234. JtevIKo.
v UaMlm t ado. 11. okteta mi.
XUV. leta.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta........ 12 —
četrt leta    ..«.••   , 6-—
na mesec                          . 2-—
v npravništvu prejcman: celo leto K 22*—
pol leta .......   m \V_
četrt leta.....*   " 5-50
na mesec......1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon at. 34.
Inserati veljajo: peterostopiui pettt rtsta. m enkrat po 14 vrn., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insefctjah po dogovoru. Upravnišhru aaj se pošiljajo aaročrnne, reklamacij«, iaeerati itd. to fc adaiiatstrativne stvari.
številka vetja 10 vlnarfev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročniae se ne ozira. „Narotna tiskarna" telefon at. 85.
,Sk>ironf*i NerotT velja po pošti:
za Avstro-Ogt^ko:
celo leto....... K 26*—
pol leta . ^ .      * ^ . • 13*—
četrt leta...... „ 6.50
na mesec » 2*30
za Nemčijo:
cek> leto
K 28--
za Ameriko in vse druge dežele: četo leto......K 30 —
Vprašanjem glede mseral©¥ se mi j priloži za odgovor doprsnica ali /namka.
Knaflova nlfoa si. S (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Državni zbor.
D u 11 a j , 10. oktobra.
"Dan ministrov. Dravinjska debata se pravznprav še ni niti pričela — saj je še na vrsti 24 govornikov, ki morajo svoje predloge, utemeljiti, predno se začno prava razprava — in že je dosegla vrhunec v izjavah štirih ministrov. Baron Gantseh, vodja trgovinskega ministrstva, sok-cijski šef Mataja, poljedelski minister Widniann in justični minister flochonburger so utemeljevali stališče vlade napram draginjskomu vprašanju in zadevam, ki so ž njim v y.vezi. Največjo pozornost zasluzijo it in ve in izvajanja ministrskega predsednika, okoli katerega se je zbrala mal odane eela zbornica, radovedna slišati, kaj jo vlada tekom poletja proti naraščajoči draginji storila in do kake energije so je po* vspel ministrski kabinet z ozirom na najbolj prekerno mesno vprašanje v očigled in tranziten t nemu stališču ogrsko vlade in dejstvu, da je zaloga argentinskega mesa, ki jo začetkom leta smela čez mejo in da je tudi kontingent srbske živine izčrpan. Odkar je državni zbor odšel na počitnice, so je dvignil val gospodarsko bede vedno višjo in višje, gnjev prebivalstva je segal vodno globokeje, in armada onih. ki jih žene strah za obstoj v vrste protestujoeih in zahtevajočih, se je bliskoma množila in obsega danes že ogromno večino avstrijskega prebivalstva. Shodi in demonstracije proti draginji so znak javiiepra življenja in skoro resnična je beseda, da je — vsaj začasno — gospodarsko geslo zamenjalo nacijonalno. Tem, nad draginjo razburjenim množicam, katerih želje in zahtevo rase jo tem višje, čim bolj se jih omalovažuje, je danes odgovarjal ministrski predsednik. V stotero lepih besedah in ostroumnih dedukcijah je zavil svoj prazen nič, ki ga vlada podaja trpečemu ljudstvu, kakor kamen, mesto kruha. Malo pozitivnega je baron Gautsch povedal, tudi to, kar je v njegovem
im dejanskega, pomenja skoraj striktno negacijo vseh zahtev, ki jih javnost, zlasti z ozirom na mesno vprašanje, stavlja na vlado. Z veliki jn omalovaževanjem se je kabinetni šef pečal baš z najpopularnejšo drnginjsko zadevo: z uvranra tujega
mesa. Priznal je sicer, da množina goveje živine tako v Avstriji, kakor na Ogrskem konstantno nazaduje, da so cene mesa dosegle neopravičeno višino, priznal, da je zadostna aprovizacija življenjsko, ljudsko in državno vprašanje, toda postavil seje namesto na realno stališče potrebe, na sporni in razrušljivi temelj pravnega nazora, to se pravi, ministrski predsednik se hoče boriti proti draginji z rokami in nogami, katere mu zveze madžarska politika in svo-jovolja. Jn kako globoko sme posegati inja vlada v naj vitalne jša avstrijska gospodarska vprašanja, kažejo izjave barona Oautscha irlede uvoza argentinskega mesa. Kabinetni šef ni povedal jasno, toda le preveč je dal razumeti, da ni upati na nadalj-ni uvoz prekinorskega mesa! In da bi odvrnil pozornost od pravih vzrokov (malodušnost avstrijske vlade, ki se ne upa protiviti ogrskemu ju-stamentu), je našteval statistične podatke, češ, ljudstvo argentinskega mesa itak ne mara in tisti, ki po njem najbolj vpijejo, ga najmanj hočejo. Nekaj čez 3200 ton ga je prišlo januarja meseca v naše kraje in do septembra ta primeroma majhna količina še ni bila izčrpana. Klic po argentinskem mesu je torej le dnevni ^šlager« brez utemeljene podlage. Quod erat demonstrandum. Toda ta »logični zaključek<; je tako napačen, kakor »pravno mizi ran je« vlade glede uvoznega vprašanja. Ce angleški konzument pokupi na leto milijone in milijone argentinske živine, če jedo Švicarji in Italijani prekmorsko meso — da bi gra odklanjal avstrijski delavec, obrtnik, uradnik — katerih želodec gotovo ni občutnejši? Pune-tum solions leži marveč popolnoma drugje. Argentinsko meso se je uvažalo, kakor žafran,cena je bila le malenkostim različna od naše običajne in z ozirom na dejstvo, da je njegov okus našem želodcu nekoliko tuj, so argumentira le gospodinje: »A rgentin-sko meso dobim le parkrat, zapustiti moram morda svojega navadnega mesarja za par dni, da si prihranim v celem nekaj krajcarjev, ki jih vr-hutega še potrošim za oddaljenejšo pot in moja rodbina končno š^ ne bo zadovoljna, ker se sploh okusil privaditi ne more; če že kupim meso, potem rajši navadno — argentinskega čez teden itak ne bo vee.<- V tej argumentaciji leže globoki vzroki za
navidezno slabo razprodajo preko-morskega mesa. Vlada naj posknsi uvesti večje k van lite. kar bo povzročilo tudi primerno znižanje cen, in ministrski predsednik ne ho imel več prilike, priobčevati številke, s katerimi se da vedno dokazati, kar kdo hooe.
Srbski kontingent je tndi že izčrpan in država je danes okoli in okoli zaprta s skoraj neprodirnim plotom visoke carine na meso. 30 vinarjev carine plača avstrijski konzument pri enem samem kilogramu mesa, ki pride čez mejo! In pri tem se krči število domače živine od dne do dne in živinoreja trpi, ker ji konzum le preveč odteguje plemenskih glav; tele in krava ste žc davno v razredu klavne živine. Ni neopravičena bojazen prof. Tardlerja, ki se boji popolnoma izčrpanja domače živinoreje, ako bomo šli to pot naprej. Ni daleč čas, ko se tudi kmet pridruži armadi onih. ki burno zahtevajo uvoz tuje živine, da reši svoje lastno gospodarstvo.
Baron Gautsch je torej povedal zbornici, da si vlada ne upa storiti odločilnega koraka, naštel je le nekaj sredstev, s katerimi se bori proti draginji in katera hoče še izpolniti. Ta sredstva za sebe gotovo niso slaba, toda so postranska in ne morejo pokazati pravega učinka, ker je prin-cipijatno vprašanje  ostalo nerešeno.
Ministrski predsednik ima gotovo prav, ako trdi, da je draginja splošno svetovni pojav, toda ravno-taJko gotovo je, da obstojajo bas v Avstriji še posebne razmere, specifične zapreke mirnega grospodarske-<?a razvoja, katere je pred vsem treba odpraviti. Res je tudi, da draginja ne obsega le mesa, temveč da so se podražile vse potrebščine vsakdanjega življenja. Toda, ali je zarad i-tega lx>j proti draginji le enega pred-j meta prepovedan in neopravičen? Baron Gautsch je kot specijalno avstrijske gospodarske hibe označil previsoko žitno carino, izrodke pre-kupovanjn. ]>omanjk»jivo prometno organizacijo. Toda, je li mogel povedati, da se je vlada z energijo lotila onega ali drugega teh nedostatkov. Carina na žito je danes tako visoka, da spada skoraj med narodno - gospodarska unika, zlasti če pomislimo, da letina že par let ni povoljna. In vendar moramo plačati za vsak stot uvedene pšenico 7 K 50 vin., oziroma
f> K 50 vin. carine, akoravno je vlada za si učajslahe letine izrecno zakonito pooblaščena, tivoauo «-ar i no znižati, oziroma opustiti! In navzlic določbam avstro - ogrske nagodbe še danes prepuščamo ogrskim špekulantom, da na bndimpeštauski borzi operirajo a najvažnejšim živilom kakor 1 borznimi papirji!
Vsa k a beseda u 1 i u ic*t n*k ega predsednika izziva kritiko iti odpor in kar je končno povedal o kartelih je komaj zadovoljilo. Nasproti velikim »auti kartel istom« je hila beseda, da so tudi te organizacije pojav modernega gospodarskega življenja, ki ga paragrafi ne odpravijo na metalo« Organizacija proiiucentov se ne razvija le v velekapitaiističoih krogih, temveč je postala princip t »d i med. obrtništvom, med kmeti. Ive tam je boj proti njej upravičen in potreben, kjer sklica regulatorja kupčije, konkurenco, popolnoma odpraviti in kjer njeni izrodki ogrožajo upravičene interese konsumenta. de čudno, da najdemo med naj več j imi bojevniki proti kartelom baš one ljudi, ki se poslužujejo celo državne moči, da omejijo konkurenco i« utrdijo iuohv.-j>olsko stališče gotovih produoentov. Je li razlika med dr. Krekom, ki bi najraje hotel, da ostanejo avstrijske meje za uvok vseh živil Lermetičnn zaprte in pa od njega toliko sov raženim fabrikaotoin-kartclistoni, ki t rdi, d a ščiti življenske Interese "uidu-atrije, kakor dr. Krek baje varuje kmetijstvo, tako velikanska?
Tudi uradniških zahtev >*e je spomnil baron Gautsch, važna je njegova izjava, da zamore haveMi vlada tozadevne reforme s 1. januarjem le tedaj, če ji zbornic;* dovoli tudi zahtevana sredstva. O vprašanju, i kakšnimi davčnimi žrtvami je mogoče ta sredstva (krniti, 88 da gotovo debatirati, kdor pa se princ i pi-jalno oglasi proti I gaji lilIIII davku, kakor jugoslovanski klerikalci, ta se je tudi že proglasil za stovražuika vsake reforme uradniških plač. kate ro celo vlada sama smatra za nujno.
Mnogo je govoril ministrski predsednik. Držal se je svojo stare pradese, vsakemu nekaj dali. Tuda ni ua&a] razumevanja. Na klopeh največjih nasprotnikov soo. demokratov — se je dvignila bnrja odpora (posl. Daszvnski je pozneje tolmačil sovraštvo svojih somišljenikov do nekdanjega prijatelja), pa tudi naj
oiiji  pristaši mu  ni.-*o kazali preveli-ke ln aliiiioati
Diem  peroidil.    Za in m*
eSPOJO vlado, ki ckUMS ta v;* med stran knttli    brez    pravega   cilja, trikrat *lal>Sa    kakor   je    bi hi Se prod malo dni. Zato tndi poziv k skupnemu dr hi ni naašel skoraj odmeva.
hI rez odmera |>a ao ostalo tndi bes-ede jnstičnega iiiiui.-trn. ki m j« braai! pred napadi aoe. demokratov. Državna policija je ostro, zastražila galerijo. toda. priča kovana bnrja je izostala. Soeijalni demokrati so sklenili dr. Hoebenburuerja prezirali t.-r *o H tega sklepa tndi i hvali.
Izvajanja ministrov NVidnni na in Mfljtaji SO vzbujala le malo pozornosti, preeej znmčerui je konenla zboruiea svojo današnjo ^'jo.
Dragi n. J.-ka debata bo trajala -— (To neskončnega, ako se ne posreči doseči meti strani kam i kompromis, ki bo omogočil »krajšanje razpra\.
V nasledjijem podAjemo kratko sejno poroeiJo:
Dravinjska delmta.
