Gospodarstvo. STROJl ZA POGON MLATILNIC. Mi vidimo, da skuša napredno kmetijstvo v vedno večji meri, kjer je le količkaj mogoco, nadomestiti drago roono delo z delom stroja. To pa je popolnoma upravičeno, posebno radi tega, ker je rocno delo v kmetijstvu najdražje, radi tega negospodarsko, posebno tam, kjer gre za to, da se v kratkem času opravi veliko dela in pa tam, kjer se rabi za pogon raznih strojev večjo in močnejšo gonilno silo. Te slučaje imamo pri mlatnji žita. Če pomislimo, da žeoe bencin osemkrat cenejše mlatilnico kot clovek, elektrifea desetkrat in para pa več kot dvajsetkraf, nas ne bode začudilo to, da se dandanašnji napredni gospodarji vedno bolj trudijo za pogon mlatilnih strojev, bencinovih in drogih eksplozijskih motorjev, el&ktromotorjev, pri zelo velikih množinah žita pa parnega stroja. Celo delavna živiaa je za pogon mlatilnih strojev cenejša; zato se že od nekdaj s pomočjo vitlja rabi za pogon mlatilnic. Ze pri navadni ročni mlatilnici se izplaoa, ako se ista preuredi fako, da se žene z vitljem. Vitelj. Da ]e delo z vitljom uspešno ter da se ne zgubi več kot je potrebno na koristnem ucinku ter ne izrabi gonilne moci živine; da se razen tega vitelj prehitro ne obrabi io je delo z njim varno, je potrebno, da je: vitelj pritrjen popolnoma trdno na svojem podnožju. Za dobro pritrjenje ima vsak vitelj spodaj otkvir iz lesa ali iz železa. Ta okvir se mora poglobiti v tla, na katera se postavi vitelj, ni do-# volj, da leži samo na tleh. Ob krajih se pritrdi okvir še s klini. Najboljše je, ako se podnožje betonira ter vpusti v beton okvir. Leseni okvir se s časom rad vsled mraza in vlage zvije, zato je boljši vitelj i železnim okvirjem, ki se pritrdi in poglobi v zidano podnožje z vijaki, tako da se nikakor niti najmanj ne premika. Pot, po kateri hodi živina, ko vleče vitelj, mora biti ne trda, temveč mehka, prožna, od •nje se ne sme pri delu dvigati prah. Najboljše je, da se jo tlaka z gramozom, nato s peskom, oboje se dobro zbije v zemljo, nato pa pokrije z žaganjem, katero se pred delom malo poškropi z vodo. Pot od zemlje ni dobra radi tega, ker praši preveč. Od dobre poti je veliko odvisno, kako moč razvija živina. Mesto na poti, kjer se odvaja gonilna os od vitelja in gre preko poti k mlatilnici, naj bode poglobljeno, tako da je po možnosti tukaj pot ravna in os poglobljena. Okoli osi se napravi mali jarek iz desk, na poti grez se napravi most, ki pa naj bo raven, ne kot streha. Nikakor ni prikladno, ako se nahaja gonilna os na poti in ni poglobljena, tako da se živina spodtika ob njo. Ruda, na kateri vleče živina, naj ne bo prekratka in ne predolga. Najboljša dolžina je od 3^ do 4 metre. Pri krajši dolžini se delavna moč živine premalo izkoristi, ker gre živina preveč v krogu; pri daljši rudi se rabi vec prostora in živina napravi daljšo pot v krogu, radi tega se vitelj suoe prepočasi. Ležaji se morajo pred delom dobro o- čistiti od nesnage, ki se je tu nabrala ter med delom dobro mazati. S tem se zmanjša škodljivo trenje in vitelj se da fažje vleči. Vitelj mora biti postavljen popolnoma vodoravno. Ce visi le za spoznanje na eno stran, tedaj ni samo to skodljivo, da se da težje vleči, temvec se mu zobje, ležaji in osi enostransko obrabijo, tako da se veliko preje pokvari. Zelo je umestno, da se na gonilni osi, ki gre od vitlja k mlatilnici, ob mlatilnici nahaja razrešljiva spojka, s katero se s tem, da se jo premakne z vzvodom, lahko v slueajii potrebe hitro ustavi mlatilnico, tudi če se vitelj še naprej suče. S tem se obvaruje mlatilnico pred poškodbami in se