodkov po sporazumu (kvalifikacijska struktura + posebni pogoji — letni bruto),
KRO = koeficient realnih osebnih dohodkov (dovoljenih)
KPO = koeficient proporcionalnih OD.
Kot rečeno navajamo samo nekatera zanimivejša določila, o katerih smo se sicer sporazumeli na sejah odbora, za katere pa nikakor ni mogoče jamčiti, da so dokončne, bodo pa vsekakor zapisane v osnutku. Odločanje o tem je na prvi stopnji prepuščeno delavskim svetom podjetij, in če tu ne bo nobenih nesoglasij, bodo predloženi verifikacijski komisiji, katero smo že omenili. Cim bo verifikacijska komisija sporazum potrdila, bo obvezen za vse tovarne, pri čemer pa so nekatere postavke obvezne, nekatere postavke pa predstavljajo samo zgornjo mejo. Posebej pa je
treba poudariti, da je interna delitev OD pogojena s samoupravnim sporazumom, lahko pa se razvija samostojno. Pozabljati pa nikakor ne smemo, da je predpogoj za realizacijo teh določil zelo smotrno in uspešno poslovanje. Brez denarja ostanejo še tako lepe želje — le želje.
Izreki in misli
V življenju se je treba varovati treh stvari: V mladosti — pohote, v zreli dobi — boja, v starosti — lakomnosti.
Konfucij
Prva ljubezen ceni tisto, kar ljubi. Ni pa prava ljubezen, ki ljubi le tisto, kar je cenjeno.
Borne
stabilizacijskem obdobju
Je delo ob odprtem razpuševalniku in visokih naložbah materiala še lahko varno?
O PRAVILNIKU O STANOVANJIH
Nove poti
VEVČE, MAJA — V razvoju proizvodnje in organizacije je treba iskati vedno novih poti. V stabilizacijskih pogojih pa je to dejstvo še bolj aktualno. Iskanje se mora pojaviti na vseh področjih dejavnosti, tako v proizvodnji papirja, v preskrbi tovarne z energijo', v vzdrževanju strojev in naprav, kakor tudi v nabavi surovin, prodaji vseh izdelkov in administraciji.
Vodstva posameznih sektorjev in oddelkov so že izdelala ali pa izdelujejo predloge in načrte za take ukrepe. V delo za dosego teh načrtov je treba vnesti občutke za ekonomičnost, za znižanje stroškov in s tem povečanje dohodka podjetja. Pri tem je izhajati iz dveh izhodišč: čim ceneje proizvajati in prodajati tiste vrste papirjev, ki nam bodo prinesli največ. Usklajeno sodelovanje med proizvodnjo in komercialo je eden od osnovnih elementov. V bodoče naj bi veljalo načelo, da ne bi smelo priti do nobene potrditve naročila, če ni na razpolago prosta zmogljivost in do nobene oddaje proizvodnega naloga, če ni na razpolago potrebnih surovin. To načelo pa zahteva nujno vključitev nabave v načrtovalni sistem, kar bo olajšalo delo in omogočilo smiselno upravljanje s finančnimi sredstvi.
Prvobitne važnosti so trije faktorji: trdnejše stališče na tržišču, boljša izraba vseh proizvodnih strojev in boljša kakovost izdelkov.
Nadvse potrebna je organizacija poglobljene raziskave trga, v zvezi z njo pa dobra servisna in aplikacijska služba. Začetki so že v razvoju premaznih papirjev. Iz rezultatov te službe naj bo hitro razvidno, da smo zainteresirani na visoki kakovosti naših papirjev. Ta interes se ne sme ustaviti le pri odstranjevanju napak, ampak pri njihovem prenašanju v proizvodnjo s stalnim izboljševanjem proizvodnje. Na mestu bi bila močnejša izhodna kontrola, vzporedno z njo pa tudi vhodna. Ni namreč možno iz nekakovostnih snovi napraviti dobrega izdelka. Iz črne moke ni belega kruha. Dobava slabšega papirja kupcem pa bi kaj hitro znižala naš ugled na tržišču, kar bi v končni obliki povzročilo stagniranje.
K novim potem in ukrepom je prištevati tudi skrb okoli snovnih izgub, ki se ne pojavljajo samo v odpadnih vodah, ampak v vsakem drobcu celuloze, lesovine ali starega papirja, ki ga ne poberemo in ga zanemarimo, da ni sposoben več kot za smeti.
Kritičnost je potrebna do zastojev strojev, do strojne vprege in do številčne zasedbe delovnih mest. Tudi rešitev tega zadnjega vprašanja bo postopoma postala predmet proučevanja. Večje število zaposlenih na delovnih mestih, ki to ne zahtevajo, ni samo ekonomsko neopravičljivo, temveč lahko vpliva zaviralno na sam delovni učinek okolice. S tem v zvezi se zlasti javlja uvedba avtomatizacije in mehanizacije, ki nujno zmanjšuje potrebo po zgolj fizičnem delu in številu delavcev. Z ustrezno kadrovsko politiko je možno to vprašanje reševati, ne da bi bile prizadete koristi delavcev. Jasno pa je, da tak ukrep zahteva predhodno opremljenost delovnih mest, s čimer bo delo olajšano, storilnost pa povečana. Zarjavela tradicija tu nima pravega mesta, čeprav je sicer v redu.
Kar zadeva vzdrževanje proizvodnih strojev, je stremeti za uvedbo načrtnega vzdrževanja. Delitev dela na tem področju je osnovni pogoj. Za to naj bi dobili posamezni oddelki tiste funkcije, ki jim po organizacijski shemi dejansko pripadajo. Še večja pozornost pa gre načrtnemu vzdrževanju, ki naj vpliva na znižanje zastojev in stroškov vzdrževanja in s tem vzporedno na znižanju proizvodnih stroškov. Potrebna je večja odgovornost. Še vedno se dogaja, da ne vemo popolnoma točno1, koliko nas stane vzdrževanje strojev in strojnih delov v posameznih primerih. Precizna evidenca teh stroškov
- proizvodnja,
naj bi bila vodilo pri odločanju, koliko časa naj nek stroj ali naprave še vzdržujemo in kdaj so se stroški vzdrževanja tako povečali, da je postala zamenjava z novim strojem ali napravo nujna oz. cenejša od popravila.
Tudi čezmerne zaloge materiala ustvarjajo vezana obratna sredstva.
Nova proizvodna sredstva v obliki investicij so možna samo tam, kjer se bodo čimprej amortizirala. Vsako vlaganje v investicije mora imeti za posledico ekonomsko ugodnejše stanje, pa naj se to izraža v povečanju proizvodnje, znižanju zastojev, sproščanju delovne sile, izboljšanju kakovosti ali uvedbi nove vrste papirjev, ki jih bo tržišče bolje sprejelo.
O zastarelih toplotno energetskih napravah smo' že pisali. Obnova teh je v prvem planu. To terja nujnost. Brez srca gospodarski organizem ne bo več deloval. Cenejša električna energija je možna samo, če jo bomo pro-
KOLiCEVO, MAJA — Delavski svet Papirnice Količevo je na svoji 10. seji, dne 19. aprila 1971, sprejel na podlagi določil zakona, statuta ter pravilnika o ugotavljanju in delitvi dohodka nov pravilnik o stanovanjih.
Novi pravilnik o stanovanjih je dopolnjeni prejšnji pravilnik, ki je vrsto let koristno služil pri razdeljevanju kreditov za gradnjo stanovanj in pri kreditiranju nakupa stanovanj. Poleg tega novi pravilnik še ureja dodeljevanje stanovanj, s katerimi podjetje razpolaga in ureja nakup stanovanj za potrebe podjetja.
V	uvodnih določbah pravilnik vsebuje v šestih členih določbe o vodenju stanovanjske politike podjetja, o namenu pravilnika in o vodenju postopkov po tem pravilniku.
Vedenje stanovanjske politike podjetja opravlja delavski svet podjetja, vse ostale postopke po tem pravilniku pa vodi odbor za medsebojne odnose in štiričlanska komisija, ki jo imenuje za ta namen.
V	drugem delu pravilnik določa način formiranja sredstev za kreditiranje gradnje in nakup stanovanj ter način sestave programa za razdelitev formiranih sredstev.
V	tretjem delu pravilnik podrobneje obravnava uporabo sredstev in sicer po poglavjih za nakup stanovanj, kreditiranje gradnje in kreditiranje nakupa stanovanj.