Kot prvi   .!•■ govoiil ministrski ^rt*ds«'dnJk barun Santsoh, ki jt izjavil, da       mora pri razsojevanjn dragLuj>.k.etra Tprs^anja nekoliko oi rat i ua dejan>ko >tauje. obenem EOO-
rs pa pripomniti, da ss ta pojn> dra-%jiuj»'. za.lil»ože. raz-^rja skoraj \*> > ;em      vtem.      SvelovuogoKpixlar>k i vzroki *u. da >e. prieensi i /adruira-uji.    vsaka dobra    inu DS| riel na kon
jnnktnra npombi v ko, da issili ariinnjs mezd, da sneno polagoma l>oljš<' živeti dotieni iloji, katerim tO "noljše /.h ljenje   privoščimo kot del
kulture,    da se pn poleni, ko M kon junktura poelshOS,    ne zmanjšajo te išje zaiite\e iu tmkso se navadijo velike Bfensi stveti u naein, ki nikakor ni v rsmnerjn - tem,   kar protJucenl
madniL Kar s<- Una anseijnlnHi \zro-kov ili agi nje pri nas. ne muiemo tajiti, da trgovinska politika državo v zadnjih ilesetletjin ni bila vedn«i srečna. Kot šuUki vsajted na.j alnŠi \ Mrvi vrsti enrlns na žito. Z zekono-dn§0 smo prišli vedno Sele /;» drnjri-iiii. >liu pmedsednik je poudariš), <ia -i^ postali v*« predmeti ilražji, da jt-eela \ i >ta predmetov, ki so za čb»\e-:ko življenje v sani in ki so v osni is
bolj poskočili ue^ro živila. V ospredju pa stoji za nas
mesno vprašanje.
-1    -■-     --- _____ .     - -b- . "
Mm.
Spisal Rado Murni k. (Konec.)
Lopni ar (sam). Sprejeti sem ?a moral v nborlnici. V salonu je vse narobe, v speinici tudi. O, imenitna je moja žena! (Hodi po sobi gorin-dol in bero iz beležniee). Lahko prebavna jedila, sveža toda dodobra kuhana ali pečena. (Ves zamišljen vzame s kredence hruško, jo jame jesti in bere dalje . . .) Vraga! Tukaj stoji: nobeuega sirovega sadja! In zdaj >em pojedel celo sirovo hruško! Ivadislava je dobila sadje iz Gorice. Bog ve, če ni ta peklenska hruška iz Italije, kjer razsaja kolera. Kaj je treba moji ženi prijateljic v tako nevarnih krajih! Ha, takoj zaženem te proklete hruške in te proklete fige in te — Toda stoj! Razburjati se ne sme človek, kadar preti kolera. Cisto mirno in hladnokrvno naj opravim to delo. (Trešči nastavek z ovočjem skozi okno na dvorišče.) Oho! To zopet ni bilo prav! Otroci pogoltnejo sadje — in kolera bo v hiši! Ha, če je ne dobim prej sam! Hmčka . . . Kaj bi zdaj? Za vse slučaje . . . (Pozvoni.)
Jerica (pri vratih). Prosim?
Lopatar. Reci kuharici, naj mi skuha caja in liter vina. Alo, takoj!
ko
.10
Jerica.   Zdaj, gospod, vendar tako vroče?
Lopatar. Kaj pa briga to tebe, ti klepetava modrijanka? Ha, že sj>et se razburjam! (Mirneje.) Teci, teci in vrni so!
Jerica. Takoj, gospod! (Odide osupla.)
Lopatar. Lepo ženo »mam! Moja gospa soproga se potepa ves dan po mestu in prorlaja prazne čenče pri žlahti in prijateljicah. Jaz pa samujem doma. Ako bi imel kolero — morebiti jo imam pa res! — potem . . -
Jerica (prisopiha). Mica že kuha vino in Čaj.
Lopatar. Teci doli v klet po dve buteljki Šampanjca. Prine>i ga v ledu! Si razumela?
Jerica (začudena). Sem. (Odhiti.)
Lopatar. Prihaja mi tako čudno, ' da, tako slabo! Pa menda vendar ne, da bi bila hruška res okužena? Komaj sem učakal petdeset hjt. pa naj bi se že poslovil od tega sveta? (Udnri na mizo.) Tristo milijonov satanov, najrnjši bi vse razbil. Toda . . . kaj j* reke! zdravnik? Pomirimo se!   (Hodi  po sobi
gorindol.)
Jerica (pribiti). Tukaj sem prinesla šampanjec v ledu.
Lopatar. Zdaj še po čaj m po
kuhano vino!
Jerica. Precej, gospod! (Zase.) Meša se revežu, (Odide.)
Lopatar. Najprvo bero čaj, potem pa —
Jerica. Tukaj jc kuhano vino
in čaj.
Lopatar. Sedi tamle v kot, Jerica, da to ne bo treba dolgo klicati. (Pije čaj.) Ali se ti ne zdim nekoliko izpremenjen, Jerica?
Jerica (se obotavlja).
Lopatar. Le govori, pa odkritosrčno. (Pije.)
Jerica. Da, zdite se mi nekako .. . nekako čudni.
Lopatar. Vidiš, aha! < Vstane in stopi k ogledalu.) Kako se potim! Obraz zdaj se ni višnjev, pa bo kmalu. Zdravnik je dejal, da bi moral v posteljo. O ne, prej ae ne, dokler se ne začno krči. Ne bojim se prav nič.
Jerica (zase). Kaj se mu blede! Kar strah me je!
Lopatar. Toda, trebuh si bom pa le grel, z rjuhami, ne iz strahu, samo iz previdnosti. Jerica, rjuho! (Pije vino.)
Jerica (prinese rjuho iz spalnice) .
Lopatar. Pomagaj mi, ovij mi rjuho okoli pasu.
Jerica (ga ovija). Ali vas tako zebe, gospod?
Lopatar. Prav nič m« ne zelje, Jerica, prav ni*, haha! Be narobe. Kaj ti ne pride na um! Vroee mi je takof kakor bi ležal »redi pekla na razbeljenem želeau. Saj vendar vidiš, da pot kar lije od mene! (Pije.)
Jerica. Čemu pa potem pijete vroč čaj in kuhano Tino in se ode-vate še z rjuhot
L o p a i a r. Tega ti ne rasnmea,
Jerica, toda jaz ac vem. čemu je vse te dobro. Ali ne ^lierš, da nekdo prihaja po ntofnMookl
J e r i c a.    Morda mih>etiv» te>
!»pa.
Le p a t a r. Jerica, meni je slabo, jafco slabo. Teci po zdravnika, po doktorja Kalana! Saj ves, kje stanuje. <Sede. I
Jerica.  Vem. (Odide.)
Ladislava (vstopi takoj nato). I, kakšen *i p«, Jože! Ha h a ha.
Lopatar. Zeua!
Ladislava. I kaj pa vendar pomeni ta pas?
Lopatar. Lmiislava!
Ladislava. In čaj? In vino? Jn šampanjec? I, kaj pa je za Boga milega!
Lopatar. Pojedel sem hruško.
L a d i vS 1 a v a. Hahaha! Blagoslovi ti jo Bog!
Lop a t a r (vrdihtie). Sirovo hruško, ljuba moja, sirovo!
Ladislava. Ali je to taka nesreča, ljubi Joae?
Lopatar. Ne aeli #e, ta ura jc resna! Ti ee zabavaš okoli, jaz pa nm i ram doma.
Ladislava. Mivirla aean, da ese šališ le ti! Ali se ti meša?
Lopatar. Ne. Moja bol«'««.-a je či»to drugačna. Ne rsehurjaj SS, ljuba sena. Slišala koš žalostna iu atraano novieo!
Ladislava. Govori veudsr, govori! (Stopi Mirne.)
Lopatar. Ne hodi ni preblizu, ker imam ™ kolero!
Ladislava  (osupla, p res trs-
se««*).  Kolrro?  Ni  nioiroV. '
L o p a. t u r. Slabo mi je. muči in** vroeiaa, /.daj pridejo Se kn-i in potem zbogom. Lopatar!
Ladislava.   Naglo  jm» /,dr;«\ nika!
Lopatar. Sem is jM*dal ponj. Priti mora v*ak ras. (Se t i pije ra žilo.) Žila mi tudi ae bije vse.
Ladislava. Zdi m* mi. dn prihaja doktor.
Dr. K B 1 m u. Klanjam 88, milostiva! Kaj pa je, gospml Ijopatar?
Lopatar.  Kolera! Kolera!
Dr. K a 1 a u. Ali ste bruhali?
Lop a t a r. Ne.
Dr. Kalan.    Lijavioe   tudi ni
bik>?
Lopatar. Ne. Vse se mor« hiti oaenkrat. Pofrlejt*' me, kako se no u ..j !
Ladislava. Pil je en j in kn-ba*H» I iuo.
Lopatar. L previdnosti, Ne.
ki strahu! Iz previdnosti.
Dr. Kala n. In opasal kakor turski .sultan
Lopatar. Iz providmisti, dok H>r! In žila?
Dr. Kalan (gu pot i pije). Bije kakor kladivo. (Odvije rjuho.)
L u p a I a r. Kaj mi je lorej?
Dr. Kalan. Pili sto nuUo are-vet*, i^aiiko noč!
Lopatar.    Pridite   ju« ri n sntrnssnjee. gosp-od  dojttor. Pamet no je, ako stori   človek   že kar vnaprej kaj proti koleri, b previdnosti. No iz strthul *
Min. predsednik je naznanil, da jbodo publikacije o resultatih štetja fcivali t najkrajšem času izšle, in je Gonetati ral, da je Število goveje zivi-»e v zadnjem desetletja padlo za 5*74 odstotkov, doeim je Število prašičev v istem času nar as tlo sa 37*42 /odstotkov. Najbolj so se zvišale cene perotcini. Min. predsednik je mnenja, da je ogrska Živinska produkcija bistveno nazadovala. Govornik pondarja med živahnim ugovarjanj eni poslancev, da vlada vstraja glede mesnega vprašanja na že zna-wi pravni podlagi napram Ogrski in Via se bodo toKadevna pogajanja nadaljevala. Vsled dogovora z ogr-ekim min. predsednikom ne more sporočiti nikakih podrobnosti o teh pogajanjih. Vlada bo pri vseh svojih odredbah vpostevala vse sloje in ne presoja z državnega stališča posameznih interesnih sfer različno.
Na to se je pečal min. predsednik z vprašanjem argentinskega mesa. Ker pri sedanjih draginjskih iraamerah največ tisti trpe, ki morajo živeti od fiksnega zaslužka, je vlada predložira zakonski načrt, s katerim se naj zvišajo aktivitetne dokla-<ie vseh državnih uslužbencev, vendar mora pa min. predsednik z vso rxlločnostjo izjaviti, da vlada ne more, 6e ji zbornica ne dovoli vseh potrebnih sredetev, uveljaviti s 1. jaguarjem 1912 svojih naredb. Dragi-•nji se more, je končal min. predsednik, v okom prrti le s skupnim in sporazumnim delovanjem vlade in ^parlamenta, dežel in občin, korpora-rij in vsakega posameznika.
Posl. Daszvnski (soc. de-vaokrat) je najprvo ostro polemiziral » min. predsednikom. Nato je v daljšem govoru utemeljeval draginjske 'predloge svoje stranke in zahteval, naj vlada vendar enkrat že začne z dejanji, ker besed se je že dovolj izgubilo.
PosT. dr. S m e r a ] (češki soc. demokrat) se je pečal s češkimi šolami društva Komenskv na Dnnaju in zahteval, naj se ministrstvo parla-anentizira, ampak ne, da reši državne potrebščine, temveč ljudske potrebščine.
Justični minister dr. H o c h e n-jb u r g e r je branil ostre obsodbe dunajskih izgrednikov.
Poljedelski min. baron W i d -mann se je bavil z draginjskim ^problemom. Glavno važnost polaga vlada na uvoz zaklane živine iz balkanskih držav, v katerem oziru se je sporazumno z ogrsko vlado že našel modus.
Vodja trg. ministrstva sekeijski sef M a t a j a se je bavil predvsem s kartelnim vprašanjem in je izjavil, da daje obrtni red dovolj sredstev, da se odstranijo vse neprilike v prometu med producenti in konsumenti.
Češke šole na Dunaju.
Koncem seje je odgovarjal min. predsednik baron G a u t s c h na interpelacijo čeških poslancev g-lede čeških šol na Dunaju. Najprvo je označil konflikt, ki je nastal jrlede češke šo4e v tretjem dunajskem okraja med dunajskim map: istra toni, oziroma županom in nižjeavstrijskim naraestništvom. Priznal je. da dunajski župan ni korektno in postavno postopal. Naloga vlade bo, da skrbi zato, da bodo tudi češki otroci deležni pouka v materinskem jeziku v šolah, ki se vzdržujejo s privatnimi sredstvi.
Slovenske dežele v državnem proračunu 3fl 1.191Z.
Dunaj, 10. oktobra.