prepreči, oziroma omeji nezgode. Vitelj se mora počasi s previdnostjo staviti v pogon. Ako se hitro požene, se lahko polomijo zobje zobčastih koles, ali pa kalki drugi deli vitlja. Da živina ne trpi preveč pri delu, je dobro, da se jo vpreže pred vitelj na rudo, tako da se vstavi med kavelj in obrockom nalašc zato narejeno, zavito, prožno, jekleno pero. Ko potegne živina, se najprvo nategne to pero, nato se pa premakne vitelj, na ta način pride vitelj polagoma v gibanje, ne pa sunkoma, in živkia trpi manj. Z vlaganjem snopja v mlatilnico se sme pričeti šele, ko je mlatilnica v polnem teku. Zobčasta kolesa in drugi sukajoči se deli pri vitlju naj bodo tako pokriti in zavarovani s pokrovi, da ne more priti med delom delavec z njimi v dotiko. Na ta naein se prepreči nezgode. Ako je vitelj na prostem postavljen, naj se, ko ni v delu, prekrije z leseno strefao, da mu ne škoduje dež in prah ter tako trpi dalj časa. Dasiravno je vitelj zelo v rabi, posebno pri manjših posestnikih, ima pa vseeno dosti slabih strani, tako da ga vedno bolj izpodrivajo drugi motorji. Je poceni, delo z njim je jednostavno in je najbolj uporabljiv tam, kjer za vprežno živino ni dovolj drugega dela na razpolago. Ne priporočajo ga pa mnoge slabe strani, kakor so: Zahteva veliko prostora, kar pride posebno do izraza, ako se ga postavi pod streho. Ne da se prestavljati, se radi tega, ako se hoče z njim gnati še druge stroje poleg mlatilnice, mora iste postaviti v isto poslopje, ob katerem je vitelj postavljen. Poleg tega se tudi dostikrat pogon teh stro $ev z vitljem ne da urediti brez posredovalnih koles. Čas mlatnje je odvisen od tega, 'kdaj ni živina na drugem kraju zaposlena. Največkrat je to takrat, ko radi vreinena ni delo zunaj mogoče. Ako se redi ravno toliko vpre žne živine, kolikor je potrebno za obdelovanje posestva, tedaj se mora počakati z mlatnjo in seveda na novo žito, idokler ni obdelovanje zemlje končano, zgodi se pa lahko, da se obdelovanje slabo izvrši, oziroma zanemari na račun mlatnje. Moč vprežne živine se pri vitlju ne da polno izrabiti. Živina razvija svojo pajno moč takrat, če hodi naravnost, j)ri hoji v krogu pa leTlel. En del gonilne moci se porabi pri vitlju poleg tega za premaganje upora trenia, tako da vleče konj v vitlju z 0.75 konjske sile, od te sile pa pride _a pogon mlatilnice 0.6 konjske sile v poštev; vk>1 pa samo a 0.5 konjske sile. Pri uporabi večjega števila vprežne živine na istem vitlju se pa sorazmerno ne razvija večja sila. Že dva konja me vlečeta jednako mocno, tem manj pa vec. Mesto 1.2 konjske sile dajeta na mlatikrico 2 konja samo 1.16 konj«ke sile; 3 konji mesto 1.8 samo 1.56 konjske sile; 4 konji anesto 2.4 samo 1.92 konjske sile. Oim več konj, tem manj aile daje vsaki. Več kot 4 konje se itak ne splača vpregati v isti vitelj. \i tega sledi, da se da uporabljati vitelj gospodarsko uspešno le za male mlatilnice, ki pa napravijo tudi malo. Za večje mlatilnice, ki ločijo zrno od plev in slame, posebno pa one, ki poleg tega tudi enkrat preoistijo zrnje, je pa »aba vitlja že negospodarska, ker rabijo več pogonske sile, večje številno vprežne živine se pa slabejše izrabi. Ve¦eja mlatilnica pa ne rabi vedno stalno enako gonilno moč; dostikrat se zgodi, da trenotno rabi mnogo sile (n. pr. ako ¦se jo trenutno preobloži s snopjem), v tem shičaju vitelj _e zmaga dela, se Vinobister«. Dobi se po nizki ceni pri izumitelju Vinkotu Simonič, mehaniku v Ptuju, ki je prijavil svojo iznajdbo v patentovanje. Živinorejci, kmetovalci gornjegrajskega okraja, p»zor! Dne 21. septembra 1.1. se