O nakupu stanovanj za potrebe podjetja odloča delavski svet na predlog odbora za medsebojne odnose.
V	poglavju o kreditiranju gradnje pravilnik predvideva naslednji način kreditiranja:
1.	gradnja stanovanjskih hiš od zgrajene kleti, kar je eden od pogojev za pridobitev kredita, do pokritja strehe, v višini 30.000 dinarjev;
2.	dograditev stanovanjskih hiš, to je za dovršitev zaključnih gradbeno-obrtniških del in instalacij, od pokrite hiše do vselitve, v višini 25.000 din;
3.	gradbeni del za pridobitev novih stanovanjskih prostorov z adaptacijami, raznimi dozidavami in nadzidavami, v višini 25.000 dinarjev.
V	tem poglavju so bistveno povečani zneski kreditov, v primeru, da pa pri kreditiranju sodeluje poslovna banka, se navedeni zneski še povišajo za odstotek, s katerim sodeluje poslovna banka.
Novo je določilo, da se v primeru, če je prosilcev več, kot je na razpolago sredstev, kredit razdeli med prosilce v enakih delih, za razliko do možne višine kredita pa zaprosijo prosilci na naslednjem natečaju.
Pogoji za pridobitev kredita so boljši. Zahtevana delovna doba
kontrola, trg v
izvajali z lastnimi parnimi ali vodnimi agregati.
Niti za trenutek ne smemo podvomiti, da je zasledovanje direktnih stroškov proizvodnje eden od pokazovalcev uspešnosti dela podjetja. Imamo sicer vsakomesečni globalni prikaz višine direktnih stroškov, manjka pa prikaz po vrstah papirja. Pri globalnem zajemanju direktnih stroškov pride ob mesečnih obračunih do znatnih odstopanj, ki pa niso vedno odraz dela, ampak često odraz neustrezne evidence. Da bi mogli direktne stroške bolje zasledovati, bi morala analitska služba za posamezne najbolj zanimive vrste papirja izdelati občasne naknadne kalkulacije po dejanskih direktnih stroških. Takšnih obračunov sicer ne moremo izdelati za vse vrste papirjev in stalno. Izberemo si lahko najbolj zanimive vrste papirjev. Tako bi si ustvarili pregled dejanskih direktnih stroškov, ki bi pomagal pri ocenjevanju uspešnosti dela.
pred razpisom natečaja je dve leti, prej štiri leta, da delavec gradi hišo v oddaljenosti 10 km, prej 6 km. Sprememba je tudi pri pogoju, da delavec dve leti pred natečajem ne sme biti več kot enkrat disciplinsko kaznovan zaradi težje kršitve delovne dolžnosti. Ostali pogoji, da ima za 150/0 vrednosti grajenega objekta lastnih sredstev pri novogradnji, oziroma, da je lastnik objekta, ki ga namerava prezidati, da se zaveže 10 let ostati v delovnem razmerju in, da je kreditno sposoben, so ostali isti.
Nova omejitev o oddaljenosti gradnje do 10 km od Papirnice Količevo v naravi izgleda približno takole:
Na severu poteka meja severno od Kamnika, na vzhodni strani se približuje Krašnji, na morav-ško stran sega skoraj do Gorice, na ihanski strani sega meja do ceste proti Litiji, po Savski cesti skozi Domžale proti Ljubljani sega meja do križišča s cesto proti Litiji (pri Belinki), po glavni cesti do Črnuč in na zahodni strani skozi Mengeš do Bukovice oziroma do krajev v bližini Most.
KOLIČEVO, MAJA —Kot vsako leto se je tudi letos približal čas dopustov, čas letovanja. Pri nas imamo poseben pravilnik, s katerim je urejeno pošiljanje delavcev na brezplačno zdraviliško zdravljenje in klimatsko okrevanje.
Ko danes, po nekaj letih, odkar je ta pravilnik v veljavi, razmišljamo in se spomnimo vseh namer in upanj, ki smo jih imeli na začetku, moramo ugotoviti, da smo z njim dosegli svoj namen. Včasih so ga nekateri napačno razlagali, misleč, da zdravniško potrdilo že zagotavlja pravico-, da jih podjetje mora poslati na brezplačno zdravljenje, čeprav so materialno zelo dobro situirani.
Letos so se pokazali taki primeri in odbor nima moči, da bi to preprečil, verjetno pa bo treba pravilnik popraviti in vstaviti vanj klavzulo, da naj bo tudi za zdraviliško zdravljenje pogoj materialna možnost oziroma nezmožnost delavca. V podjetju je veliko negodovanje delavcev, ko slišijo, kdo vse se na račun podjetja brezplačno zdravi.
Ne smemo dovoliti, da se bo naš pravilnik izmaličil in bo ves naš trud zaman. Pomagati moramo predvsem tistim, ki so pomoči potrebni, torej bolnim, hkrati pa v takih materialnih razmerah, da si sami težko omogočijo tako zdravljenje.
Omenila bi še, da bi že ob izdelavi predlogov za okrevanje po
V naslednjih členih pravilnik podrobneje navaja potrebno dokumentacijo za priglasitev na natečaj in postopek za odobritev kredita.
Interni natečaj za razdelitev sredstev razpiše odbor za medsebojne odnose na podlagi predloga, ki ga pripravi štiričlanska komisija. Komisija ima še naloge, da zbere prošnje in drugo dokumentacijo, da ugotavlja ali prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, opravlja morebitne oglede na terenu, izdela predlog za dodelitev kredita prosilcem, opravlja druga dela v zvezi s pravilnikom in z navodili OMO. Na predlog komisije odloči odbor za medsebojne odnose s posebnim sklepom o dodelitvi kredita.
Naslednji členi obravnavajo posojilno pogodbo, ki jo podjetje sklene s posojilojemalcem. Na koncu dela o kreditiranju določa pravilnik o kreditiranju nakupa novih stanovanj v družbeni lasti. Pogoji za pridobitev tega kredita so smiselno isti, kot pogoji za kreditiranje gradnje. Znesek kredita za nakup stanovanja je seštevek zneskov za kreditiranje gradnje nove hiše tj. 55.000 din,
enotah vzeli stvar bolj resno in predlagali res tiste delavce, ki so bolehni, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, starejše delavce, telesno šibke, delavce, ki živijo v zelo slabih socialnih razmerah, med vsemi temi pa v prvi vrsti člane Zveze borcev.
Za odbor in zdravnika, ki te predloge dokončno pregleda in določi, kdo bo prišel v poštev za okrevanje, je zelo mučno črtati delavce, ki ne izpolnjujejo niti enega teh pogojev.
Letos bo šlo na okrevanje 28 delavcev na morje in to v Crik-venico in Volparijo. 26 od njih bo letovalo po 7 dni, dva pa po 14 dni.
Trije delavci pa bodo šli 7 dni na letovanje v Bohinj, oziroma na Veliko planino. Vsi ti delavci morajo izrabiti svoj redni letni dopust, podjetje pa jim plača bivanje na morju oziroma planinah. Cena oskrbnega dne je 50 ND. V zdravilišča bo šlo na zdravljenje letos 6 delavcev, ti pa so poslani po 21 dni in jim ni treba za to izrabiti svojega dopusta, temveč so v tem času v bolniškem staležu. Cena oskrbnega dne za njih je 90 do 100 ND. Na zdravljenje bodo odšli že v mesecu maju, eden od njih gre v Rogaško Slatino, dva v Zdravilišče Radenci, dva v Čateške toplice in eden v Laško.
Na letovanje na morje ali planine bodo odšli v glavnem meseca julija in avgusta.
s sodelovanjem poslovne banke pa se poveča za odstotek, s katerim sodeluje banka. Razliko med višino kredita in med kupno ceno stanovanja mora posojilojemalec zagotoviti sam.
V četrtem delu obravnava pravilnik dodeljevanje stanovanj, ki so bila v ta namen zgrajena s sredstvi podjetja ali kupljena, in stanovanj, ki so izpraznjena, podjetje pa ima razpolagalno pravico. O dodelitvi stanovanj odloča odbor za medsebojne odnose na predlog kadrovske službe, ki na podlagi potreb podjetja, stanovanjskih, socialnih in drugih razmer prosilca, delovne dobe prosilca v podjetju in drugih pomembnih okoliščin izbere stanovalca.
S petim delom s končnimi odločbami se pravilnik konča.