Finančni minister je v petek predložil državnemu zboru proračun za 1. 1912 ter ga označil kot z vso skrbnostjo in s primernim ozirom na zahteve in potrebe vseh slojev in pokrajin sestavljeno delo, ki znači, da iipošteva državna uprava na eni strani opravičene razvojne težnje narodnega gospodarskega, kulturnega in socijalnega napredka, na drugi strani pa skrbno pazi, da vzdrži ravnotežje med zahtevami in sredstvi. Proračun, ki izkazuje 2.916,990.344 kron dohodkov in 2.916,685.263 K izdatkov kaže 305.081 K prebitka ter je po mnenju finančnega ministra ugoden in vreden, da ga zbornica odobri.
Ni danes naš namen pečati se z hudgetom, ki ga vlada predlaga parlamentu s splošnega gospodarskega stališča, akoravno izzivajo besede finančnega ministra k najostrejši kritiki. Po dolgih letih izkazuje avstrijski proračun zopet enkrat občuten deficit, ki s tem še ni odpravljen, da jra skuša finančni minister skriti za navidezen prebitek. Treba je samo primerjati v 6. poglavju se nahajajoči skupni (pred vsem vojaški) etat z zahtevami, ki jih stavi na avstrijske dTŽavne blagajne vojaška reforma, da se spozna sleparsko lice letošnjega leta. Treba bo namreč pod poglavje VI. vstaviti se one milijonske vsote, ki jih bodo delegacije kot vojaške izdatke za leto 1912 se določile.
Toda slovenskega človek« interesira državni proračun predvsem s narodnega vidika in radovedno iščejo slovenske oči po milijonskih rubrikah obsežna publikacije, ki na več tisoč straneh našteva potrebščine in pokritja nestevilnih institucij, savedov in nalog, ki v svoji skupnosti tvorijo delokrog državnega gospodarstva. Finančni minister je govoril o objektivnem upoštevanju rasvojnih teienj vseh avstrijskih narodov, toda njegova roka ss je pri tem opirala na knjigo, ki vsebuje najek 1 atan tnejši protidokaz proti njegovim trditvam, zavrača neodkri-tosTČnost in laž njegovih besed z vpijočimi argumenti dejstev. Tudi letošnji avstrijski budget je nov do-knmentaričen dokaz, da je beseda o sitem, ki v tej državi Še vedno dobiva vse kar mu srce poželi in o lačnem, ki mora pobirati raz mizo padle drobtinice, glede avstrijskih narodov še vedno žalostna resnica. Najubožnejši med ubogimi, najzane-marnejši med zanemarjenimi, najza-puščenejši med zapuščenimi in naj-zatiranejši med zatiranimi je še vedno rod, ki od nekdaj verno služi državi z vsemi 6ilami svoje kulture in svojega gospodarstva, kateremu pa gospodarji njegove domovine niti ne privoščijo najprimitivnejših pravic, ne izpolnijo najskromnejših želj. To prepričanje se znova utrjuje v nas, ko prebiramo proračun, iz katerega podajomo v naslednjem kratki izvleček :
Posamezne potrebščine se razdeljujejo tako:
I. civilna lista in vzdržavanje najvišjega dvora 11,300.000 K (=):
II. kabinetna pisarna 191.650 K (v 1. 1911 189.637 K):
ITT. državni zbor 4,140.::43 K (4,165.083 K) od te vsote za dijete poslancev 2,664.160 K:
IV. državno sodišče 68.965 K (67.156 K);
V. ministrski svet in upravno sodišče 5.469.254 K (5,072.110 K) v tej vsoti je 200.000 K dispozicijske-ga fonda, ki kakor znano služi predvsem kot ^krma« za »informirano« časopisje, nadalje 2,449.300 K za uradne liste, katerih prejemki so preliminirani na 2,489.300 K, ter 864.000 K za oficijalni korespondenč-ni biro, ki izkazuje 160.000 K deficita; 85.000 K je namenjenih za potrebščine letos ustanovljene komisije za reformo uprave, upravno sodišče stane 1,003.254 K;
IV. avstrijski prispevek k skupnim izdatkom monarhije (oredvsem vojaške potrebščine) izkazuje letos 346,187.937 K ^386,459.937 K) je torej nasproti lanskemu navidezno za skoraj 40,000.000 K manjši. To pa le vsled tega, ker delegacije še niso določile za prihodnje leto potrebnih stroškov in je vlada zato vstavila lansko vsoto, izredne stroške, ki bodo znašali v minimu daleč nad 50,000.000 K pa izpnstila. Računati je torej z dejstvom, da se izdatki sub. VI. zvišajo najmanj na 390 milijonov; posledica tega dejstva pa je Tudi, da je ravnotežje letošnjega proračuna samo navidezno in da izkazuje le ta faktično velikanski milijonski deficit!
VII. za ministrstvo notranjih zadev so proraeunjene potrebščine na 56.187.270 K (54.178.960 K), od teh pripada centrali 3.497.5P0 K, za politično upravo 25,985.626 K, javno varstvo 26,564.064 K. Pod naslovom »politična uprava« odpade na Kranjsko (deželna vlada. 11 okrajnih glavarstev) 465.627 K, na Štajersko (namestnija., 22 okrajnih glavarstev,
3 polit, ekspoziture) 1,124.477 K, Koroško (dež. vlada, 7 okrajnih glavarstev, 1 polit, ekspozitura) 395.855 kron, Primorsko (namestnija, nam. svet, 12 okr. glav.) 711.436 K. Vr -števajoč velikost polit, okrožij, njih število in zaposlenost je Kranjska zapostavljena Koroški za približno 100.000 K! Tako ima na pr. Koroška s 7 okr. glavarstvi 42, Kranjska zli pa le 54 koneeptnih uradnikov! Za državno policijo na Kranjskem je preliminiran znesek cea. 22.000 K. Na slovensko zahtevo po podržavljenju celjske in ptujske policije se vlada tudi letos ni ozirala. Interesantna v tem poglavju je tudi postojanka 140.000 K kot ostanek stroškov združenih z ljudskim štetjem v skupnem znesku 810.000 K. V primeri z ljudskim štetjem v 1. 1910 je stalo ono iz leta 1900 le 741.fKX) K torej za 346.000 K manj.
VIII. deželnohrambno ministrstvo 101.507.310 K (97,107.350 X), od te vsote odpade za centralno vodstvo 2,262.995 K, za deželno hrambo 65,433.862 K. Ta položba je za skoraj
4 milijone višja kakor lani, kar je v zvezi z reformo deželne hrambe, ki dobi m. dr. naslednje nove formacije: 1. 8 topničarskih baterij, 35 delovnih detašmajev pri pehoti in 15 pri gorskih polkih, nadalje bo siste-mizaranih pri vseh poveljstvih precejšnje število višjih in nižjih častniških mest. Med raznimi gmotnimi priboljški za oficirje, podčastnike in moštvo je tudi vsota 379.864 K za zboljšanje moštvenega zajutrka. Za
žandarmerijo zahteva proračun »»010.606 K, ki bo prihodnje lato pamnoftena za 7 Častnikov in 410 orožnikov.
IX. ministrstvo za nauk in bo-goeastja 113,S1S.*87 K (106.560.780 kron) tanj približne tretina tega, kar izdaaao za vojaštvo. V tej vsoti je 1,275.506 K za centralo, 3,303.000 kron za šolsko nadsoratvo, ki stane za Kranjsko 73.206 K, Koroško 58.365 K, Štajersko 150.647 K, Primorsko 101.141 K. Na Kranjskem znašajo letos nadzorstveni stroški 2726 K več kakor lani, to pa radi tega, ker je bil deželni referent pomaknjen v V. Čin red in je dež. šol. svetu prideljen Še eden koncipist. Za akademije znanosti js proračunjenih 275.200 K (pri tem znesku Jugoslovani sploh niso udeleženi), za centralno statistično komisijo 428.127 kron. Za pospeševanje umetnosti in v arheologične svrhe je namenjena vsota 3,768.188 K. Od te razmeroma velikanske vsote pripade Slovencem ravno 4500 K! Subvencija Glasbene Matice je namreč zvišana za 500 K, torej od 4000 na 4500 K, istočasno pa tudi subvencija nemške filhar-monične družbe za enako vsoto. Državna uprava ceni delovanje najboljšega muzi kal i enega inštituta na avstrijskem jugu ravnotako visoko, kakor ptujske ali pa celjske nemške godce, katerim je bila subvencija zvišana skoraj za enako vsoto, kakor naši Matici in sicer prvim za 400 K, drugim za 300 K. Poleg tega dobivajo »godbeno društvo« v Gradcu 5000 K (zvišanje za 1000 K) v Mariboru 1500 K (4- 500 K. v Ljubnu 1000 K, v Celovcu 3500 K, društva, katerih večina se zadovolji s tem, 7državati boljšo ali slabšo godbo na pihala in lok. Slovenska Filharmonija ne dobi seveda ničesar, za glasbeno šolo v Celju ne prejme Matica niti vinarja. Od subvencij, ki so pre-liminirane v arheologične svrhe ne pripade na Kranjsko niti knof. Za bogočastje je določenih 30,739.001 K, od teh pripade Kranjski (ako izvzamemo splošne izdaje) le 132.600 K. Za naučne svrhe je letos prelimini-ranih 72,579.493 K, za 6,114.456 K več kakor lansko leto. Kako partici-pirajo slovenske dežele na tem zvišanju? Naravnost sramotno; tozadevne številke govore več kakor tisočero besed o brezprimernem zanemarjanju slovenskih kulturnih interesov od naše »objektivne« vlade, ki hoče, da ji tudi mi zaupamo kot dobrohotni zaščitnici naših upravičenih kulturnih stremljenj. Na Nemce, Poljake izliva kulturno zlato po škafih, nam je dala pičlo odmerjeno pe-
vase
seico.
V posameznem participiramo Slovenci pri vsoti 25.206.671 K namenjeni za visekošolstvo le na položba h. ki so namenjene za izobrazbo bodočih visokošolskih učiteljev (140.000 K) ter za dijaške podpore (18.000 K), v najboljšem slučaju (če vzamemo, da pripade polovica ravno omenjenih vsot slovenskim prosilcem) z 1/300! Ker podrobnejša raz-predelba tega proračunskega naslova še ni objavljena, bomo o njem še razpravljali.
Za srednje šolstvo je proraču-njena položks 35,501.485 K, za 2,095.076 K več kakor lani.
Na slovensko srednješolstvo, kateremu prištevam slovenske srednje šole na Kranjskem, v proračunu imenovane »deutseh-slovenisch«, nadalje mariborsko in goriško gimnazijo, ki imate slovenske paralelke in pa celjsko slov. nižjo gimnazijo, katera se pa v proračunu sploh ne nahaja, odpada 732.026 K; k temu pride 10.000 K subvencije za ljubljanski slovenski licej.
Na slovenske dežele pripada torej od petintrideset in polm ili jonskega srednješolskega budgeta razmeroma preskromna vsotica niti 750 tisoč kron. torej komaj petstoti del! Od 2 milijonov, za katere so se zvišale letos potrebščine avstrijskega srednjega šolstva pripade slovenskim srednjim šolam približno 30.000 kron, znak. da naučna uprava naše srednješolstvo čimdalje boli zanemarja! Teh 30.000 K je razdeljeno v kolikor se tiče Kranjske m. dr. sledeče: na I. in II. državni gimnaziji v Ljubljani, nadalje na gimnaziji v Kranju se s 1. sept. 1912 sistemizira po eno definitivno učiteljsko me^to, nd II. državni gimnaziji v Ljubljani učiteljsko mesto za veronauk, zvišanje subvencije za slovenski ženski licej od 3000 K na 10.000 K. Med tem, ko dobi nemški takozv. Ornigov penzijonat v Ptuju 1000 K podpore, ne dobi Mladika seveda nič.
Pod naslovom »za ljudsko šolstvo« je vstavljenih 8,788.138 K, od te vsote pripada na učiteljišča 6,291.965 K. Podrobnejša razdelitev še ni objavljena. Jako zanimive so pod tem naslovom pol ozke »za pospeševanje ljudskega šolstva« v Primorju (150.000 K), v Dalmaciji (300.000 K) in na Tirolskem (300.000 Jcron). Iz teh fondov jemlje država denar za vzdrževanje nemških šol v jugoslovanskih in italijanskih deželah.   V primorski položki se nahaja
tudi malenkostna vsota, ki jo izdaja država za slovenske učitelje na tržaških O. BC. šolah.
X. finaeno ministrstvo izkazuje 866,527.065 K (4- 10,959.762 K) potrebščin. Finančna uprava (finančni uradi, fin. prokuratura, carinska uprava, finančna straža) stane 105,763.652 K, splošna uprava državnih blagajn, pri kateri so vraču-njeni stroški kovanja denarja ter tudi 3 milijonski fond aa podpore v bedi 7,684.661 K, uprava direktnih davkov, pri kateri je všteta vsota 21,563.000 K, ki jo država prepušča deželnim fondom, stane 24,720.700 kron, carina 13,620.000 K, dac z re-stitucijami in prenosi v deželne blagajne 39,047.000 K, loterija 21 milj. 536.000 kron, državna tiskarna 7,520.000 K, sol 18,006.270 K, tobak (tovarne, nakup) 115,586.500 K (prejemki tabačne režije so proraču-njeni s 318,288.100 K!), obresti splošnega državnega davka 208 milj. 812.822 kron, avstrijskega državnega davka 276,507.880 t.