vrši velik živinski in blngovni sejem v Rečici ob Savinji. Sejm posetita tudi dva velekupca iz prevaljskega okraja, ki si hočela v svrho bodoče kupčije ogledati razstnvljeno blago in ki nameravata že na ta semjski dan nakupiti okoli 10 visokobrejih telic in par dobrih krav molznic. Živali morajo biti sicer marijadvorskega plemena, vendar se ne bo gledalo natančno na pasemske znake in na krepak izraz konstitucije. Glavno je: dobra zajamčena mlečnost! Živinorejci iz gornjegrajskega okraja! Ne zamudite ugodne prilike, da prodate vaše plemensko blago za razmeroma višjo plemenskoceno in priženite na sejem v Rečico ob Sav. dne 21. t. m. odvišne visokobreje telice in krave marijndvorskega plemena! Prilika prodaje plemenskega blaga za plemenske cene se nudi le poredkoma. — F. Wernig, kmetijski referent. Mariborski trg dne 4. septembra 1926. Na tem trgu, ki je bil prav dobro preskrbljen in tudi jako dobro obiskan, jc bilo 23 s 55 zaklanimi svinajmi, 28 s čebulo in zelenjavo, 30 s krompirjem in 35 s sadjem naloženih vozov. Slaninarji so prodajali pr> dosedanjih cenah na drobno po 10.50 do 25, na debelo pa po 14 do 17 D., domači mesarji so ostali pri starih cenah. — Pcrutnine in domačih živali je bilo okoli 600 komadov Cene so bile piščancem 10 do 25, kokošem 30 do 40, racam, gosem in puranom 30 do 80, domačim zajcem 5 do 30, angora zajcem 35 do 100, kanarčkom 50 do 100 D komad. — Krompir, zelcnjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: Krompir 1.50 do 2, paradižniki 5 do 15, čebula 2 do 4, česen 12 do 15, buče 2 do 4, kislo zelje 2 do 3, sveže zelje 1.50 do 2.50 D kg, endirija —.50 do 2.50, glavnata salata 0.25 do 1 D komad, mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, oljčno olje 30 do 40, bučno olje 18 do 22 D liter, suroro maslo 40, čajno 50 do 65, kuhano 45 do 50 D kg sirček 1 do 8 D hlebček, jajca 1 do 1.50 D komad. Sadje: jabolka in hruške 2 do 6, češplje 1.50 do 3, breskve 14 do 16 D kg, borovnice 2, brusnice 8, maline 4 do 4.50 D liter, cvetlice 0.50 do 5, v loncih 15 do 50, palme 10 do 200 D komad. Lesena in lončena roba 1 do 100 D, brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 5 do 7, lesene vile 5 do 8, cepci 8 do 10 D komad, leseni obroči po 3 do 10 D komad. Seno in slama na mariborskem trgn. V sredo, 1. septembra Je bilo 16 vozov sena in 5 vozov slame, v sobolo, 4. septembra pa 37 vozov sena in 6 vozov slame na trgu. Seno, katero se je proti 11. uri pocenilo, se je prodajalo po 60 do 90 D, slama pa po 35 do 40 D za 100 kg. Seno kakor slamo kupuje sedaj največ vojaška uprava, katera je razven tega večje k&ličine naročila pri posameznih kmetih. VI. radio-poročilo: Žatec, ČSR., 2. septembra 1926. 2ivahno nakupovanje — cene od 4000 do 4200 ČK za 50 kg (t. j. 140 D za kg>. Cene vstrajno zelo čvrste. Lelnik 1925 do 3300 čK za 50 kg. Zalec; SHS, 2. septembra 1926. Tu se je plačevalo do 112.50 za 1 kg. Novi zlati denar za 1 in 4 zlatnike dobimo. Naše finančno ministrstvo se je odločilo, da bo vzelo iz prometa vse zlatnike, ki še krožijo okrog izza časa obstoja Avstro-Ogrske. Da se izvede ta načrt, je odredilo finančno ministrstvo sporazumno z Narodno banko, da naj napravi dunajska tvrdka za kovanje denarja zlatnike za 1 in 4 avstro-ogrske zlatnike, ki se bodo razdelili kot zamena za še obstoječi avstrijski zlati denar. Novi zlatniki so izdelani zelo lepo. Zlat za 4 dukate je velik kakor stara petdinarka in je malo tanjši od današnjega dinarja. Na eni strani je podoba kralja Aleksandra in z napisom v cirilici: Aleksander, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev; na