Novi pravilnik je prišel v veljavo 27. IV. 1971. Opis tega pravilnika bo koristil prosilcem, ki so se javili na razpis natečaja, da bodo bolje razumeli postopek dodeljevanja kreditov, pa tudi bodočim graditeljem stanovanj, da se bodo naprej bolje pripravili na gradnjo ali nakup stanovanja.	A. Smole
Naj vam predstavim vsaj nekatere od njih:
Franc Lekan, delavec iz kalorične centrale, zdravju škodljivo delovno mesto, starejši, priden delavec, bolehen.
Iz delavnic bo šel med drugimi Peter Starin, starejši delavec, priden, že dolgo v podjetju, potreben počitka in zdravljenja.
Iz proizvodnje naj vam predstavim dolgoletnega člana kolektiva, pridnega starejšega delavca Antona Urbanija, ki je bil zelo vesel, da se ga je podjetje spomnilo.
V	sortirni dvorani imamo pridno delavko, članico Zveze borcev Jožefo Kepec, ki bo šla na okrevanje na Veliko planino.
V	lepenki je mlada vdova z dvema nepreskrbljenima otrokoma Marija Gregorc, ki si sama z družinico ne bi mogla privoščiti okrevanja, sedaj pa bo še sama malo priložila, pa bo šla z obema hčerkama skupaj na morje.
Pa naši transportni delavci, eden od njih Ivan Bravhar, tudi starejši, priden delavec.
Naše snažilke seveda tudi ne smemo pozabiti, Pepca, Malči in Marija, so bolj slabega zdravja.
Tu je še Ivan Klopčič, delavec, član Zveze borcev, bolehen, pa brez godrnjanja prime za vsako delo, kjer je potreben, enkrat je vratar, pa čuvaj, pa kurir.
Upamo, da smo s' tem opravičili letošnji izbor.
PR
0 okrevanju in o okrevancih
Lastnosti in obnašanje premazanih papirjev pri ofset tisku
Vrednost točke za 12 preteklih mesecev
Od vključno maja 1970 do aprila 1971
vevCe maja
Obračunana
	vrednost točke	
S	točka	brez
urami		točka ur
za	normo	za normo
Brusilnica	430	4,30
Lepila in polnila	4,25	4,25
I. PS	4,23	4,23
II. PS	4,24	4,24
III. PS	4,23	4,23
IV. PS	4,22	4,22
Strojna dodelava	3,90	4,52
Ročna dodelava	3,44	4,47
Energija	4,22	4,25
Premaz	4,24	4,24
Vzdrževanje	4,18	4,36
Razkladale!	3,32	6,20
Nakladalci	5,13	5,13
Strokovne službe	4,23	4,24
Janez Griinfeld
VEVCE, MAJA — Po odkcdu pomočnika direktorja, vodje finančne službe Aleksandra Vavpotiča z Vevč, je to delovno mesto prevzel ekonomist, tovariš Janez GRUNFELD. Pred tem je bil zaposlen na podobnem delovnem mestu pri podjetju BETI, Metlika. Upajmo, da se bo pri nas dobro počutil, zlasti pa mu želimo, da bi svoje delo uspešno opravljal.
Novi predsednik disciplinske komisije
VEVCE, MAJA — Ker je dosedanji predsednik komisije_ za ugotavljanje delovnih prekrški-v, tovariš Božo C O P odšel na drugo delovno mesto in prekinil delovno razmerje s podjetjem, je bilo treba izbrati drugega. Delavski svet podjetja je na svoji 1. seji izvolil za opravljanje morda malo neprijetne funkcije, zato pa tem bolj odgovorne, tovariša Staneta TRTNIKA, kemotehnika v obratnem laboratoriju.
Želimo mu, da bi imel pri tej dolžnosti čim manj dela!
Izreki in misli
Sovražim tiste, ki mislijo, da so hrabri tedaj, ko so razposajeni.
Konfucij
Ljubite življenje? Potem ne zapravljajte časa, saj je življenje sestavljeno iz njega.
Franklin
Obstajajo ljudje, ki so Pokornejši od psov in ki ne lajajo, ko jih tepejo.
Borne
Človek, ki se hvali brez sramu, se kmalu prepriča, da je zelo težko živeti proti svoji hvali.
Konfucij
Šola izkušenj je draga, toda neumnežev nobena druga šola ne pouči bolje.
Franklin
VEVCE, MAJA — Tehnični razvoj ofset tiskarskega postopka je že toliko napredoval, da lahko vse vrste premazanega papirja, ki ga proizvajalci pošljejo na trg, predelamo. Kljub temu ostanejo še nekateri problemi, ki nas silijo v to, da še bolj natančno študiramo lastnosti materialov in znamo izkoristiti vse njihove dobre lastnosti.
V splošnem je gubanje oziroma zvijanje papirja med tiskom zelo neprijeten pojav. Posamezne pole se gubajo na prijemalni strani pa tudi na zadnji strani. Razumljivo nastopijo zaradi tega določene težave pri zlaganju potiskanih pol, obstaja pa tudi nevarnost, da se tisk popači. Bolj sigurno je, da iščemo vzroke vihanja papirja. Lepljive gumijaste prevleke za valje lahko zelo spremenijo lastnosti papirja. Cisto gladka in zaprta površina papirja težko drsi po gumijasti prevleki. V zvezi z določeno lepljivostjo tiskarske barve pride pri odstranitvi pol z gumijastega valja zaradi močnega pritiska do pojava strižnih sil. z močnim upogibnim kotom. V težnji, da bi odstranili te pojave, so delali poskuse z istimi vrstami papirja, pri katerih niso uporabili nobene barve in vlage; šlo je torej za popolnoma suh postopek.
Rezultat? Tudi pri teh eksperimentih je prišlo zaradi lepljivega gumijastega valja do močnega gubanja pol pri zlaganju. Stanje gumijaste prevleke lahko preizkusimo po zelo enostavni metodi. List premazanega papirja s prsti močno pritisnemo na površino gumijaste prevleke valja; ko list odstranimo, lahko opazimo število sprijemnih mest.
Obnašanje različno premazanih papirjev med ofsetnim postopkom je različno glede na njihove lastnosti. Ta razlika se kaže predvsem v kvaliteti papirja, v optičnih lastnostih na površini papirja ter tudi v tiskovno-teh-ničnih lastnostih. Sam proizvodni postopek pa ne daje natančnega pregleda v podrobnosti. Tudi ni več možno z enostavnimi metodami določati vrsto papirja. Subjektivno primerjanje papirnih površin in določanje teže premaza pa dajeta približno oceno, po kateri lahko sklepamo, za katere vrste izdelka gre.
Strojno premazani papirji se danes le v manjši količini pre-mazujejo v papirnem stroju. S tem smo nedvomno prešli k boljši kvaliteti. Ostajajo pa kljub temu še velike razlike v optičnih in tiskovno-tehničnih lastnostih. Množina premaza, ki predstavlja tudi važen faktor kvalitete, kajti lesk, gladkost, optični vtis, belina in vpojnost so od nje precej odvisne, se giblje pri strojno premazanih papirjih okoli 15 g/m2.
Da bi dosegli želeno gladkost in dober lesk, je potrebno pri majhnem nanosu premazne mešanice posvetiti več pozornosti satinaži. Ta pa je spet povezana z močnimi pritiski, kar pa na vpojnost ne vpliva preveč ugodno. Iz tega tudi sledi, da izgleda površina premazanih papirjev nekoliko hrapava in manj zaprta. Zato so tudi zaželene dvakrat premazane vrste papirja, ker tu lahko dosežemo bolj gladko in zaprto površino. Kot posebno nove ali v osnovi drugačne izdelke pa na tak način proizvedene papirje ne registriramo. Dvojni premaz, ki ga uporabljamo ravno tako pri papirjih, premazanih že v papirnem stroju ali pri papirjih za umetniški tisk, služi le za poboljšanje kvalitete, sicer pa se pri teh vrstah papirja pri tiskanju ne pojavljajo posebni problemi ali težave.
Pri originalnih papirjih za umetniški tisk je zaradi velike teže premaza (do 40 g/m2) potrebna močna satinaža. Iz tega si lahko razlagamo izredno kapaciteto vpijanja in obenem hitrega odbijanja tiskarske barve, kar pa je vse povezano z boljšim tiskovnim vtisom ob istočasni visoki belini. Tak papir se tudi manj praši, pri nekaterih vrstah papirja pa je prašenje sploh popol-
noma odpravljeno. Iz teh razlik lahko sklepamo, da se strojno premazani papirji lahko le delno primerjajo z originalnimi papirji za umetniški tisk.