(Dalje prihodnjič.)
NoinonsKo-turika volna.
Sveta vojna.
Tripoliški župan je brzojavil v Carigrad, da je vse prebivalstvo Tri-politanije in Benghasija pripravljeno na sveto vojno proti Italijanom.
Sultan se je iskreno zahvalil pretendentu Imam Jahii, ki mu je ponudil 100.000 mož. Tudi veliki vezir se je v tem smislu zahvalil, obenem pa pristavil, da za zdaj še ne potrebuje te podpore.
Tri pol is.
Iz Tripolisa poročajo: Kraljev namestnik se je v ponedeljek naselil v valijevi palači. Palačo so morali prej očediti, ker so jo po begu turškega poveljnika lačne tolpe popolnoma oropale.
»Giornale d' Italia« poroča iz Tripolisa: Italijanski častniki so priredili na čast prvemu italijanskemu guvernerju v Tripolisu v konaku sprejemni večer. Te prireditve so se udeležili tudi konzuli inozemskih držav in so čestitali Italijanom na njihovi zmagi. Prejšnji župan tripoliški in sedanji podguverner italijanski, Hassuna Karamauli, je nazdravil Italiji, katere prijatelj je bil vedno. Sprejem je bil sijajen. V Tripolisu je zopet normalno življenje. Zvečer je igrala vojaška godba na vrtu pred turško vojašnico. Arabci simpatizira-jo z Italijani.
»Messaggero« poroča, da je bilo pri bombardiranju Tripolisa ubitih več nego 100 oseb. Poveljnik Cagui je ustanovil v Tripolisu novo policijo. Poveljuje ji major. V ponedeljek zvečer se je podalo italijanskim poljskim stražam, ki so stale izven mesta, več sto turške inianterije in 150 konjenice, ki so bili popolnoma utrujeni in ki že 24 ur niso ničesar užili.
Iz Malte poročajo: Sem je pri-plul turški parnik »Assiria« z 240 turškimi uradniki in s podguvemer-jem tripoliškim, ki so bili na povelje novega italijanskega guvernerja izgnani iz dežele. Iz Tripolisa poročajo, da je turška konjenica, ki se je umaknila v notranjo deželo, prekoračila tunezijsko mejo, da se preskrbi s krmo. Italijanskim predstražam se je posrečilo, polastiti se 20 turških br-zostrelnih topov in vjeti 25 vojakov, ki so te topove stražili.
»Corriere della sera« prinaša dne 7. oktobra iz Tripolisa situacij-sko poročilo. Vojaška situacija ni prav nič ogrožena. Dezerterji prihajajo v mesto in pripovedujejo, da so turške čete brez vodstva in popolnoma desorganizirane.
»Giornale d'Italia« poroča, da je kabelska zveza s Tripolisom zopet obnovljena.
Iz Tripolisa poročajo: Velik del turške posadke je deset kilometrov južno od Tripolisa in je ponudil vsled pomanjkanja živil, da kapitulira. Valija in ostale turške uradnike, skupaj 280 mož, so kot državne vjernike prepeljali na Sicilijo, kjer bodo čakali konca vojne.
»Agenzia Strephani« poroča: Prvi del operacijske armade, sestavljen iz infanterije, artilerije in ene kompanije ženije, ki je odplul v noči od 5. na 6. oktobra iz Neapolja, je včeraj došel v Tobruk in se tam izkrcal.
Kolera v Tripolitaniji.
»Dailv Expres« je mnenja, da je neizogiben izbruh kolere v Tripolisu, ker se je med italijanskimi četami pojavilo že precej slučajev kolere.
Pomorske bitke.
Iz Chiasso poročajo, da ste v ponedeljek italijanski križarki »Pisa« in »Amalfi« trčili na šest turških torpedovk, ki so skušale priti v Rdeče morje. Vnel se je kratek boj. Štiri turške torpedovke so bile potopljene, ostali dve ste ušle.
»Vita« in »Messaggero« bilježita to vest, toda z največjo rezervo.
Ekspedicijska armada.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Neapolja: V Tripolitanijo odidejo tri
divizije, vsaka s tremi brigadami, ki se bodo vkrcale v Neapolju, Si raku-zah in Tarentn. Divizija za Ki r ene j-ko Šteje 40.000 mož. Ekspedicija v Abesinijo je imela le eno brigado z 10.000—12.000 mož.
Vojaški atašeji Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Japonske, Kitajske in Amerike v Rimu, se bodo pridružili ekspedicijski armadi, ki pojde y Tripolitanijo. O terminu, kdaj se ti častniki vkrcajo, ne smejo časopisi na ukaz vlade ničesar poročati.
Izganjanje Italijanov.
V Carigradu so mnenja, da se bo predlog o izgonu Italijanov iz Turčije predložil parlamentu, ker vlada noče sama prevzeti odgovornosti za
to težavno zadevo.
V Solunu so bile v ponedeljek hrupne demonstracije proti Italijanom. Prebivalstvo zahteva, naj se Italijani takoj izženejo in naj se takoj proglasi bojkot proti Italijanom.
Sandžak Novi Pazar.
Iz Soluna poročajo, da vlada v Novem Pazarju med krščanskim prebivalstvom veliko razburjenje in panika, ker ondotne oblasti razdeljujejo med mohaniedanee orožje, obenem pa jemljejo kristjanom orožje. Kreta.
Michelidakis je brzojavil ministrskemu predsedniku Venizelosu, naj Grška vporabi sedanjo stisko Turčije in naj zasede Kreto. Venize-los smatra to za neprikladno in opozarja k največji zmernosti.
Balkanske države.
Avstro - ogrski poslanik v Carigrada mejni grof Pallavieini je imel v četrtek triurno konferenco z vojnim ministrom Mahmud feefket pašo. Informiral se je, koliko ima Turčija pripravljenih vojaških čet za slučaj, če bi Črna gora ali kaka druga balkanska država napadla Turčijo. Ministrski svet se je v soboto posvetoval o tem vprašanju. Vojnega ministra so pozvali, naj z največjo naglico pospeši vse vojne priprave, ker se je predvsem bati napada od strani Bolgarije, ki grozi s splošno mobilizacijo.
Iz Carigrada izročajo, da zahteva Bolgarska v posebni noti, naj turška vlada kakor hitro mogoče uredi mejo. sicer ne prevzame nikake odgovornosti za eventualne spopade na meji. ki bi imeli lahko pri sedanjih razmerah težke posledice.
Posredovalna akcija.
Iz Carigrada poročajo, da so odgovori velevlasti, ki so doŠli do ponedeljka zvečer ugodni za mirovna pogajanja.
Upanje za mir.
V Sofiji govore, da je turška vlada na predlog generalnega štaba sklenila, mobilizirati 250.000 mož. — Kakor se brzojavlja »Frankfurter Zeitung«, je Asim - bej pred svojim odhodom iz Sofije baje brzojavil, da sprejme mesto zunanjega ministra le pod pogojem, če je veliki vezir načelno za to, da se mirnim potom poravna konflikt z Italijo.
Rusija se oborožuje.
Rusija koncentrira na turški meji svoje vojaštvo. V Carigradu je ta vest vzbudila velikansko vznemirjenje. Prebivalstvo zahteva, naj vlada stori proti temu potrebne korake.
Politično kroniko.
(iraški   državnozborski mandat
so Gradčani ponudili justičnemu ministru dr. Hochenburgerju, ki ga pa ni sprejel.
t
Dalmatinski cesarski namestnik Nardelli je torej stopil v pokoj. Cesar mu je izrekel za njegovo delovanje svoje priznanje. Njegove posle je prevzel podpredsednik namestništva grof A t tem s, namestniški svetnik dr. Franc grof T h u n je bil imenovan za podpredsednika.
*
V portugalskih vladnih krogih
se govori, da so monarhisti zapustili Cagares in se podali v Pinheiro Vel-ho, ki je pol milje oddaljen od meje. — Višji komisar v Laurenco Mar-quez, Azevedo Silvas, postane generalni prokurator republike.
Jtnlersko.
Učiteljsko društvo za laški okraj
zboruje v nedeljo, dne 15. oktobra t. 1. ob 10. dopoldne v šolskem poslopju na Zidanem mostu. Tovariši, to-varišice! v nedeljo vsi na Zidan most, da si stisnemo prijateljsko roke, navdušimo za vspesno delo in pogovorimo o važnih zadevah. Da nihče ne izostane, to želi in pričakuje
odbor.
Klubove ljudske knjižnice v Gabrjih (Sokolski dom), v Laškem trgu (Bralno društvo) in v Zidanem mostu (Hotel Juvancič) so pričele s svojim poslovanjem začetkom meseca vinotoka; toliko na znanje slavnemu občinstvu, ki naj pridno  sega  po  lepih in koristnih
mmm
__
»
knjigah v naših! novourejeniK ljudskih knjižnicah! Knjižnica v Sokol-skem domu je odprta vsako nedeljo od 8 do 11. dopoldne. — Odbor.
Pozor nabirateji. Prosimo vso cenjene nabirateljice in nabiratelje »IV. Narodne zbirke«, da nam blagovolijo vposlati čim preje prispevke za njo skupno i nabiralno polo, da stvar potem uredimo! Darovi se bodo objavili po izkazih v »Slov. Narodu« in »Nar. Listu«. Denar pa se razdeli — kot običajno
— o božičnih počitnicah na našem občnem zboru pod nadzorstvom »Narodnega    sveta spodnještajerskega«.
— »Klub napr. slovenskih akademikov v Celju.«
Odgovor »Jutru«. V eni zadnjih številk »Jutra« se zaganja neki brezimenski dopisnik v »Klub naprednih akademikov v Celju« in v glavnost, ki jo je ta priredil 17. m. m. v tukajšnjem Narodnem domu. Da »klub«, ki je vajen napadov od klerikalne in nemške strani, in kojega nesebično delovanje vsak inteligenten Slovenec itak dovolj pozna, na ta lažnjivi in zahrbtni dopis zakrinkanega dopisnika ne bo reagiral, o tem sem bil popolnoma prepričan! Zatorej naj hode dovoljeno meni omeniti samo sledeče: Nismo voljni prerekati se z dotičnim anonimnim gospodom, kateri ni vedel iz dolgega časa in zavisti storiti drugega, nego javno in na tako nelep način napadati tako vzorno organizacijo, kot je »klub«! Svotu jemo mu le, naj drugič tako famoznim dopisom pridana tudi svoje ime, da bodemo vedeli, s kom hnamo opraviti.« Stara hiša.
IV. Narodna zbirka. I. izkaz. Doslej smo prejeli sledeče prispev-ks: Celje I. (Franci Hrnšovee) : 170 Vrrvn 70 v: Celje IT. Gabrje (eedv. Cirila Krzan in Puvia Omladič): 24 kron: Celje ITT.: 6 K 50 v; dosodnj Celje: 201 K 20 v; Mre/ice (Mici dr. St i k «n rj e v b ): 45 K; L j u h 1 j a n a I. (gdč. Vida Mallvjeva) : 4o K; Sv. Jnr ob Juž. ŠeL (gdč. Rezi Kožuh) : 8 K: Ormož (pravnika Ciril Žižek in ■Judovit Zcpič) : 100 K; Velenje <irde. Cirila Ježovnik): 30 K; Ponikva (uč. Lev Dohnik) : (> K; Laški tre: (gdč. Xina Drobnici : 01 K; T^jntomor (nbs. pravnik Vek. Vršič): 40 K; Središče (abit. Fran jStamberger): 27 K 70 v; TJizeljsko (gdč. Toni .Tanežič) : 53 K 60 v: Vojnik (pravnik Fran Gorečan) : 30 Tv 60 v: Mnronberer (g. J. Kaič) : 1 K; Šmarje pri Jelšah (gdč. Pebelako-vi): 51 Iv: Sv. Pavel pri Preboldu fg. narluč. v p. J. Vidie) : 23 K 60 v; Ptuj (abit. Dragotin Scnčar): 61 K; Sv. Peter v Sav. dolini (gdč. Olga Potrak): 13 K 30 v; Vransko (gdč. Roza Meglic): 30 K: Sv. Anton na Pohorju (uč.-vod. Jan Stibler) : 2 K; Virzenica (g. Ivan Mravljak) 18 K 20 v; Šoštanj (gdč. Rizi Fistor in Zalka Rajšter) : 20 K 06 v; Varaždinske toplice (g. Slavoj Novak): 4 krone; Rečica na Paki (gdč« Justika Bizjak) : 20 K 40 v. Vsem nabirate-Ijem in darovalcem prisrčna hvala! Nabiralne pole so v klubovih prostorih v Narodnem domu \>akomur v pogled! -— »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«.