drugi strani je podoba Beograda in napis v latinici: Kraljevina S—H—S. Spodaj pod podobo Beograda je številka 4. Ravnoista dunajska tvrdka bo tudi nakovala čisto novi zlati denar za našo državo, ki bo predan kmalu v promet. Al. Kokelj: DRUŽINSK9 KLANJE NA SULTANOVEM DVORU. Turki so bili vedno kruti, neusmiljeni in grozoviti. Zgodovina slovenskega naroda iz prejšnjih stoletij poroča o tem strahovite reči, to so pa skušali naši fantje in možje tudi sami na sebi v Bosni leta 1878 in o tem smo mnogo čitali za časa balkanske vojne leta 1912. Potem se ne smemo čuditi, če pomislimo, kako divje klanje se je vršilo celo v družinah njihovih vladarjev, turških sultanov. .Švetovna zgodovina ne navaja nikjer tako brezsrčne morije kot je bila na dvoru turških vladarjev. Da je temn res tako, hočem po zgodovinskih virih*) navesti nekaj zgledov. Sultan Bajazid I. (1389—1403) je dal umoriti svojega brata, da bi bil varen pred njim. On je bil prvi, ki je to storil, in je taka otvoril vrata bratskim umorom v turški vladarski rodbini. Bajazid II. (1481—1512) je imel osem sinov, izmed katerih so ob njegovi smrti še trije živeli, namreč Korkut, Ahmed in Selim. Med njimi se je začel boj, v katerem je Selim zmagal in oba brata je dal umoriti. Alimed je prosil, da bi mu pustil življenje, a Selim je rekel, da mu hof-e dati edini fevd. ki se spodobi za premaganega osmanskega princa, namreč grob, in ga je dal neusmiljeno zadaviti. Bilo je živih še tudi pet vnukov, sinov njegovih umrlib bratov. Zapovedal je, da so jih pripeljali v njegovo palačo, kjen je dal vse zadaviti. Zaprl jih je v neko sobo in tam je za zastorom gledal sam sultan, knko so jih davili. Najmlajši, šele sedera let star, je kleče prosil za življenje, rekši, da hoče sultanu za en asper na d;in zvesto služiti — a vse zaman. Zadavili so ga. Zadnji, dvajsetletni mlndenič se je obupno branil, enemu rablju je zlomil roko, štiri jc z nožem nmoril, a Salim je poklical druge, ki so ga nnzadnje zadavili. Tudi Soliman II. (1520—1556), najslavnejši turški vladar, jo klal v svoji družini. Pri njem vidimo, kako strašna nesreča za družino je mnogoženstvo. V mladih letih'je bila njegova posebna ljubljenka neka čerkesinja, s katero je imel dva sina, Mustafo in Bajazida. Mustafa je bil očelovega značaja, bil je ljubljenec Ijudstva in armade in Soliman ga je smatral za svojega nasled-f nika. Bajazid je bil bolj tihega značaja. V pozncjših letih je ljubil sultan neko Rusinjo, Roksolano po imenu. Med tema dvem* ženskama je nastala starašna ljubosumnost. Nekega dne je Čerkesinja pretepala Roksolano ter jo je zmerjala z besedami: »izdajalka« in »prodano mesoc Roksolana }e kar «d pretepa, jokajofi in s kuštrovimi lasmi odšla k SolimaBU, ki je Čerkesinjo pr©» gnal v Amazijo, kjer je bil njen sin namestnlk. Sovraštvo mater fe prešlo na sine. Roksolana bi bila rada, da bi bil njen sin Selim prestolonaslednik, in je tako dolgo hujskala zoper Mustafo, da ga je dal Soliraan neusmiljeno zadaviti, pa tudi njegovega 14 letnega sina Mohameda. Zdaj je prišla vrsta na Bajazida, zoper katerega so tako dolgo hujskali Solimana, da je dal njega in njegove štiri sinove zadaviti dne 25. septembra 1561. Murad III- (1574—1596) je bil namestnik v Magneziji, ko js izvedel, da mu je oče umrl. Dne 21. decembra 1574 je prišel v Carigrad in takoj je dal pet bratov v svoji navzočnosti zadaviti. Ker so bili vsi mladoletni — najstarejši je bil star osem lel — je mufti temu ugovarjal, češ, da taki otroci ne morejo biti nevarni njegovemu prestolu. Toda bratomor je bil že lako