Daljši časi odbijanja tiskarske barve pri strojno premazanih papirjih imajo včasih tudi prednost v tem, da tiskarske barve na teh vrstah papirjev izkazujejo lepši sijaj, ker vezivna sredstva za barve obstajajo dalj časa na površini in s tem povzročijo boljši lesk. V glavnem pa lahko obe vrsti papirjev tiskamo v ofset postopku brez večjih težav. V ti-skovno-tehničnem smislu je vpliv manj zaprte površine strojno premazanih papirjev pravzaprav zelo majhen, kajti elastična gumijasta prevleka valja izravna razne nepravilnosti, pore, luknjice, deloma izgladi tudi hrapavo strukturo. Razlika je očitna v tem, da z originalnim papirjem za umetniški tisk lahko naredimo izdelek prve vrste, ker je barva bolj gladka, bolj enakomerno razporejena in nič oblakasta.
1
Med premazanimi papirji zavzemajo posebno mesto premazani papirji z vlito površino (izdelani na kromiranem valju, kot npr. Kromoluks, Kromekote, Su-percote). S to vrsto papirja so lahko zadovoljni tisti kupci, ki želijo imeti papir z visokim leskom, gladkostjo in belino. V
primerjavi s papirjem za umetniški tisk, je ta vrsta papirja še sorazmerno mlada. V začetku ta papir tiskarji niso nič kaj radi tiskali po ofset postopku, zaradi problemov, ki so jih imeli v zvezi s sušenjem tiskarske barve. Zrcalno gladka, popolnoma zaprta površina sprva sploh ni dopuščala nobene potiskljivosti. Danes pa te vrste premazanih papirjev v gramski teži 70—420 g/m2 lahko tiskamo v različnih barvnih niansah, tudi po ofset postopku. Zato ni potrebno imeti posebnih znanj, niti se ne uporabljajo posebne vrste barv. Tiskarne so se v zadnjih 10 letih izpopolnile, izboljšala se je tudi kvaliteta barv, ki dajejo lesk, tako da izrazi, kot so: lepljivost, usedline, počasni mokro mokri tisk, ki so bili včasih na dnevnem seznamu skrbi v tiskarnah, spadajo v preteklost.
Ravno pri premazanih papirjih z vlito površino, pri katerih naj bi bil lesk tiskarske barve ravno tolikšen kot lesk papirja, je to zelo važno. Glede zapraše-
vanja pa veljajo isti sklepi kot za originalni papir za umetniški tisk. Vsak tiskar danes pozna premazane papirje z vlito površino, ki jih v glavnem uporabljamo pri embaliran ju, pri zavijanju čokolade, za etikete, za zavijanje cigaret itd. Tudi predelava te vrste premazanega papir-
ja ne predstavlja nobenega problema. Lahko rečemo', da nastopijo tu pa tam težave, ki pa so tipične za premazane papirje, ter so odvisne od samega premaznega sloja.
Bele usedline, ki pri nadaljnjem tiskanju z gumijastim valjem vseeno tvorijo pravilni sloj, pa so pri strojno premazanem papirju vzrok za manjšo odpornost proti vodi. Vlaga, ki med tiskom prehaja s plošče na gumijasto prevleko valja, raztopi določene sestavne dele premaza. Danes se te nevšečnosti odpravljajo s tem, da stalno izboljšujejo vodne odpornosti emulzij za pre-mazovanje. Te usedline speremo z običajnimi sredstvi, ki so na voljo za pranje gumijastega valja, največkrat pa z vodo.
Seveda pa nastanejo tudi usedline premaznega sloja, ki jih vlaga, katera je stalno prisotna, med tiskanjem izloči prav iz papirja in ki se lahko utrdijo na gumijasti prevleki valja in jih je prav težko odpraviti. Uporabiti
moramo posebna pralna sredstva. Vzroke za te pojave je praviloma težko poiskati. Dosedanje raziskave niso pokazale nič določenega. Res pa je, da se te vrste usedlin zelo redko pojavljajo. Težave, s katerimi se borijo tiskarji, morajo ravno tako dobro poznati papirničarji, ki naj bi poskušali čimbolj zmanjšati raztapljanje premaznega sloja. Možnosti daje tudi vlaženje z alkoholom, ker je ovlažitev dosti manjša kot pri običajnem vlaženju.
Za primerjavo si oglejte še nekaj slik:
Slika 1. Strojno premazan papir (slika površine)
Slika 2. Strojno premazan papir (prečni posnetek)
Slika 3. Originalni papir za umetniški tisk (slika površine) Slika 4. Originalni papir za umetniški tisk (prečni posnetek) Slika 5. Premazani papir z ulito površino (slika površine)
Slika 6. Premazani papir z ulito površino (prečni posnetek)
Slika 7. Specialni matirani premazani papir (slika površine) Slika 8. Satinirani papir (prečni posnetek).
(Po reviji Verpackungs-Folien, Papiere)
ing. Majda Žemva
, t	^...........	■ . c ■ ».,.......................
+■	■' t

Med delavci v kalorični centrali
KOLIČEVO, MAJA — Bralcem predstavljamo del posadke v kalorični centrali z namenom, da jih malo bolj spoznamo. Pogovarjal sem se z Rafaelom Jegličem, strojnikom, zaposlenim pri nas .12. let, Nikom Mežnarjem, kurjačem, zaposlenim v podjetju 8 let, Ivanom Koželjem, ključavničarjem, ki je v podjetju 11 let, Lukom Capudrom, pomočnikom kurjača, ki je v KC 10 let in Vinkom Kokaljem, ki že 8 let odvaža žlindro.
Vprašanje: S čim ste zadovoljni v KC in s čim ne?
Jeglič: — Zadovoljen sem z ureditvijo izmenskega dela, saj nam omogoča po tritedenskem delu v treh izmenah en teden prostega časa. Tudi s sodelavci se dobro razumem.
Niko Mežnar pri čiščenju notranjosti kotla
jača pri Steinmuller parnem kotlu.
Manj zadovoljen pa sem z delovnimi pogoji, ki nastanejo po 4 do 5-mesečnem obratovanju, ko se kotel onesnaži, ali v zimskem času zaradi obremenjenosti kotla in mokrega premoga. Zaradi bolj zanesljivega obratovanja predlagam več planiranih zastojev, da
Luka Capuder pri čiščenju filtra
bi nevšečnosti pravočasno odstranili.
V času remontov zaradi težkega in umazanega dela nadurno delo ni primerno nagrajeno v primerjavi z nagrajevanjem rednega dela.
Koželj: — S sodelavci — ključavničarji, s katerimi vzdržujemo KC, se dobro razumemo.
Nikakor pa ne morem biti zadovoljen z urejenostjo in opremo delavnice, ki je v nekdanji stanovanjski hiši, brez primerne garderobe in umivalnice. V času remontov moramo za vsako malenkost v strojno delavnico.
Nisem popolnoma zadovoljen z nagrajevanjem, ko se primerjamo s ključavničarji v strojni delavnici, saj so pogoji dela v KC precej slabši.
Capuder: — Čeprav opravljam razna dela od čistilca, voderja do pomočnika kurjača, sem z delom zadovoljen. Izmensko delo me ne moti. Všeč so mi tudi dobri odnosi med sodelavci.
Najbolj pa me motijo delovni pogoji pozimi, ko se zaradi obre-
Kurjač Janez Kepic
Nisem pa najbolj zadovoljen, ker zahtevno in odgovorno delovno mesto strojnika pri nagrajevanju ni v pravilnem razmerju z ostalimi delovnimi mesti v podjetju.
Vsi skupaj imamo težave, ker so parni kotli in pogonski stroji največkrat preobremenjeni in imajo za posledico nepredvidene okvare.
Prav tako imamo pomanjkljivo opremo za izvrševanje remontnih del. Nujno moramo dobiti brusilni stroj za ventile.
V strojnici bi morali preprečiti prepih s primernimi prezračevalnimi napravami in izolirati tlak v kabini.