Iz Maribora. Cesar je potrdil izvolitev mariborskega župana dr. Ivana Schmidererja za načelnika in dr. Franca Komfelda. posestnika v Mariboru za podnačelnika okr. zastopa mariborskega.
K ureditvi učiteljskih plač. V iraških 1 istih čitamo, da je poslala Zveza nemških učiteljev in učiteljic na Štajerskem nemškemu National-vernandu v drža vrnem zboru sledečo brzojavko: »Vsed nedelavnosti deželnega zbora je zgrabilo štajersko učitelj stvo zadnji up za ureditev svoje-pa crmotnetra položaja in vsled strašne draginje naravnost obupava. To Mnnje je tem neznosnejše, ker se učiteljsko plače, ki so bile že od nekdaj majhne, zadnji čas v nasprotju z ostalimi stanovi niso prav nič zvišale. Ker štajersko ueiteljstvo ne more tega stanja več prenašati, zahteva jn pričakuje štajersko ueiteljstvo od nemškega Nationalverbanda, da se čim preje uzakoni predlog Pacher-jev, naj bi se državni doneski deželam izključno porabili za zboljšanje učiteljskih plač. Istočasno pričakuje ueiteljstvo, da se bode Nationalver-hand protivil vsakemu koraku nauč-nega ministrstva vplivati na deželne uprave glede ureditve učiteljskih plač v zoževal nem smislu kakor se je to pred kratkim zgori i ln na Češkem.« — Ubogi norci! National verband ima vse drugo na mislih, samo učiteljev ne.Saj se še njegovi člani, ki sede obenem v štajerskem dež. zboru, na tihem vesele slovensko-klerikalne obstmkcije, ker jim sedaj ni treba misliti na zboljšanje učiteljskih plač in z njim zvezanega zvišanja deželnih doklad!
Iz Gradca. Nemškonacijonalni državnozborski volilni odbor je slovesno »odvezal« dr. \Veidcnhoffer-Verbodoufatela kandidature v prilog dr. Hochenbnrgerju. Verbodou-Fatel je torej v Gradcu ravno tako odletel,   kq   plemeniti   češki vitez
' £&»neJry. To je znamenje, da gra-ško nemštvo — zwar der Not gehor* ehend nieht dem eigeuen Triebe — vendarle kaj drži nase. O sooijali-stični kandidaturi proti Hoehenbnr-gerju še ni ničesar slišati. Pač pa bojda ne namerava dr. Gargitter odstopiti od svoje kandidature.
Kolesarska dirka. Iz Celja nam pišejo: Kolesarska dirka, katero je priredil preteklo nedeljo klub slovenskih kolesarjev »Celje«, je prav ugodno uspela, dasiravno je med dirko hudo deževalo. Dirka se je vršila od gostilne Krušič na Ljubljanski cesti do Žalca in nazaj, će tudi jo bila cesta silno blatna in je oviral tudi veter, so dirkači vendar jako dobro vozili. Prvo mesto si je priboril g. V. Rade j, ki je prevozil omenjeno pot 29 min. 10 sek., drugo g. Vaca, 29 min. 20 sek., tretje in četrto mesto zavzemata g. Jošt in g. Š. ki sta vozila enako, 33 min. Občinstvo je vstrajne dirkače prijazno pozdravljale in to tembolj, ker se niso bali ne slabega vremena, ne slabe ceste in so pokazali, kako je treba gojiti kolesarski šport. Kakor čujemo, priredi kolesarsko društvo prihodnje leto dirko v Ljubljano, kar omenjamo s priznanjem. Opozarjamo že sedaj slovenske kolesarje na to prireditev, naj vstopijo v klub ter gojijo ta priljubljeni in koristen sport, da ne bo pojemal, ampak naj se goji in širi.
Odlikovanje. Ravnatelj gimnazije v Mariboru Julij Glo\vacki je dobil povodom svoje upokojitve red železne krone III. vrste.
Drobne novice. Zgorela je 8. t. m. zvečer FaJeschinijeva opekarna »za Hrastinco« blizu Brežic. Ce bi se sedaj vendarle gradila železnica Ptuj - Rogatec - llrežice - Novo mesto, odkod bi bilo potem nenadoma dobiti potrebno opeko? — V Dravo je skočila med Zerkovci in Dogošami žena nekega Nekrepa. Mrliča so že blizu Dogoš potegnili iz Drave. — Zlato poroko sta slavila v Sevnici Jožef in Marija Mirt, roj. Rabuda, previilkarjn pri Sevnici. Oba sta še zdrava in čvrsta. -— X a B 1 a n c i volijo prihodnjo nedeljo žnpana. Vsi občani želijo, da i=e preseli občinska pisarna iz Kladja na Blanco, a dosedanji župan Bobeic se temu protivi. — Iz Celja. Tistim svojim prijateljem, ki so z izvestnini namenom raznesli po mojem domačem kraju vrst. da sem umrl. naznanjam žalostno novico, da se prav čvrsto živim. Janko Lešničar. — Iz Kozjega poročajo: Posestnik Franc Lokošek v Donju ima odprto nogo in mora vsed tega skoraj vedno ležati. Njegova ž^na in hčere so porabile to »priliko« in možn na naravnost hudičev način mučile. Polivale so ga z vodo, metale na tla in pustile ubožca gladovati. Ker se slučaji takega martirija bolnih ljudi, od katerih je pričakovati kaj dedščme, na deželi pogosto ponavljajo, bi bilo na mestu, da bi oblasti energično kaznovale krivce. — Iz Dobrne. Hotel »Stvria« je prodan. Kupila ga je dosedanja najemnica hotela »Union« mesarka Wregg. — Iz Gradca. Obisk znn-nepra jesenskega tingl-tangla je bil letos za 100.000 oseb manjši ko lansko leto. ko je znašal 320.000. Ljudje so prišli menda do prepričanja, da cela stvar ni nič vredna.
KarošRo.
Pater Anton oproščen. Bolnišnični duhovnik v Beljaku, pater Anton Asciku je prišel 30. maja 1910 neprigrlašen v sobo neke na pljučih bolno gospo, ki se je njegovega obiska tako prestrašila, da se ji je nlila kri. V tem brezobzirnem postopanju patra Antona je videlo okrajno in deželno andidce prestopek proti telesni varnosti po § 431 in je bil pater Anton v dragi instanci obsojen na 30 K globe ali zapor 3 dni ter v povračilo stroškov. Proti tej razsodbi je pater Anton vložil ničnostno pritožbo na kasačij^ki dvor, ki je razsodil, da je domačim duhovnikom vsak čas dovoljen pristop k bolnikom istega veroizpovedanja. V tem slučaju so pač sdravniki zamudili izdati prepoved proti tnkiin obiskom.
Poskus samomora. V soboto je skočila neka natakarica v bližini Beljaka v Dravo, vendar pa se je posrečilo nekemu delavcu, da jo je rešil ter dal nato odpeljati v bolnišnico. Sodijo, da je hotela izvršiti samomor iz žalosti, ker jo je njen Ijnbček zapustil. Pisal ji je namreč pismo, v katerem se hoče od nje posloviti. To je dekle, ki ni več v prvih mladostnih letih, tako užalostilo, da je zbolelo in moralo za nekaj časa v bolnišnico, sedaj pa si je hotela vzeti življenje.
Primorjho,
Goriški mestni avet.   V ponedeljek je imel goriški mestni svet sejo,
w kateri je povedal župan, da izkazuje proračun za leto 1912 občuten deficit. Dr. Pinavčič je predložil iz-premembo mestnega statuta ter se ho mestni svet z njim bavil v več tajnih sejah predno pride v javno sejo, to pa najbrže samo zato, ker pripravljajo brez dvoma kako novo zlodejstvo proti Slovencem. Župan Bonibig je nato zopet preganjal iz Gorice slovensko moško učiteljišče in se zahvaljeval tržaškemu deželnemu zboru za znano interpelacijo glede ženskega učitejišČa v Gorici.
Samomor dijaka. V Gorici se je v soboto zvečer ustrelil dijak Henrik Vukovič, sin gostilničarke na južni železnici. Okoli 10. zvečer je odšel iz gostilne na stanovanje na Korzu št. 114 in ko so prišli domači na dom so ga našli mrtvega. Pravijo, da si je končal življenje zaradi razmer v družini.
Roparji. Predvčerajšnjem ponoči so štirje lopovi napadli v Trstu v ulici Pozzo bianco št. 6, zidarja Danijela Mutinata, mu raztrgali zlato verižico in mu vzeli 10 K ter ga vrhu tega zdelali tako, da je moral na rešilno postajo iskat pomoči. Najbrže isti lopovi pa so napadli tudi v ulici Ponzianino delavca Jakoba Zerova-ta in mu vzeli 10 K. Pozneje se je posrečilo policiji dobiti v pest enega teh roparjev l imenom Bartoio-mej Hervatin iz Buzeta.
Za ljubico streljal. 541etni dninar Karel Koverliea je prišel pred par dnevi k svoji bivši ljubici Gizeli Cernivani, stanujoči v Trstu v ulici Vento št. 16, da se ž njo zopet sprijazni. Ker pa ona o tem ni hotela ničesar vedeti, je potegnil nož in ji začel groziti. Dekle je prestra^no zbežalo, Koverliea pa je ustrelil is revolverja za njo, pa je ni zadei. Pozneje je policija aretirala Koverlico v ulici Bosco.
Požar. Predvčerajšnjem oh polu 11. dopoldne se je vnel požar v papirnem skladišču g. Savla Depiceoli v ulici del Okno it 20 v Trstu. Deloma vsled ognja, deloma od vode je bilo uničenega 40 stotov papirja in znaša škoda kakih 800 K. Depiceoli ni bil zavarovan.
Nezgoda pri delu. Na državnem kolodvoru v Trstu je padel včeraj ob polu 10. dopoldne 201etni dninar I^a Nožu 1 o vic tako nesrečno, da si je zlomil levo podlehtnieo. Prepeljati so ga morali v bolnišnico.
Zopet Setova kislina. 201etna služkinja Ida Decevo je spila predvčerajšnjem v ulici Giulia št. 1 v Trstu precej oetove kisline najbrže zaradi nesrene Ijubf^zni. Prepeljali so jo v bolnišnico in upajo, da ji bodo ohranili življenje.
Poskus samomora. 21 let na v ulici Chiozza št. 41 v Trstu stanujoča Lucija Caeie iz Buzina na Hrvaškem je izpila včeraj dopoldne v stranišču kavarne »Minerva« na Aennedottn precejšnjo množino oetove kisline, ker se je bila sprla s svojim ljubčekom, natakarjem Matijo Tahšičern, s katerim je skupaj stanovala. Prepeljali so jo v bolnišnico in je malo upanja, da ji ohranijo življenje.
Požar v ladjedelnici. Iz Zadra poročajo, da je izbruhnil v noči od 7. na & 1. m. v ladjedelnici Topolo r Korčuli požar, ki je uničil vse naprave, materijal in nekaj napol dodelanih čolnov in bark. Požar je uničil tudi ladjedelnici Bernardi in Smerkinič. Z velikim naporom se jb posrečilo prebivalstvu požar omejiti. Parnik »Brioni«, ki je prišel na pomoč, zaradi plitve vode ni mogel stopiti v akcijo. Škoda je zelo velika in je do sedaj še niti približno ne morejo ceniti.
Dvorni svetnik je postal povodom svoje upokojitve bosansko-ber-cego vinski kat astra In i ravnatelj Henrik Spazzaoan.
Imenovanje. Vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Tuzli Ferdinand Mašek je imenovan za višjega vodjo zemljiške knjige v 0. dije+nem razredu.
K obdnsKim uolltuam no Ulfti.