v navadi na turškem dvoru, da se ni. nihče več na tem spodtikal. Vse prednike je prekosil v klanju Muradov sin Mohamed III. «596—1603). Ta je dal ob nastopu svoje vlade umoriti dvanajst bratov. Bil je strašen trinog, ki ni imel smisla za nobeno drugo gtvar kot za ženske t haremu. Pa to mu še ni bilo dovolj. Njegov jako zmožen prvorojeni sin Mahmud je prosil očeta, da bi mu irročil poveljstvo nad armado, ki bi naj zatrla t Aziji upor. Mohamedu se je njegova gorečnost zdela sumljiva, za to je dal njega ia vse njegove zagovornike zadaviti. Kake razmere so bile na turškem dvoru, kaže nastop vlade sultana Ibrahima 1. 1640—1649). Ko je njegov brat Murad IV. umrl, so šli dvorni služabniki proti njegovi sobi in so klioali: »Dolgo naj živi sultan Ibrahim!« Ibrahim pa se je bal, češ, da so ga prišli na bratovo povelje zadavit in je vrata zaprl z zapahom. Še celo takrat, ko so služabniki vrata vlomili in mu je mati povedala, da je Murad umrl, Ibrahim ni verjel. Ko je videl pred seboj mrtvo Muradovo truplo, šele tedaj je odrinil zapah od vrat in je sprejel pozdrave velikašev. Silno rad je imel velike ženske in res so našli neko Armenko, ki ga je kar očarala. Ker je bila zvita, ga je kmalu dobila popolnoma v svojo oblast. Sultanova mati je bila na njen vpliv ljubosumr-1. oovabila jo je na obed in jo dala zadaviti. Sultanu pa y.. r> ii, c" \: i . : la vsled prehuile krvi. Vsled te izgube se Ibrah :¦•¦ . Igo j i lal potolažili. V poznejših stoletjih ,... ijilo več takega klar.'a v vladarski družini, ker so Turki imeli z drugimi rečnu vcj opraviti. Na dnevnem redu so bili upori janičarjev, upori i;o_ažnih dežel in vedne vojske Zadnji je šel menda neprostovoljno iz sveta sultati Abdul Aziz leta 1876, katerega so Turki radi zapravljivosti odstavili. Za svojo kuhinjo in gospodarstvo je polreboval letno 50 milijonov frankov. Imel je več lisoe žen, katere so mu samegn sladkorja porabile na leto za 4O.(KK) frankov. Uradno so sicer naznanili, da si je Abdul Aziz vsled žalosti sam žile prerezal, toda v resnici so ga po stari turški navadi spravili v Alahovo naročje. CUDEŽNA REŠITEV UTOPLJENCA. Kakor je že vobče iznano, je povzročilo julijsko deževje po rodovitni Bački, a pred vsem v okolici Apatina, kjer je struga Donave že po svoji naravni legi kaj lahko preplavljiva, silne poplave. Mogočno valovje tega veletoka je prestopilo svoje bregove in zajelo celo mesto Apatin in bližnje vasi, kojih hiše so bile skoroda pod vodo. Tudi človeških žrtev ni bilo le neznatno število. Tako je v drugi polovici julija zopet poplavila Donava mesto in okolico; tamošnje prebivalstvo je prosilo bližnja mesta, ki so bila izven nevarnosti, pomoči. Odzvalo se jih je precej tudi iz mesta Subotice. Med temi tudi moj prijatelj V. I., sin bogate hiše subotiške. Ko je na kraju katastrofalne povodnji vstopil z drugimi v rešilni čoln, je veletok začel naraščati s tako silo, da so se valili kar celi hribi valovja po mestu. Bil je v nevarnosti vsak čoln. Ker ni bilo več mogofie uiti, so se vsi subotiški fantje obrnili na pomoč božjo, da jim priskoči na pomoč v skrajni sili. Toda valovje je čoln prevrnllo in vsi, ki so bili v njem, so izginili v velikanskih vrtincih. Ves dogodek mi opisuje moj prijatelj, ki se je edini rešil. Ker je njegova rešitev res nekaj čudovitega, jo priobeim, kakor mi jo je sam opisal v pismu. Piše takole: Subotioa, 7. 8. 