Mežnar: — Zadovoljen sem z dobrimi odnosi med sodelavci, z ureditvijo izmenskega dela in odgovornim delovnim mestom kur-
Vinko Kokalj pri vzdrževalnih delih
vrtu, dopust pa z družino preži- Kokalj: Imam družino s 4 otro-vimo na morju ali planinah.	ki, zato v prostem času pomagam
Capuder: V prostem času po-	ljudem pri zidanju	hiš. Morja še
magam doma na manjši kmetiji,	nisem videl, nekaj	dopusta pa z
rad pa grem na morje ali pla-	družino preživimo	v planinah,
nine.	Razgovor zapisal Stane Laznik
Miha Kosmač v strojnici
Uspešno so končali prvi letnik
KOLIČEVO, MAJA — V mesecu aprilu je bil končan I. letnik poklicne papirniške šole za odrasle. Ta letnik je bil zunanji oddelek šolskega centra tiska in papirja v naši delovni organizaciji.
Za pridobitev poklica papirničarja se je ob začetku šolskega leta vpisalo 32 delavcev. Uspešno pa je I. letnik v šolskem letu 1970/71 zaključilo 27 delavcev oziroma učencev.
Čeprav je bilo obiskovanje pouka za učence naporno, ker so morali istočasno opravljati tudi svoje delo na delovnem mestu, so redno prihajali na predavanja, razen tistih izjem, ki so imeli izmeno v času pouka in niso imeli možnosti zamenjave.
I. letnik so učenci končali z naslednjimi uspehi: eden (1) je bil odličen, dva (2) sta bila prav dobra, dvaindvajset (22) je bilo dobrih in dva (2) sta bila zadostna.
Tudi tokrat je bila volja do učenja močnejša od vseh drugih interesov, kar se je pokazalo pri resnem študiju in končnem uspehu.
I. letnik so uspešno zaključili:
Bevk Marko, Dragar Ivan, Grilj Anton, Hribar Franc II, Hribar Miro, Hočevar Ivan, Jeras Vinko, Jasenc Marjan, Kveder Jože, Kokalj Franc, Kovač Jože, Krulc Franc, Ložar Jakob, Novak Anton, Oštir Jože, Orehek Marjan, Per Janez, Peterka Lado, Peterka Franc, Prelovšek Stane, Potočnik Peter, Rožič Janez, Ravnikar Anton, Resnik Janez, Urbanija Franc, Zabret Janez in Zupanc Ciril.
Prav gotovo so ti tovariši zaslužili, da jim ob koncu šolskega leta damo vse priznanje, obenem pa jim čestitamo k uspehu, ki so ga dosegli, ter zaželimo isto resnost učenja tudi v II. letniku.	Milan Deisinger
Ivan Koželj pri remontnih delih
menitve kotlov širijo po kotlar-nici zdravju škodljivi plini.
Kokalj: — Kljub težkemu delu, posebno pozimi, sem zadovoljen. S sodelavci se dobro razumem in všeč mi je ureditev izmenskega dela.
Precej časa pri nas govorimo o mehanizaciji odvoza žlindre, vendar kam dlje nismo prišli.
Vprašanje:	Kako izkoristite
prosti čas?
Jeglič: Hiše še nimam popolnoma dograjene, zato del prostega časa porabim za njeno urejanje. Pomagam pa tudi drugim graditeljem stanovanjskih hiš pri napeljevanju instalacij.
Dopust pa z družino izkoristimo na morju in planinah.
Mežnar: Do sedaj sem v prostem času urejal hišo in napravil kakšnemu lastniku pločevine na štirih kolesih ličarsko uslugo, sedaj pa bo več časa ostalo za družinske izlete in rekreacijo.
Koželj: Prosti čas izkoristimo za dela pri nedograjeni hiši in na
Ležaje sušilnih valjev je pregledovala skupina pod vodstvom tovariša Oražma
Cas remontov
KOLIČEVO, MAJA — Ustaljena praksa izvajanja remontov na proizvodnih strojih v jesenskih obdobjih je bila v letošnjem letu prekinjena. Z remonti smo letos pričeli v mesecu maju zaradi obveznega remonta in pregleda Steinmuller kotla in ostalih energetskih naprav. Priprave za remont so v vzdrževalnih delavnicah in ostalih oddelkih potekale istočasno s pripravami na praznovanje 1. maja, saj smo z remontnimi deli pričeli že 3. maja.
Sezname del za posamezne proizvodne stroje smo morali letos dopolniti že z obsežnimi deli pri obnovi jeklene konstrukcije,
parovodov in elektrovodov. Ta konstrukcija z instalacijami je bila po lanski nasilni porušitvi postavljena provizorično.
Po programu smo v prvem delu remonta opravili dela pri KS II, v pripravi snovi, v bru-silnici lesa in dela na obnovi jeklene konstrukcije z instalacijami. Kljub maksimalni angažiranosti vseh zaposlenih pri izvedbi remontnih del smo se tudi letos pcslužili pomoči v delovni sili, ki sta nam jo nudili Papirnica Vevče in tovarna papirja in celuloze Krško. Ob tem naj poudarim, da je sodelovanje med kolektivi industrije papirja SRS
žal pa moramo tudi letos ugotoviti, da se število naročil za remontna dela vse preveč povečuje še med potekom remontov. Resda so nekatera dela takšna, ki se pred ustavitvijo stroja težje predvidijo, pa vendar bi se obseg tovrstnih del moral znatno skrčiti, če hočemo remontna dela izvajati planirano in organizirano.
Tudi pri letošnjem remontu velja poudariti, da so vsi, ki so remontna dela izvajali, vložili veliko napora in truda, ter opravili vsa dela tako, da smo stroje brez posebnih težav spet pognali.
IKS
Dela pri prečnem rezilcu so bila obsežna
Ključavničar Miha s članom posadke
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Ljubljana—Vevče
RAZPIS
V skladu s potrebami in planom kadrov razpisujemo v šolskem letu 1971/72 naslednja prosta vajenska mesta:
1 obratni električar 1 strojni ključavničar
1	klepar — inštalater
2	strugarja
Pogoj: Najmanj z dobrim uspehom dovršena osemletka. Starost pod 17 let.
Za poklic primerno zdravstveno stanje.
Prošnje je nasloviti na kadrovski oddelek podjetja. Rok prijave do 30. junija 1971.
Kadrovska služba
Razpis štipendij in učnih mest
Papirnica Količevo bo v šolskem letu 1971/72 podelila naslednje štipendije:
eno (1) štipendijo na Ekonomski fakulteti
eno (1) štipendijo na Srednji administrativni šoli
eno (1) štipendijo na Ekonomski srednji šoli
eno (1) štipendijo na Tehnični srednji šoli — strojni odd.
štiri (4) štipendije na poklicni papirniški šoli
V učno razmerje bo sprejela naslednje vajence:
dva (2) vajenca za strojnega ključavničarja
dva (2) vajenca za obratnega električarja
enega (1) vajenca za kovinostrugarja
enega (1) vajenca za vodovodnega inštalaterja
enega (1) vajenca za varilca
Interesenti naj pošljejo prošnje na naslov Papirnica Količevo, p. Domžale najpozneje do 15. junija 1971.
Pleskar Tone je imel veliko dela
Tudi pri delu je tovariš Franci nasmejan
Strojevodja Stane in pomočnik Maksel pri remontnem delu
na tem področju dela zaenkrat vzorno. Da se remontna dela izvajajo tudi v podaljšanem delovnem času, je razumljivo in ustaljeno, saj moramo v okviru realnih možnosti težiti za tem, da za remonte porabimo čimmanj delovnih dni. Zaradi razmeroma slabe stimulacije dela v podaljšanem delovnem času pa se v zadnjih letih pojavlja to, da večji del zaposlenih pri remontih ne želi imeti plačanega dela v podaljšanem delovnem času v denarju, temveč želijo opravljene nadure izkoristiti za svoj prosti čas. Ta način izkoriščanja nadur pa povzroča težave pri rednih delih v vzdrževalni dejavnosti, pa tudi obračuni posameznih del postanejo zaradi tega nerealni, zato bo nujno to problematiko1 obdelati in stvari precizirati.
Kot je že omenjeno, je bil obseg remontnih del zelo obsežen,
Dobro
uspela
sektorska
vaja
VEVČE, MAJA — Ob 17.05 je zatulila preplah tovarniška sirena. No, okolica je bila že prej obveščena, da ne gre zares. Napovedana je bila sektorska vaja gasilcev. »Gorelo« je poslopje IV. PS in zgradba remontnih delavnic. Le tri minute po znaku sirene je strojnik Jernej Resnik že pognal novo motorko, ki jo je prostovoljno industrijsko gasilsko društvo prejelo od tovarne. Le nekaj minut zatem so prispeli tudi gasilci iz Zg. Kašlja in Sostrega. Kratka povelja, organizirani premiki, naučeni posegi in že je »žarišče požara« bilo premagano.