Sijajen shod naprednih volileev na Viču se je vršil v ponedeljek, dne 9. oktobra v nabito polnih gestilni-ških prostorih gosp. Končana v Rožni dolini. Shod je otvoril in pozdravil navzoče gosp. T r i b u č. Nato se je kv volil za predsednika shoda gosp. Erjavec ml., ki je v kratkem uvodu razločno pojasnil pomen združenja vseh naprednih voliloev, poživljajoč jih. k najstrožji disciplini, ter podal potem besedo gosp. Tribuču. Ta je v daljšem govoru pojasnil politični položaj v naši občini, ki sili vse napredne elemente k združenju, kajti tisti, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, oznanjevat mir, sejejo med nami razdor ter nas poživljajo javno ▼ boj na nož, nezadovoljni z našo prvotno nepristransko kandidatno lista, ▼ kateri je bilo tudi sorazmerno Število klerikalcev, so postavili gospodje %r fa-
rev%n *vr>jo klerikalne liste, kajti g, frančiškani ne poznajo pravičnega sorazmerja, zahtevajo brezpogojno gospodarstvo in udanost. Najzmer-nejsi naprednjaki in celo odločni klerikalci so obsodili tako postopanje iu zahtevali čisto protiklerikalno kandidatno listo, kajti popolnoma komandirati od dveh ali treh patrov se naši občani ne bodo dali. Verni katoličani brez tercijalske hinavšČiue, damo bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega, ampak posvetno gospodarstvo naše občine zahtevamo zase, kakor tudi zahtevamo pravično vpošte-vnnje vseh stanov. Slednjič je pojasnil irosp. Tribuč nalogo iu gospo<Urški program naših kandidatov ter pozval volilce k agitaciji in atrogi disciplini. Nato je prebral listo naših kandidatov, ki se je z burnim o<k>-bravanjem in viharnimi živio-kliei soglasno sprejela. Po daljše debati glede enotnega tfostopenja, agitacije itd. je zaključil g. predsednik shod. Velikanska udeležba tega s^Kaia in navdušenje za pravično napredno stvar nam jasno dokazuje, kako trezno mislijo naši občani, ki odločno odklanjajo fjosvetno gospodarstvo gg. frančiškanov v naši občini. Zato tudi P°Jdejo v četrtek kot en mož na volišče ter bodo dokazali, da hočejo biti svoji gospodarji v lastu i občini.
Z Viča. V četrtek dne 12. t. m. imamo tudi pri nas občinske volitve, ki se vršijo po novem volilnem redu, za katerega se imamo zahvaliti naši, za naše ljudstvo, osobito še za delavsko, tako skrbni »ljudski« stranki. Znano je vsakemu, da je bil na Viču do sedaj pri občinskih volitvah uekak mir, združili so se pametni možje, brez ozira na strankurst vo, ter se« stavili listo, ki se je u a vodno sogia.s no volila, in ti možje so doaedaj tudi
vedno pošteno vladali našo ol>čino. A k o .se ne bi zidala pri nas cerkev sv. Antona ter ž njo im prijadrali v občino patri kutarji, kateri oznanju-jejo mir in ljubezen, a delajo ravno nasprotno, le sovraštvo in prepir med ljudstvom, bi bilo še danes ravno tako. Volilci! Ne bodeni vam mnogo pisal in razkladal, a samo na nekaj vas hočem opozoriti. »Slovenec vam pravi, verni katoličani, verno ljudstvo, vprašamo pa vas, ali je vam že kdo v občini rekel, da niste katoličani? Zato vam pravim, tu se ne gre za vero, tukaj se gre za noše že pe, za naš trdo prisluženi denar, kdo da bo odločeval, kam in zakaj se bodo porabile s te/.avo vplačane obči uske doklade. Ze pred leti hoteli patri-frančiškani naprtiti dolg cerkve naši občini in le nekaterim pogumnim, /a blagor občanom skrbočim bivšim odbornikom se imamo zalival it\, da se to ni zgodilo.In to, kar se ni zgodilo, naj ee zgodi sedaj! Ne in ne! To s»e ne sme zgoditi! Cenjeni volilci! Imamo šolo, ki stane občane lepe tisočake, sedaj pa naj dobimo še cerkev na svoje rame! Kam pa bomo prišli zlasti sedaj ko vlada taka draginja! A vse to se lahko pripeti, ako ne boste v četrtek oddali svojih glasov naprednim kandidatom, kajti le edino ti so sposobni in imajo tudi resnično voljo, delat: le v proevit in koris! svojih občanov. Cenjeni volilci! Predno izpolnite svojo glasovnico, premislite dobro, koga 1 »odete volili. Naj vas ne strani geslo nasprotnikov, da se tu gre za vero, ne. tu se ne gre popolnoma nič za vero. tu se gre samo za pametno in urejeno gos}>odar-stvo v nasi občini. Ne dajte ne slepili s tem, da imajo tudi nasprotniki nekaj mož na kandidatni listi, katere imamo tudi mi, kajti ti so s<imo za vabo, da z njimi prevarijo druge volilce. — Torej v četrtek vsi na volišče, »citirajte in delajte, da bomu v četrtek »večer lahko rekli: Borb« je bila huda, a zmaga je nasta!
Draginje ni! Mino)i t**deu je f*t ter Teodor izvrstno agitiral po Glin-cah in Rožni dolini. Izrazil so je. da dokler gredo delavci po nedeljah še ▼ gostilno — še ni nobene draginje, in da kruh še redno lezi po cestah. Gospod pater, resnico ste govorili, da za vas ni nobene draginje, dokler vam bodo delavske žene po petakih plačevale za sedeže v cerkvi in dokler boste pri procesijah toliko k več dobili, da jih lahko prodajate. Pa tudi spovedni listi precej kronic p rineš-.. Mi čutimo draginjo, kar vi, gospodje patri, gotovo ne. Veseli bodite, da ste smeli med nas, da vas redimo še poleg naših otrok. Kar se pa tiče delavske nedeljske pijače, raje molčite, ozrite se po vaših polnih sodih r vaših kleteh ter pustite delavca in kmeta pri miru ter raje t>osuemaj-te sv. Frančiška, vsaj njegova pesem se tako glasi: > Koreni ne je užival, pil za žejo je vodo, je na trdih tleh počiTal, kamen mu je pod glavo.« — Tud» zgodovino nam pater Teodor priporoča. Tudi tisto smo brali, a žalibog, od samostanov prav nič lepega. — Vi torej ne čutite draginje, tem bolj pa jo čutimo au. Za*o bomo pri jutrišnji volitvi isbraK t občinski odbor mode, al entSJs s nemi, ae pa vmeih podrepnikov, ki m z vami vred i a t češejo is itadleg, ki snaa tar^e!
Dnevne vesti.
-j- Klerikalna zveza z Nemci in slovenska narodna stvar.   Znano  h .
iia ao bili svoječaeno naprvdmjaki v de-želiieiu zboru krarijskeui r.vniaa.ni uemškimi veleposestniki. Ta zvt«a je bila potrebu a za to, Iom- ni m^ela v deželnem /boru uobeua strank« zase većine. Ako bi te zveze ne bili* »klenili naprednjaki, hi jo či^to gotovi) >klenili klerikalci. Veudair pt* je bila ta zve/a zasnovana ua takem letuelju. da je imela napredna stranko popolnoma >\'obodue roke \ v***h uaroriuib iu kit Ltuiu i L vprašanjih. iu du je tu res, dokoaujejo dejstva, teaj slovenska attvar še ni nikoli takn napredovala, kakor v tisti dobi in ničesar se ni zgodilo, kar bi bilo slovenski narodu i stvari v kvar in škodo. /Slovenec« je sicer napisal že kupe papirja o oni zvezi napredno f-trooke z nemškimi fnftipsnsetaiki« ni pa doslej mogel navesti niti enega »lučaja, ki hi dokazoval, da bi bila ta zvezu škodovala slovenski narodni stvari ali p* pogubuo vplivala tui tolovenfcki narodni razvoj. Ne da bi uH>ge4 ua\esti samo ene^fa argn-uicutti, at omejuje -Slovenec« že leta "m ina ua ftsTsoliftto trditev:  ( i
so Neiuci zvezo z I liberalci sklenili, jf uwo ua svojo iktxto.< Kes, zveze* je bila >t\or kompromisa, H fco je nemški vele posest n. niso sklenili sebi na tkodo, takisto pa -udi atorea
»ki napreduju K i BISO oklepali IVSM na .škodo narodne stvari, marveč sn-BM v eiuiuetuo njem* korist. To trditev dokazujejo mi potrjujejo v vsem obsegu dogodki ^tmi! S«^iaj im; si oglejmo inrklTT le obstoječe klerikalno - uemške 2.veze. Pri zadnjih de-aeLnozboi-skib voitvah »i je klerikalna stranka pridobila absolutno več uo v dezeluem zboru. Kut absolutna večina ni bila klerikalna stranka vezana z nobeno drugo stranko na kompromis. A v kljub temu so klerikalci sklenili zvezo z .Nemci in sieei na temelju, ki je slovenski narodni stvari neizrecno škodoval. V tem oziru govore dejstva dnvelj jflmtmO iu .ja6no: V dobi. ko so klerikalen pod odejo /vezani / Nemci, so slo vensko narodno stvar na Kranjskem doleteli ti-le udarci: 1. natfl n< »vila »e je nemška višja gimnazija v Koče\-
ju;     imenovan je bil za kranjsko
poseben nemški deželni šolski nadzornik; osnovana je bila pouelma nemška   višja  gimnazija  \ Ljublja;
ui; 4. pri df ftolnc 111 odboru >o jeli nastavljati   lieroške     uradnike <-lii.
Oeilhofer), v    deželno    boLaieo \m s.pr«jeiLuit i   nemške  zdravnike (slučaj dr. Tratnig);       mesto Slovenca je hiJ imonii i su za finančnega m natelja   Nemec-   Kliment;    (». Bassto Slovenca je bil  imenovan   u\ pred sednika ljubljanskega deželnega ^« diifa  Nemec KUner: 7.  mesto Slovenca je bil imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu Nemec Trena; 8. n  dria?nega
pravdu i ka v Ljubljani je bil postal Ijen Nemec Luseban.   Krone svojih iidaJaJskili činov pa to ij nadeti kit rikalci z občinsko volilno reformi* za mesto Ljubljano.   S to reTorino n uničili  saiiiosloveuski   značaj ljubljanskega mesta ter spravili    \ občinski svet 7 Nemcev. S tem *o /okrivili uarodeu /ločiu. ki bi sam Eado stoval. da bi sv nad njimi kot Slovenci slomila palica ter se   jih kol narodne izdajalce izročile javnemu zaničevanju. In taki ljudje, ki tako-rekuč žive od uaroduega izdajstva, *i drznejo očitati drugim, da M fcW m I i ua narodni -tvari!
Import    nemških uradnikom na Kranjsko. Za obrtnega nndsottti ka na Kranjskem je |»t-i —t*l t nI Ne-tuee iz Prediii-b*kt*yra. ki  uo /.na niti diee slovenski.  In  eendar Ima obrtu* uadzornik opraviti sniun slovetiaki mi obrtniki ia delavci.   Kako lw» ž ujlnii spora/umel? Ali       naj obrtniki in delavei  radi  ajega  uee ucm-ško? Ali so delavei ta  radi ttjega aIi obratno? Res črnine so dandanes, k« gosTiodujejo na \-si    erti klerika^et. razmere \   uaši    deželi. OinaMvrnik Šusteršič špekulira s»aujo   iiu mini strdki stolček iu    pripušča hleoSto krvno iu miiue dttše. tka priliajajo zapored  \   deželo kot   urao!niki trdi Neinei. ki  niinajo niti  poju*a o *h>-veuskem je/iku, ter odjedajo kruh
I doiiuičinom. Kom jadramo? Ako kn šlo tako naprej, potem bodo v dogled nem času vsi uradniki v deželi od najvišjega po do najnižjega sami trdi »aici Seveda uradniško vpra-s;uije je /u toke visoke |*olitike, kakor so ŠusterSič. I i ustnica t iti tovari*!      oremalen k ostuo!
-h Na pred ua Mnaga v Uotedisi ci. Nčeraj so ee vršile ▼ Hotedršici občnwke voiitv^e. Ohčiu« je bila de eedai ▼ UerifcaJjMh rokali.    Uasi so klerika^u delati z uajve<juij terori moiu. da obih'je ola*iuo v j»?ojib n bak. vensku- je ostal vsa ujihu\ trmi Ureatiepešen.   !tapreilujaki so si pr UiriM avajuo aoiago, ▼ občiu^ki od bor je bilo naMiMreč m^oljenili tO na
i pt fatnjakei   rn    MBm    3 kleriknJen.
, lard vori^re j« bil rseglašeti šole o/h afecea. freet, da   jo padla
fkienkahn trdnjava, ee je makoma u, miiTila po vsi občini in po birinji
okolici ter povzročila povsodi zadoščenje in orifcrrtosrono veselje. Živeli onii rn zavedni volilci v Hotedršici!