1926. Imam sreco Te obvestit, da sem prišel takorekoč iz drugega sveta. Mislim, da so Ti moji starši .popisali, kaj se je zgodilo z menoj. Dragi Jožko! Mislim, da si slišal kaj o oni katastrofalni povodnji, ki jo je naredila Donava. Cela mesta in vasi je poplavila voda. Pred tremi tedni smo dobili poziv, da naj pridemo v Apatin, kjer je Donava že predirala zadnje nasipe. Nismo se dolgo pomišljali, temveč smo se že tretjega dne odpravili na pot, kateri smo bili sposobni za rešilni oddelek. Ko smo prišli v mesto Apatin, smo videli strašno opustošenje Donave. Od hiš se je videla samo še streha. Takoj se je bilo treba oprijeti dela, nositi žaklje in pesek na nasipe. Proti večeru istega dne, ob 6. uri, je spet pridrvel strašen naval vode; sirene so dale znamenje nevarnosti, na odselitev, kamor pač kdo ve in zna. Voda je kar prihajala v navalih. Ljudje, eden drugega stiskajoč in gazeč, sose reševali in bežali na sprednji del nasipa. Trije subotiški fantje pa smo ostali v colnu, če bo mogoče, da se odpeljemo nazaj in se rešimo, če pa ne, naj nam bo Bog milostljiv! Trenutno nam voda ugrabi fioln in bili smo namah v vodi. Toliko se še spominjam, da nas je nesla voda naravnost proti mlinu na veter (!), kjer sera se pa pogreznil in oči in usta so se mi napolnila z vodo, pred menoj se je pa stemnilo. Nadaljnje dogodke so videli drugi, o katerih so nas pozneje obvestili. Po teh dneh nesreče je jadrala v čolnu komisija, ki je pregledovala in ocenjevala povzročeno škodo po stanovanjih. Priplula je tudi do omenjenega mlina na veter. Ravno je hotela vstopiti nazaj v coln in odpluti dalje, ko zagleda veslač mene, ki sem obvisel na eni lopati mlina. Položili so me v coln k drugim mrličem, ker ni bilo v meni znanjenja življenja. Odpeljali so nas v mrtvašnico in nas položili drugega poleg drugega. Čemu so nas položili tako po vrsti, mogoee, da bi kdo, ki bi iskal svojce, mogel iste spoznati. Nasledajega dne so pripeljali še nove utopljence, in ker ni bilo več prostora, so jih ,položili vrh nas. Na mene so položili slučajno neko debelo žensko in ker sem bil samo na videz mrlič, je ta ogroirma teža presneto težila moj trebuh. Ob polnoci je opazil stražnik neko tekočo vodo iz mrtvašnice. Pogledal je vanjo, prišel k meni in videl, da se je ženska zvalila z mene. Sprva je mislil, da je ženska ziva, ko je pa natančneje pogledal, je videl, da mi je trebuh \yadel in da je tekla iz mene voda. Moja rešitev >je bila pač gotovo ona ženska, ki je s svojo ogromno težo iztisniia vodo Lz mene. Paznik je javil takoj ves dogodek zdravnikom in cez par minut so že delali z nama poskuse umetnega dihanja. Z ono žensko ni bilo nič, dasi so se mučili z njo zjutraj do 6. ure. Ko so pa mene vzdignili, čuli so neznaten vzdia. Misli si, kaka radost je bila, da je vsaj eden rešen! Takoj so me nesli v interno v oskrbo sestram, dokler da pride zdravnik. In tako se je zgodilo ono nemogoče, da se je meni zopet vračalo življenje. Visel sem sicer devet dni med življenjem in smrtjo, a vendar mi je bilo vsak dan bolje. 0 vsem tem pa so bili moji starši še popolnoma neobveščeni, ker sam nisem mogel o sebi ničesar poročati, da sem še pri življenju. Starži so vedeli le, da sem utonil, o cemer so jih očividci obvestili. Opravili so doma že *Requiem« in naravnost obupno žalovali. Nekega lepega dne sem se •mogel že tudi sam oglasiti, in tedaj sem povedal, kdo sem in odkod. Ko je prejel oče brzojavko, se je takoj drugega dne pripeljal po mene z avtomobilom. Prihajali so žurnalisti drug za drugim povpraševat o nenavadnem dogodku. Veselja staršev Ti, ljubi Joško, ne morem popisati! In ko sem prišel domov, ko bi videl množico ljudstva, ki me je prišla pričakat, rekel bi, da 1000 dinarski dežijo. Kaj več o tem, ko popolnoma ozdravim! Tvoj Jovan.