Vajo si je ogledalo tudi precej delavcev pa tudi vodilni delavci so s svojim obiskom dali priznanje delu vevških in okoliških gasilcev, zlasti pa potrebi po opremljenosti v primeru, ko bo alarmni znak sirene pozival ob resnični naravni nesreči.
Pogovor o vaji se je sukal okoli novega gasilskega avtomobila, ki je bil gasilskemu društvu prav tako potreben, kot nova motor-ka. Njena tehnična izvedba in tehnična dognanost je tolikšna, da odslej v nobenem primeru gasilci ne bodo v zadregi, ko bodo nudili pomoč v nesreči. Želja pa je, da bi oba nova stroja bila res v pravih rokah.
Tudi iz šestih cevi je pri novi molorki pritisk vode dovolj velik
Zbor po končani vaji
Papirniške športne igre
KOLIČEVO, MAJA — V dneh 23. in 24. aprila 1971 je bilo na skrajnem koncu Slovenije, na Sladkem vrhu in Ceršaku nadaljevanje XIII. športnih iger pa-pirničarjev, ki je obsegalo naslednje panoge:	streljanje, na-
mizni tenis in šah.
Kako na mestu je bila odločitev, da športne igre ponovno oživijo, kaže dejstvo, da so se letošnjih iger udeležili tekmovalci in tekmovalke 7 papirnic Slovenije.
Predstavniki prirediteljev so svoje goste dočakali že v Mariboru pred hotelom Turist, kjer so bila za vse udeležence rezervirana prenočišča. Po uvodnih prisrčnih pozdravih in po razmestitvi ekip po hotelskih sobah smo krenili naprej preti Ceršaku. Zelo lep je bil pogled na dolgo kolono osebnih avtomobilov, ki se je ob lepem sončnem dopoldnevu pomikala proti meji. Pred tovarno nas je pozdravila množica delavcev in ostalih prebivalcev Ceršaka. Zvoki domače godbe na pihala so še dodatno prispevali k že tako dobremu razpoloženju. Direktor tovarne Ceršak tov. Poglej je pozdravil vse nastopajoče, jim zaželel dobrodošlico, najboljše počutje ter mnogo športnih uspehov.
Po otvoritvi se je kmalu začelo tekmovanje v streljanju z zračno puške. Nastopilo je 7 moških
ekip in 3 ženske ekipe. V obeh konkurencah so premočno zmagali Radečani. Tekmovalke Radeč so celo dosegle rezultat, ki bi jih uvrstil na 2. mesto med moškimi. Zanimivo je, da so strelci s Sladkega vrha za en sam krog prehiteli Količevce in jih potisnili na 3. mesto.
Medtem ko so se strelci trudili, da bi čim večkrat zadeli v črno, so nam ljubeznivi domačini razkazali tovarno in moramo reči, da smo bili ugodno presenečeni nad vsem, kar smo videli. Posebno so nam padle v oči nekatere najmodernejše naprave in vzoren red.
Po končanem strelskem tekmovanju smo se odpeljali na Sladki vrh, kjer so medtem namiznoteniški igralci že pričeli z igranjem. Najprej sta se v domači konkurenci pomerili edini ženski ekipi Sladki vrh I in II, pri čemer je prva ekipa zmagala in osvojila pokal. Nato so se neusmiljeno zgrabili moški za čim-boljši uspeh. Ze po prvem delu se je izkazalo, da je ekipa Količevega najboljša in predvsem najizenačenejša ter da jim ne bo mogoče odvzeti prvega mesta.
Naslednjega dne je preostal še drugi del tekmovanja v namiznem tenisu ter šah.
Ker je bilo prvo mesto v namiznem tenisu že oddano, se je za drugo in tretje mesto razvnel
ogorčen boj. Drugo mesto je z malo športne sreče pripadlo ekipi Krškega, tretje mesto pa ekipi Vevče.
Favorizirano šahovsko moštvo Papirnice Količevo se je moralo nepričakovano krepko potruditi, da ni izgubilo stalnega prvega mesta. Do konca jih je ogrožalo moštvo Krškega. Precej je temu kriv tudi dogovor vodij ekip pred začetkom iger, ki je določal, da se lahko moštvo za vsak dvoboj po želji spremeni. Ostala moštva so bila zelo izenačena.
Po končanih tekmovanjih so organizatorji pripravili v lovskem domu podelitev pokalov in diplom, nato pa zaključni večer. Vsem prisotnim bo prav gotovo še dolgo ostal v spominu zaključni del športnih iger po nad vse prisrčnem in veselem vzdušju. Ob zvokih zabavnega ansambla »Paloma« in ob pristni štajerski kapljici so se obujali spomini na dogodke preteklih športnih iger ter sklepala nova poznanstva med papirničarji. Mnogo, mnogo prekmalu je prišel čas odhoda. Posloviti smo se morali od nadvse gostoljubnih in prisrčnih prirediteljev Sladko-gerčanov.
Vsi udeleženci se bomo še dolgo spominjali odlično organiziranih tekmovanj, predvsem pa prijetnih trenutkov, preživetih med svojimi prijatelji — papirničarji.
Strelci se ne šalijo
Med šahisti
Rezultati:
Streljanje — ženske:	krogov
1. Radeče	686
2. Ceršak	502
3. Količevo	330
Streljanje — moški:	krogov
1. Radeče	725
2. Sladki vrh	665
3. Količevo	664
4. Ceršak	648
5. Krško	610
6. Medvode	598
7. Vevče	456
Namizni tenis — ženske: 1.	Sladki vrh I 2.	Sladki vrh II	
Namizni tenis moški: 1.	Količevo 2.	Krško 3.	Vevče 4.	Sladki vrh 5.	Medvode 6.	Radeče 7.	Ceršak	
Šah:	točk
1. Količevo	22,5
2. Krško	21,5
3. Ceršak	14,5
4. Radeče	11
5. Sladki vrh	10,5
6. Vevče	10
VV
Predsednik organizacijskega odbora ing. Ivo Velikogne izroča pokal za I. mesto v namiznem tenisu
Otvoritev športnih iger
Pred tovarno lepenke v Ceršaku
Zmagovalci v šahu
Afriška umetnost rezbarjenja v gradu Goričane
MEDVODE, MAJA — Prijetnih dogodkov se radi spominjamo! In prav tako prijeten dogodek je obisk etnografskega muzeja v gradu Goričane pri Medvodah. Škoda je le, da okoličani redko zaidejo vanj. Poleg stalno razstavljene kitajske zbirke so še občasne razstave, ki popestrijo že tako bogato etnografsko zbirko. Trenutno si lahko ogledamo umetnost rezbarjenja dveh vzhodnoafriških plemen -— Akam-ba in Makonde.
Pobliže se seznanimo s temi plemeni. Akamba je pleme Ban-tu črncev, ki živi ob zgornjem toku reke Athi. Po velikosti je tretje največje pleme v Keniji in šteje skoraj milijon ljudi. Domovina plemena Akamba je nepregledna savana in redek gozd, ki sta izredno bogata z divjadjo. To so poljedelci, ki gojijo proso in koruzo, so pa tudi dobri živinorejci, ki imajo velike črede govedi, ovc in koz, razen tega so tudi odlični lovci. Stanujejo v kopastih kolibah, ki so združene v manjša, močno raztresena naselja. Vera plemena Akambe je simbioza med življenjem in smrtjo. Za te ljudi sta naravnost in nadnaravnost, materija in duh, življenje in svet eno. Zato so tudi stalno v stiku z umrlimi predniki in to verovanje povezujejo v trdno zapriseženo plemensko skupnost. V čaščenju predni-
časa ohranilo svoje tradicionalno življenje v vsej izvirnosti. Prvi beli naseljenec, misionar, je prišel med to pleme šele leta 1922, prvega privrženca za katoliško vero pa je pridobil šele leta 1930. Makonde so izredno trdovratni in imuni za zunanje vplive. Močno so pač oddaljeni od sveta, saj imajo do glavnega upravnega središča dva tisoč kilometrov. Njihovo domovanje na visoki planoti je prava trdnjava. V tej so redka naselja, ki so močno oddaljena drugo od drugega. Vsaka vas živi svoje neodvisno življenje, ima svojega poglavarja, svoje tradicionalne vaške institucije, svoja verovanja v umrle prednike. Posebnost tega plemena je stara tradicija v kiparjenju z lesom. O tem priča tudi legenda. V davnini je prvo živo bitje, ki še ni bilo človek, izrezljalo iz lesa figuro ženske. Postavilo jo je na sonce pred jamo, v kateri je prebivalo. Naslednji dan je figura oživela in postala njegova žena. Čez nekaj časa se je iz zveze prvih dveh bitij rodil prvi Makonde, ki je bil prvi človek na svetu.
