Na Vernih duš dan.
jm* grobove tihe                                          Angell na nebu
legel je večer,                                          zvezde vžigajo,
na grobove tthe                                        in moiitve vroče
splaval je nemir.                                       k njim se dvigajo.
S smehom Šepetajo k Bogu tja v vsemir . . . Na grobove tihe splaval je nemir . . .
2.
Ah, z lučkami iak. blestečimi                   Ah, in sanje vse rožice
vetreci se zigravajo,                                zapustile so,
in v šepetu skoz tihi večer                     pa se v domovje, tja v tiho vas,
dušice plavajo . . .                                   napotlle so.                                            .«
In tam, kjar nesrečni Ijudje
otožno v noč zdihajo,
pa srečo brezkončno v srce
siriehljaje jim dihajo . . .                                      ,.|K..
3.
Med križi, med lučkami                           In rožice tihe tako
speje jesen,                                              v smrtl tam sanjajo,
kjer sanjajo rožice                                   nad njimi lučke pa
zadnji sen.                                                 tožno se sklanjajo . . .
In vmirajoč lučke se poljubljajo križ, pa dušice plavajo tja v paradiž ...
Cveiko Slavin