H- Politika fa kapelj« Prejeli «mo to-le pismo: »Sklicujoč ee na § <19. tiskovnega zakona Vas vljudno ^pozivi j eni o, da objavite sledeči popravek glede na Vašo dnevno vest «• Politika in kupčija«, objavljeno v IK. 229 z dne 5. oktobra t. 1.: Ni res, rftot hna »Ljudska posojilnica« kake ^roadne š^ekulaeije v Albaniji. Res »je marveč, da nima »Ljudska poso-jihrica« nikakoršnib špekulacij in jsploh nrkakorsnih kupčij ali zvez ne fv Albaniji in ne v katerikoli balkanski deželi, tudi ne v Bosni - Heroego-rfini. S spoštovan jeni »Ljudska posojilnica, regiet. zadruga z neomejeno smso.« — Z oziram na to-Ie pismo fbi »Ljrideko posojilnico« samo vprašali, ako ji je znan neki gospod« ki ee rpiše za Kaoschega, m če je res, da •opravlja ta gospod vse špekulacije !ln kupčije za »Ljudrivo posojilnico« t
*-f- Odlikovanje. Sraga na tukajšnji realki Ivan S k u b e je dobil rastno kolajno za 401 etno zvesto shrž-fbuvanje. — Ravnatelj tukajšnje realke or. Rudolf Junowez je dobil ♦zlato kolanjo za 401etno zveeto službovanje
r-f-' I« vojaške službe. Nas rojak, rs, kr. major Fridolin Kančič, češke-$r» domobranskega polka št. 11 v .Ti-■rmn. je premeščen iz .T i čina v c. kr. rfiomobran^ko orožarno  na Dnnaju.
— Slovenskemu rodoljub ju! Od-%»or društva »Branibor« prosi slov. »rodoljubje, da mu prepušča prebra-«e slov. časopise, katere razpošilja nase društvo vsaki teden v ogrožene Vraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem vrši naše društvo •važno narodno delo: naj bi se izobrazba širila — kolikor je to potom časopisja mogoče — tudi v zadnji gorski vasi, naj bi imeli s tem naši nratje v ogroženih krajih, ki dostikrat iz gmotnih ozirov ne morejo hiti nejTočeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to s vrbo zbira naše društvo predvsem napredno časopisje in iskreno je želeti, da 9e slov. javnost v veliki meri odzove naši prošnji. Časopisi se pobirajo vsako soboto, in sicer se jih .4 ah ko odda v sledečih trafikah: Ce-šark, Šelenburgova ulica; Dolenc, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg in Velkavrh, Št. Jakobski trg. — Odbor društva »Branibor«.
— Zglaševanje črnovojnikov. Orno vojnikom, ki so bili vojaki, se je meseca oktobra zglasiti v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu I. nadstropje. Po razglasu mestnega ^magistrata se je pričelo zglaševanje 10. t. m. z letnikom 1869. konča pa ee 19. t. m. z letnikom 1877. Čmo-vojnik, ki opusti zglasitev, se kaznuje z globo 4 do 200 K ali pa z zaporom. Znnanji črnovojniki se zglaea-jo pri županstvih svojega bivališča.
— Gremij trgovcev je na svojem letošnjem občnem jdboru dne 28. maja t. 1. sklenil, da ne smejo dajati trgovci, ki so člani trgovskega gremija, svojim odjemalcem reklamnih koledarjev. P. n. člani gremija se opozarjajo »a ta sklep občnega »bora s pripomnjo, da se bo proti onim trgovcem, ki se ne bodo temu sklepu <pokorili, postopalo naeelstvo gremija v smishi § 24.. odst. 4., točka 3 gremijahrih pravil.
— Umri je v Ljubljani trgovec an hišni posestnik g. Ivan L i n i n -g e r. P. v m.!
Pozor, Bizovičani! Občinske vo-ditve se bližajo in prav to smete pričakovati, kar si boste ustvarili sami. Svoje dni je nekdo rekel, da mu prav nič ni za županski stolček in skoro hi bili nekateri verjeli, da je res tako. Toda tudi lisica je rekla, da je grozdje prekislo, ker ga ni mogla do-eeči, in naš župan je tudi čutil, kako se mu stolček maje in zato se je hitro hotel pokazati junaka, češ, saj mi wi nič za to čast. Pa prišlo je drugače. Sedaj, ko se bliža konec njego-iverrm županovanju, se mu je storilo inako za stolčkom in je napregel konje, pa se pelje od hiše do hiše beračit za glasove, lepo se je priporočil tudi fajmoštru in kaplanu, pa ne da hi molila za njegovo dušo, marveč da storita svojo politično misijo, ki jima jo je podelil gospod pred Sen-klavžem. Gospoda župana Korbarja pa spremljata na njegovih težavnih potih tudi Bojdov oče in Pungerc, ker nta mnenja, da trije več zaleže j o kakor eden. Tako vidimo sedaj hoditi županovo deputacijo od hiše do hiše in moledovati za glasove pri volilcih. Seveda to ne ho nikogar zmotilo, niti če bi prišla k njem deputacija v fraku in cilindru, niti ne bodo volilcev premotile sladke besede. Vendar pa §e treba opreznosti zlasti sedaj, ko se raz polože baje okrog konca tega meseca volilni imeniki in po tem dela, da pride na krmilo pravi mož, ki ima n«oljo delati za Bizovičane. Zato pa je neobhodno potrebno, da se sesta-nejo bizoviški možje ter izberejo iz svoje srede prave može, ki bodo vodili občino* Nujna potreba je tedaj,
da se Bizovičani nemudoma organi* sirajo*.
iVesel pojav is preddvormke občine. Piše se nam: Pri naa se je začelo daniti. Pred nedavnim časom poročali ste nam, gospod urednik, iz pred dvorske občine to-le: »Najbolj narodnjačka in najbolj zanemarjena občina na vsem Kranjskem je pac občina preddvorska s sedežem v Preddvoru. Tam je vse na katoliški podlagi — še celo občinska babica — i. t. d.« Ta članek v »Slovenskem Narodu* je Preddvorce — vzdignil — kar elektriziral. Stojimo pred novimi občinskimi volitvami in začelo se je prav živahno volilno gibanje. Vele-mož, ki so po gorenjskem običaju ponosni na svoje težke mošnje, na mogočne »varžate« napolnjene s zlati, začelo je biti sram, da so v občini samo le — privesek vsemogočni in ošabni farovški suknji in da so njim (kmetom) postavljeni za »jerebe« prevzetni pri vand ranci iz farovški h palač. Zato pojavila se je v občini mogočna stroja kmetov, ki zavrača vse štiri župnike preddvorske občine
— nazaj — v cerkev, ker edino tam je le In naj bo njih torišče; v občini pa da bodo že sami brez njih opravili. Bridko je na to zaječal »Slovenec« v svoji petkovi številki z dne 6. oktobra t. 1. Kar strah mu pretresa kosti, tako da je izbnlil oči na debelost kurjih jajc. Pred Grrosovim generalnim štabom v Srednji vasi ima tamični respekt. Nad ubogega Aleša Pekovea, najvdanejŠega pristaša klerikalne stranke, bljuje kar ogenj in žveplo in milo prosijo ti svetohlinci v »Slovencu« e. kr. okrajno glavarstvo in e. kr. poštni urad v Kranju, naj se maščujeta in vzameta krvavo 7aslnžen kruhek revni pari, ubogemu trpinu Alešu Pekovcu iu njegovi siromašni družini. — Tudi to je krščansko! Kaj ne — krščansko misleči
— seveda »Slovenčevi« volilci, možje in fantje! Zato v hoj za pošteno in za res krščansko zmago v preddvorski občini.
Generalisimns.
Iz Norega mesta. Znano je, da pridejo menihi in nune v deželo krotki in ponižni, kadar prosjačijo za kako koncesijo ali kake pravice. Ko se komodno vgnezdijo in udomačijo, jim zraste greben in kmalu začno izrabljati pridobljene dobrote in pravice zoper svoje nekdanje dobrotnike. Iz meniha, ki se je zarotil pri bogu in pri kuti, da se odtegne posvetnemu življenju, se razvije najstrastnejši politični agitator, hujši in zagriz-nejši od vsakega posvetnjaka. Ce ne nastopa v javnosti izven cerkve, izrablja prižnico in spovednioo. Nun-stvo je predvsem bolj vneto za nem-škutarjenje in ponemškutovanje kakor za vero in za boga. V Novem me-stn so dobile pred par leti nune iz Šinihela pravico, podučevati in nič drugega kot samo podučevati v 7. in 8. razredu dekliške šole. Ali kmalu so postale prešerne te ponižne nune in segle s svojimi prepovedmi čez dovoljeni jim delokrog. Dijaki tukajšnje gimnazije so priredili plesne vaje, ki se vrše pod učiteljskim nadzorstvom. V s vrbo tega so povabili po dovoljenju ministrstva in deželnega šolskega sveta dekleta iz 7. in 8. razreda k plesnim vajam. Toda nune, vnete za božjo stvar, ki imajo po pogodbi dolžnost in pravico le podučevati v šoli, so prepovedale dekletom pohajati k plesnim vajam vkljub dovoljenju staršev, ki so edini kompetentni v tej zadevi. Priporočljivo bi bilo, da stopi šolski svet nunam na prste; starši se naj pa ne ozirajo na to nedopustno prepoved vkljub vsem grožnjam s šikanami v šoli. Će menih ali nuna silita s pretnjami mladino v razna »Marijina društva« proti volji staršev, naj se jim ne dopusti, da bi se vtikali v zadeve, kjer imajo odi očati le starši in šolski svet, ki sta oba odločila v drugem zmislu kot nune. Nazadnje bi se moralo vprašati nuno se za dovoljenje za dihanje in drugih telesnih potreb! Družba, v kateri se lika moška mladina, ki je pod šolskim nadzorstvom, gotovo ne bo škodljiva. Sicer pa bi bilo jako umestno, popolnoma urediti šolske razmere v Novem mestu!
Avtomobilna zveza z Idrijo se bo po težkem pričakovanju končno vendar uresničila. Te dni je dobil namreč trgovec in posestnik Valentin Lapajne v Idriji tovorni avtomobil od tvrdke »Saurer« z Dunaja, ki je enake vrste kakor ga imajo že v prometu na cesti iz Sv. Lucije v Bovec, odnosno v Cerkno, zasebniki ali c. kr. rudniški erar na cesti iz Idrije v Logatec. Gospod Lapajne je namenil avtomobil v prvi vrsti za prevažanje tovornega blaga sebi od železniške postaje v Logatcu po državni cesti v Idrijo, posredoval bo pa tndi osebni promet in bo v ta namen posebno dobro prirejen. Imel bo po potrebi klopi in streho. Iz Idrije bo odhajal zjutraj ob 5. in prihajal v Logatec ob pol 7., tako da bo imel zvezo z jutranjimi vlaki v Ljubljano in Trst, drugič odhaja iz Idrije opoldne in ima zvezo s popoldanskimi vlaki ob 2. v Logatcu. V Idrijo prihaja dopoldne ob 10 in popoldne ob 4» Vesnina
ho nlika in enaka postni, ki znaša dve kroni. Uvedba avtomobilna zveze znači velikanski napredek aa Idrijo, ki je kila doslej naravnost ^ zaprta svetovnemu prometu. Kdor je hotel priti s postnim vlakom ob pol 3. popoldne v Ljubljano, je moral odhajati že ob S. zjutraj s pošto, sedaj pa še le opoldne, torej si prihrani štiri ure potovanja ali ves dopoldan. In koliko bo udobnejša vožnja z avtomobilom, kakor je bila • pošto, ki je običajno trajala celo večnost. Gosp. Lapajne je s svojo podjetnostjo napravil veliko dobroto idrijskemu mestu. Gotovo je, da sedaj tndi poštna uprava ne bo zaostala in čimpreje sledila zgledu podjetnega zasebnika ter uvedla avtom obilno zvezo Logatec-Idrija-Sv. Lucija, kar se je ze tolikrat brezuspešno zahtevalo. Naj se poštno ravnateljstvo v Trstu vendar enkrat zgane tndi za ta del svojega upravnega okrožja.
Drama »V zadnjem trenotku« zadovolji vsakega, ki so ogleda in vsakdo prizna, da je videl res nekaj umetniško-dovrženega. Kakor je bilo včeraj razvidno, vlada veliko zanimanje med občinstvom za to sliko, in je bil »Ideal« natlačenopoln obiskovalcev. Zato naj nihče ne zamudi prilike, da pohiti v Elektroradiograf »Ideale in si ogleda to krasno dramo. Vidi se še danes in jutri v Elektroradiograf u »Ideal«.
Kdo je lastnik? Pri prostaku tukajšnjega c. in kr. 27. pešpolka Ivanu rieschbergerju 60 našli srebrno tobačnico z monogramom »P. S.-<. za katero naj se lastnik zglasi v teku enega leta pri tukajšnjem garnizij-skem sodišču v šentpeterski vojašnici, sicer bode prodana, denar pa izročen vojaškemu erarju.
Mladi maščevalec. Predvčerajšnjem je bil na Starem trgu zasačen nek 61etni deček, ki je pred neko trgovino z žejrnim nožem paral razložene hlače. Junck je izpovedal, da je to ~ i-ori i vBled tega, ker ni trgovec hotel njegovi set rici dati praznih škatulj.