Tradicionalna umetnost tega plemena vključuje v svoje skulpture realistične kipe, ki so večkrat groteskno karikirani človeški liki. To so zaščitni kipci, namenjeni domačemu ognjišču ali ljudem na potovanju ali lovu.
Cesto so na njih uporabljali človeške lase in jih oblačili v obleke in jim dodajali okrasne predmete. Umetnost plemena Makonde je zelo stara in sega nazaj več deset tisoč let.
In kaj si lahko ogledamo na razstavi? Celo vrsto skulptur, po številu okrog sto, ki predstavljajo razne kipce žena z otroki, kar simbolizira plodnost, skulpture, ki ponazarjajo družino in služijo največ kultu umrlih, pri čaščenju prednikov. Presenečajo nas skulpture, ki predstavljajo človeka pri raznih vsakodnevnih opravilih in maske, ki so največkrat mešanica človeških in živalskih potez. Maske uporabljajo pri številnih kulturnih, magičnih obredih. Sodobna umetnost teh plemen je v manjši meri realistična, bolj je abstraktna, močno stilizirana in skrivnostno simbolična. Poznajo se vplivi krščanskega simbolizma, posebno pri Makonde. Toda to ni enostavno posnemanje. Sodobni afriški umetnik združuje krščanske simbole s simboliko življenja svojega plemena, ki je še vedno polna demonov, duhov in gro-teksnih podob preteklosti in služijo danes za prikaz demonov lakote, izkoriščanja, strahu, dehumanizacije človeka v kolonializmu. Prikazujejo boj proti ko-laboracionistični vlogi cerkve. Nandege in šejtani so še vedno tu, toda zdaj so to zli duhovi sodobnega sveta, duhovi boja med silami kolonializma in močjo ljudi, ki se borijo za svojo svobodo.	RČ
Razstavni predmeti v Gradu Goričane
KOMBINIRANA IZPOLNJEVANKA
B
1
2
3
4
5
6
	O														n	
	o														o	
	p						c	D							o	
	0														o	
	o						r	1							o	
	o							□							o	
Grad Goričane pri Medvodah
Od A do C: 1. drobno kamenje, 2. hrvaško mesto s tovarno papirja, 3. mož, ki mu je žena umrla, 4. frezar, 5. glasovi ptičev ali otrok, 6. sredina, središče.
Od B do D: 1. verski obred, ki je otrokom v veselje, 2. kost prsnega koša, 3. odličen igralec namiznega tenisa (Edvard), 4. la-
kov uporabljajo lesene skulpture, kipe in maske. V tem je eden od vzrokov, da je pri tem plemenu močno razvita plastična umetnost. Drug vzrok je izredna ljubezen do lova, in tretji, da še danes igrajo pri njih veliko vlogo totemi. Zato so jim živalske figure, izdelane iz lesa, magični pripomoček pri lovu. Pri tem plemenu imajo še danes veliko vlogo čarovniki, ki zdravijo s pomočjo zagovorov, naravnih zelišč in kultnih kipcev. Ob poroki, ob smrti in raznih slavjih uporabljajo obredne maske. Razen lesenih skulptur pa klešejo Akambe tudi v kamnu, močno je pri njih razvito tudi umetniško oblikovanje v železu. Značilna zanje pa je lesena plastika, ki jo prikazuje razstava.
Tudi pleme Makonde pripada Bantu črncem. Živi v severnem Mozambiku in južni Tanzaniji. To so kmetje, ki na skromni zemlji pridelujejo predvsem proso, koruzo in fižol. Stanujejo v kopastih kočah. Zaradi nedostopnosti visoke planote, kjer to pleme živi, je razmeroma dolgo
Sem ob veliki vodi naplavljeno drevo-topol. Ujelo sem se na vevškem jezu in poskušalo tam že drugič ozeleneti. Prosim usmiljenega človeka, da me reši teh spon. Nerado kvarim sicer lep izgled okolice
dijski tovor, 5. domače žensko ime, 6. topel vrelec.
Od C do F: 1. vrsta opice, 2. posebna šahovska poteza, 3. prostor za napajanje živine, tudi rečna struga, 4. ženski gost, gostiteljica, 5. porcelanska glina, ki se uporablja tudi kot polnilo v papirni industriji, 6. velikaš, mogočnik.
Od E do G: 1. slovensko me-. sto z velikim pristaniščem, 2. pristanišče v Senegalu, 3. dan v tednu, 4. človek ali žival, ki prebiva pod zemljo, speleolog, 5. znan italijanski nogometni klub, 6. veža, rimsko preddverje.
Cd F do H: 1. težaven ženski poklic, ko še ni bilo pralnih strojev, 2. združenje podjetij monopolističnega značaja, 3. največji dosežek, 4. domače žensko ime, 5. srednjeveško zdravilo, 6. hrvaško mesto s tovarno papirja.
Ob pravilni rešitvi dobite na poljih, označenih s krogci, imeni dveh slovenskih krajev s tovarno papirja oziroma lepenke. V sredi lika dobite na poljih, označenih s kvadratki, znan izdelek papirne industrije.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
(pomišljaj pomeni prazno polje)
Vodoravno:
Papirnica Vevče, Rilke — Napoleon, Aterno — rezerva, zima — tast —* Adi —, Noe------oboist
— na, osvobodilna fronta — let,
Platon — Kokra — ----------------
dirka, logaj — odganjanec, Avala — Zei — Oamaru, kabiri —
Lj----nasip, okun — kroatisti-
ka, vinar — IV — Stael — ra-
kla, and —■ Vrsno---------rja —
trans, nj ----antikvar — elementi, jahač — ohrovt----------- —
kokain, e — ara —1 sloj----------
krevsa — KJ, Eva — tajga---------
kalif — LS, sraka — vulkan —• kapelnik, rana — midi — SOS — SARI — Ni, hranilnica — čas — ženka — AN — — NL — a —
osla, 00 — tat------Liam, omr-
zovanje-------a, satiniranje, z,
alodij •— pa — Rio, kalander — IP — Nama ■— Mann, opozarjanje —------odbitek, toplina sred-
stva — Arosa.
IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE
Nagradno križanko so pravilno rešili in bili izžrebani:
1.	10.— din — Pavla Jagodič
2.	10.— din —- Vidrgar Fani
3.	10.— din — Ada Babnik
4.	30,— din — Ciril Potočnik
5.	60.— din — Franc Žabjek
6.	100,— din — Bogo Kokalj
Rešeno kombinirano] izpolnje-vanko pošljite na uredništvo Našega dela do 10. junija 1971. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 pravilnih rešitev in jih bomo nagradili: tri po 10.— din, eno po 30.— din in eno po 60.— din.
Nove knjige v strokovni knjižnici na Vevčah
Vevče, maj 1971.
Richtmeyer, Kennard, Cooper: Intro-duction to modern physics.
New York, McGraw-Hill Book Co.
1969.	Sg.: FI-00015
H.	E. Horten: Export—Import Korre-spondenz in vier Sprachen.
Frankfurt/M, Fritz Knapp Verlag 1970. Sg.: RA-00063
Wharing: Deutsches W6rterbuch. Giitersloh, Bartelsmann Lexikon Verlag 1970. Sg.: SL-00141 R. Brdička: Osnove fizikalne kemije. Zagreb, Školska knjiga l&fiO. Sg.: K-00'108
R.	Misita:	Elektrotehnički grafički
simboli.
Sarajevo, Zavod za izd. udžbenika
1970.	Sg.: PR-00090
D. Petrovič: Priručnik za elektroinsta-latere.
Beograd, Tehnička knjiga 1969. Sg.: PR-00089
Keler, Maričevič, Srb: Elektromonter-ski priručnik.
Zagreb, Tehnička knjiga 19^9. Sg.: PR-00088
Ivan Turk: Računovodstvene informacije kao podloga za donošenje poslovnih odluka. Zbirka OEP: 9-10-1971
Zagreb, Informator 1971. Sg.: IPK/OEP -00137
S.	Markovski: Osnove teorije troško-va. Zbirka OEP: 11/70
Zagreb, Informator 1971. Sg. IPK/OEP-00138
R. Todič, A. Radič: Poslovna statistika.
Beograd, Savremena administracija 1970. Sg.: PE-00337
Mehanizem jugoslovanskega gospodar_ stva, Inflacija.
Ljubljana, Ekonomski inštitut 1970. Sg.: PE-00338
Gospodarstvo konec 1970. leta. Analiza in prognoza.
Ljubljana, Ekonomski inštitut 1970. Sg.: PE-00339
F. Jagodič: Osnove elektromonterskih pogonov. I. in II. del Ljubljana, Univerza (1968—1965) Sg.: EN-00096/1,2
N. Nikolič: Elektromotorni pogon. Zagreb, Tehnička knjiga 1970. Sg.: EN-00097
D. Golubovič: Mehanika. Statika i ot-pornost materijala.
Zagreb, Tehnička knjiga 1971. Sg.: ST-00087
Inflacija osebnih dohodkov.
Ljubljana, Ekonomski inštitut 1971. Sg.: PE-00340
Neuere Entwicklungen moderner Zell-stofftechnologie und Aufschluss — verfahren.
Fortdruck aus dem Wochenblatt f. Papirf. (NO. 21, 22, 23)/24-1970. Sg.: CP-00227 in CP-00228 Handbuch der Reproduktionstechnik. Band II — Chemiegraphie Band IV — Tiefdruck Frankfurt/M, Polygraph Verlag lO^G— 1967. Sg.: TS-00011/2, 4 Encyclopedia of Science and techno-logy.
An international reference work in fifteen volumes including an index. New York, McGraw-Hill Book Co. 1960', 1966, 1971. Sg.: LE-00027/1-17
I.	Vitez:	Financijsko poslovanje u
radnoj organizaciji. Zbirka OEP: 1-2/71
Zagreb, Informator 1971. Sg.: IPK/OEP -00139
H. Valentin: Arbeitsmedizin.
Stuttgart, Georg Thieme Verlag 1971. Sg.: Me-00058
R. Štrbac: Knjigovodstvo proizvodnje. Organizacija i tehnika evidentiranja proizvodnje. Zbirka IPK: 18-19-20/70 Zagreb, Informator 1971. Sg.:	BV-
00003/71
Elektroindustrija Jugoslavije 1971. Katalog.
Sarajevo, Svijetlost 1971. Sg.:	BV-
00004/71-1,2
Plavalna šola na Vevčah
VEVČE, MAJA — Topli poletni dnevi so tu in z njimi živ-žav ob rekah, morju in v kopališčih.
Lepo je posedati na soncu, posebno še, če ni potrebno paziti na svojega otroka, ki že zna plavati.
Če se je vaš malček lani vode še bal, bo letos že gotovo skušal zaplavati. Plavalni klub »Ilirija« bo letošnjo sezono spet organiziral plavalne tečaje za otroke. Ob zadostnem številu prijavljencev pa tudi za odrasle. Cena za desetdnevne tečaje, ki bodo v mesecu juniju in juliju, je nizka. Otroci pa se bodo pod strokovnim vodstvom naučili plavati. Naj za ilustracijo napišem, da se je v lanski šoli naučilo plavati nad 59 0/o otrok.
Tečaji bodo v kopališču na Vevčah. Za podrobnejše informacije pa se pozanimajte na kopališču vsak dan od 18. ure dalje. Kdor od vaših otrok že zna plavati in ni starejši od trinajst let, se lahko vpiše v plavalni klub. Tu si bo svoje plavanje izpopolnil, če le čuti veselje do tega najbolj zdravega športa.
VEVČE, MAJA — Zveza med papirjem in tiskom je neposredna. Zato je v programu Višje grafične šole iz Zagreba tudi obisk papirnic, tako da bodoči grafični inženirji pridejo v neposredni stik s proizvodnjo njihove osnovne surovine.
Konec meseca aprila je okoli 50 študentov drugega letnika te šole obiskalo in si ogledalo nastanek papirja od lesa do končne faze. Vsi udeleženci ekskurzije
Tovariš Vale, predsednik NK Slavije si rad ogleda vsako tekmo na domačem terenu
so se živo zanimali za tovarno, po ogledu pa so se pogovarjali o programu proizvodnje s strokovnjaki našega podjetja. Zanimale so jih karakteristike nekaterih posebnih vrst naših izdelkov, zlasti premazanih, program proizvodnje, organizacije in gospodarski položaj podjetja itd. Na koncu so eni in drugi ugotovili, da so v bodoče take vrste srečanja med grafičarji in papirničarji koristna, zato pa tudi potrebna.
Višja grafična sola nas je obiskala
Ob 50-letnici
Alpinski svet, previsi in kotanje.
Lepote neoskrunjene narave,
Bohotne hoste in megle igrave In širna polja in vode brezdanje
Navdilj so s Tabo — naj tema, naj dan je — Umirjajo duhci Ti, da težave V življenju nosiš kot slasti sanjave.. .
Elana polno Tvoje je snovanje.
Naturi zvest si v snegu in poleti,
Gora, opojnost v svoj objem Te vleče. Ujetnik hribov — prosto znaš živeti!
S prirodo zraščeno srce čuteče Ti bije križev pet. Čvrsto naj z leti Užije še veliko tihe sreče!...
Prijatelji papirničarji
Prepozno bo!
S tekme Slavija : Triglav 3 : 2
Mladinsko moštvo Slavije po nogometni tekmi Slavija : Ilirija 3 :1
KADROVSKA SLUŽBA POROČA ,
Papirnica Vevče
APRIL 1971
Prišli:
Jože Vidmar, pripravnik
Rudolf Pavlic, pospravljalec izmeta
v prem. odd.
Alojz Žust, razkladalec surovin Janez Griinfeld, ekonomist, pom. dir. vodja finančne službe Bojan Milinčič, pospravljalec izmeta v prem. odd.
Andrej Mikelj, dipl. ing., asistent vodje proizvodnje papirja Hasan Bašič, razkladalec surovin Tomaž Brajer, pripravnik Branko Jančar, II. pom. vodje kuhinje premaza
Marjan Subelj, II. pom. premaznega stroja
Ana Petrič, natakarica v Poč. domu
Odšli:
Janez Jezovšek, lastna odpoved
Jože Vidmar, umrl
Franc Vrečar, umrl
Rudolf Marn, upokojen
Andrej Krušič, samovoljno zapustil
delo
Božidar Cop, lastna odpoved Anton Križan, lastna odpoved
Poročili so se:
Franc Valič z Marjano Kredar Ibrahim Ibrahimovič s Fatimo Ha-sanovič
Čestitamo!
Rodili so se:
Antonu Končarju, hči Majda Hildi Gradišek, sin Jure
Čestitamo!
Tovarna celuloze ; Medvode
V MESECU APRILU SO SE ZAPOSLILI:
Anton Stenovec, nakladalec lesa in žamanja
Janez Dermota, nakladalec lesa in žamanja
Drago Škulj, strojni tehnik — pripravnik
V MESECU APRILU STA ZAPUSTILA PODJETJE:
Jakob Šubic, vratar, upokojen Karel Fertin, vodja kotlarne in HC, upokojen
ROJSTVA:
Radu Čepiču, pomočniku belilca, se je rodil sin Simon Vladu Stevanoviču, obratnemu gasilcu, se je rodil sin Marjan Iskrene čestitke!
Papirnica
Količevo
V	mesecu aprilu so se zaposlili:
Roman Kosmatin, kovinostrugar Vinko Kepec, strojni ključavničar Miroslav Glavinac, kovinostrugar Janez Mav, pomočnik strojev — pa-zilec sita KS II Mihael Boštele, klepar Marjan Tomazin, delavec na holand-cih
V	mesecu aprilu so odšli iz podjetja:
Peter Svetlin, delavec na holandcih — samovoljno
Viktor Rems, izdelovalec lesene embalaže — samovoljno Elkaz Murič, delavec v KC — samovoljno
Hasan Kaljkovič, delavec v KC — samovoljno
Hasan Dragovič, kolodrober PS I — samovoljno
-MDELO-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domanjko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »-Toneta Tomšiča-« v Ljubljani.