Žarnico za tarčo je včeraj vzel na Osojni poti nek paglavec in toliko Časa lučal v njo kamenje, da jo je zadel in razbil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 13 Macedoncev, 100 Slovencev in 29 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 60 Macedoncev in Hrvatov.
Našel je mesar Fran Anžič srednjo vsoto denarja, katerega dobi lastnik pri najditelju v Dobronjah št. 26, dopoldne pa na stojnici v Šolskem drevoredu. — Železniški mojster g. Anton Dolenc je našel srebrno ovrat-no verižico.
Somišljenike«
slasti one pa deželi, kjer ss vršijo občinska volitve, prosima, da so ▼ vseh vprašanjih, ki so tičejo narodao-napredne stranke, obračajo vodno lo na
tajništvo nar.-napredne stranke
(Wolfova ali ca 101).
Poaebno prosimo vpoitovati to v onih krajih, kjer potrebujejo zs agitacijo mogoče kakega govornika is LJubljano.
Uradne uro ss stranko so od 10. do lž. dop. in od 3. do 5. pop.
Infieialni oibar wr.-.iprtfK straikc t UiblHBL
Narodna oDrnmba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal gosp. Fr. Kollraann, veletržec v Ljubljani, 500 K za prodane valčke (cilindre) v dobi od 1. oktobra 1910 do 30. septembra 1911. Ti valčki so jako fini in trpežni, priporoča jih pa obenem tudi naš narodni interes. Vsaka hiša naj rabi le te vrste svetilnične valčke 1 Velecenjeni tvrdki Kolimannovi: hvala 1
Pri „špasih" na slovenski Livadi v Gorici se je nabralo za C. M. družbo 6 K, katere jej je poslala ga. Franja Richterjeva. G. Arnošt Rozač iz Radeč je nabral med kolegi 6 kron 20 v in jih izročil C. M. družbi. — Gosp. dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem je poslal 5 K za sklenjeno poravnavo iz neke kazenske zadeve. Hvala! — Nova šola družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici potrebuje notranje oprave, pa tudi učil in učnih pripomočkov. To je upošteval g. Jak. Dimnik, nadučitelj in vodja mestne ljudske šole v Ljubljani, in je daroval zemljevid Avstrije, zemljevid Primorske, zemljevid Kranjske in sliko otroških nalezljivih bolezni. Za ta koristni dar prav toplo zahvalo!
Neimenovan narodni dobrotvor. Ali smo prav čitali v mesečnem izkazu dohodkov družbe sv. Cirila in Metoda za mesec september?! Neimenovan narodni dobrotvor je vplačal eno po-kroviteljnino (200 K), kupil 4 .kamne" v slovensko obrambo (a 200 K) skupaj 800 K, posebej še daroval 4000 K, skupaj 5000 K» beri pet tisoč kron,
a noče biti imenovan. — Neimenovana ho£eta ostati tndi septembrska hram-bovca •Domobranik" in rodoljub .PodbrezijskiV Tu je delila dobrote, naravnost knežje darove desnica, da ni vedela levica. Rodoljublje se je odreklo osebni zahvali, zaslnženi časti, zadovoljilo se je z zavestjo, da je storilo veliko dobro delo ljubljenemu narodu. Občudujoč to požrtvovalno ljubezen slovensko, stavimo neimenovane dobrotvore slovenskemu ro-doljubju v posnemovalcn vzgled in se nadejamo, da tudi nepoznanim anonimom dostavijo naši listi in jim dostavijo hvaležni jim rojaki v proslavljajočih jih razgovorih zagotovilo družbe sv. Cirila in Metoda in vseh zavednih Slovencev o najiskre-neji hvaležnosti, v kateri prekipevajoč jim kličemo: Slava!
Ženska podružnica C. M. družbe v Idriji priredi v soboto 21. t. m. v pivarni pri »Črnem orlu* gledališko predstavo. Igrala se bode burka v štirih dejanjih „Vražja misel".
Društvena naznanilo.
„ Društvo   slov.   profesorjev "
prosi, naj bi mu sporočili vsi p. n. gg. člani, če morda tekom leta 1910/11 niso prejeli katere številke „Nastavnega Vestrrika*.
Poštno prometno uradništvo se giblje. Zastopniki vseh organizacij poštnih prometnih uradnikov sestali so se dne 3. t. m. vnovič k skupnem posvetovanju. Sklenili so svoje zanteve predložiti vladi in parlamentu ob priliki otvoritve v obliki »ultimatuma. Z ozirom na ravno izpeljano uravnavo prejemkov iz napredovanja nižje avstrijskih deželnih uradnikov, za katere veljajo ravno isti nastavijalni pogoji zahtevajo enake določbe za časovno napredovanje in z ozirom na neznosno draginjo, zboljšanje dejalnostnih doklad najmanj za 20% skupnih službenih prejemkov do 1. januarja t. !. nazaj računši. Sklicujejo se na velikansko vznemirjenje med poštnim prometnim uradništvom, katero nedopušča nobenega čakanja več in odklanjajo vsako odgovornost za brezdvomno neizogibne posledice še nadaljnega zavlačevanja.
Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi priredi v soboto 14. t. m. svojim novovstopivšim članom prvoletniški večer v prostorih »u Vejvoda" — Vabljeni so vsi slovanski gosti.
Prosveto.
Slovensko gledališče. Včeraj so uprizorili četrtič v tej sezoni Verdijevega Rigoletta. Predstava je bila prav dobra, obisk velik.
Komorni koncert priredi v ne* deljo, dne 12. novembra t 1. v Ljubljani znamenit »Ševčikov« kvartet.
„Matica Slovenska". Veleccnje-nim gg. poverjenikom se usojamo naznanjati, da so letošnje knjige »Matice Slovenske« deloma že natisnjene, deloma se tiskajo. Izidejo letos sledeče knjige: 1. Zbornik s spisom o koleri v naših deželah. 2. Narodne pesmi. 3. Romana Brambovci II. deL 4. Mencingerjevih zbranih spiso*. I. zvezek. 5. G. Šimnovića Tudjinac hrvaški roman s slovenskim komentarjem. 6. Zabavna knjižnica s spisi Ks. Meška in M. Pa-glja. 7. Spominska in jubilejna knjiga in 8. Letopis. Ker pripravljamo Letopis za tisk, lepo in nujno prosimo, da bi nam čimpreje poslali imenik in članarino.
izpred sofista.
Kazenske rasprave pred tukajšnjim okr. sodiščem.
»Prepleti otrok.« Tudi otroška nagajivost povzroči večkrat nepotrebna pota k sodišču in neprijetne obravnave. Posestni ca v Tomačevem, J. ima posebno piko na 131etno deklieo A. T., ker ji dekle v svoji razposajeni nagajivosti baje vedno nagaja, osle kaže in se ji smeji. Res je, da človeka tako nagajanje večkrat ujezi, vendar pa se je obtoženka razljutila to pot preveč. Skočila je za deklico, ko je šla mimo njene njive, grozila ji je s srpom in ji vrgla kamen v glavo, ker je ni mogla doseči. Kamen je prebil deklici kožo na glavi. Tndi zmerjala jo je, vendar ne tako, kot je navedeno v ovadbi, marveč prizna, da ji je rekla le »prepleti otrok«, kar pa ni gTeh, kot če bi rekla »prekleti«. Ta neprevidnost stane hudo posetnico 10 K globe, 4 krone za zdravnikovo spričevalo in 5 K za bolečine.
Razne stvari.
* Zvon, ubijalec. Zvon cerkve 8v. Aleksandra, ki jo ravno grade v Sofiji, je porušil zid in padel na tri delavce, ki jih je ubil.
* Zblazneli kapitan. V pristanišču v Lorientn se je odigrala krvava drama. Kapitan ladje »Venua« je dobil nenadno napad delirija in se je zabarikadira! v svoji kabini. Nato je začel streljati is svojega skrivališča
na častnike in moštvo ter je drugega častnika smrtnonevarno, več mož pa lahko ranil. Sele, ko je bil izstreljal vse patrone, so mogli udre ti v kabino in vtakniti kapitana v prisilni jopič.
* Gaze igralcev pri kinematografskih podjetjih. Kakor imajo gledališča in varieteji svoje ljubljence, ki jih imenujejo »zvezde sporeda«, tako si v zadnjem času prizadeva tudi kinematografija, da dobi za svoje posnetke le moči prve vrste. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, dobivajo kinematografska podjetja, svoje moči največ od gledališč. Tako n. pr. je pred par tedni dvorna igral-ka in tragedinja A dela Sandrock sodeloval;- v glavni vlago filma. »Marija, žena ljudstva«, in tndi dvorni igralec Mevring v Berlinu je že pri več/-h velikih posnetkih sodeloval. Pred kratkim je bil posnet film »V zadnjem trenotku« z dansko trage-dinjo Asto Nilsen v glavni vlogi-Ta drama, ki nam pretresljivo predočuje usodo matere nezakonskega otroka, se kaže še danes in jutri tu v Elektroradiografu »Ideal«. Nihče naj ne zamudi in si ogleda to prekrasno sliko, v kateri igra Asta Viel-sen nedosežno vlogo nezakonske matere. Da je Asta Nilsen res umetnica prve vrste, kaže dejstvo, da je dobila za 10 posnetkov v 6 mesecih 85.000 mark gaze. — Neka Betr Nausen je dobila za trimesečno sodelovanja 12.000 mark in znana francoska igralka in plesalka >^L»n Po~ lairc« za en teden 15.000 mark, torej vsak dan čez 2100 mark. Komik Mas Dinder. katerega obiskovalci ljubi janskegr »Ideala^ že poznajo, dobiva letne gaze 100.000 kron, in operetni tenor Prince ne mnogo manj, da celo mali »Fric«, ki je komaj pet let star, dobi 12.000 do 15.000 frankov letno (raze. — Iz tega je razvidno, da postaja kinematografija vedno nevarnejši konkia*ent gledališč in je na primer samo v Nemčiji že nad 2500 kinematografov (Berlin 300).
Telefonsko In brzalauna poroilla,
Zmaga v Mošnjah na Gorenjskem.
Radovljica, 11. oktobra. Pri včerajšnjih občinskih volitvah je zmagala na celi črti samostojna kmetska stranka in sicer je dobila v vseh treh razredih 21 odbornikov, vse namestnike in vse tri podžupane. Dosedanjemu e»la5kemu županu, kakor tudi njegovim pristalem je od-klenkalo. Kmet gospodari kmetu!
Imenovanje.
Dunaj, 11. oktobra. Svetnik pri deželni vladi inženir Pavlin je ime* novan za nadsvetnika.
DRŽAVNI ZBOR.
Istrske železnice.
Dunaj, 11. oktobra. Danes dopoldne je šla deputacija istrskih županov, med katero se nahaja tudi tržaški poslanec Sancin glede istrskih železniških zvez pod vodstvom poslancev Spinčiča in Mandica k niU nlstrskemu predsedniku Gautschu. Deputacija je izrekla željo, da naj Istra dobi vsaj oni dve prečni želcz-nični zvezi, ki jih zahtevajo v Istr| že izdavna in katere je vlada tndi že sprejela v projekt lokalnih železnic. Po popoldne se konferenca nadaljuje,
Draginjska debata.
Dunaj, 11. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se nadaljuje draginjska debata, ki je zelo dolgočasna. Do sedaj sta govorila poslanca Waber in Friedmann, ki sta orisala draginjsko vprašanje s Čisto dunajskega stališča. Za debato je v zbornici malo zanimanja in na klopeh je navzočih le malo poslancev.
Dalmatinske železnice.
Dunaj, 11. oktobra. Dalmatinski poslanci, na čelu jim poslanca Ivče-vič in Mandić, so bili danes dopoldne pri ministrskem predsedniku Gautschu, da zahtevajo od njega jasne in odločne izjave glede dalmatinskih železniških zvez. Ministrski predsednik pa ni hotel direktno odgovoriti in je skušal uiti z izjavo, da bo vlada varovala dalmatinske interese kolikor se da. Ta odgovor je napravil na dalmatinske poslance zelo neugoden vtisk in se hoje dalmatinski poslanci, da ostane vprašanje dalmatinskih železnic vilic tema od. govoru ministrskega predsednika nerešeno in da hoče vlada dalmatinske železnice žrtvovati ogrskim zahtevam. Dalmatinski poslanci hočejo vsa ta vprašanja prinesti potom nujnega predloga pred državni zbor. Nujni predlog poslanca Ravnikarja.
— Uvrstitev Ljubljane v I. plačilni razred.
Dunaj, 11. oktobra. Ljubljanski poslanec dr. Ravnikar je podel dane« v državnem sboru nujni predlog sa uvrstitev Ljubljane v I. plačilni razred glede aktivitetnih doklad državnih uradnikov.
Demonstracije t dunajskem anatomi enem institutu.
Dunaj, iT. oktobra. Danes dopoldne so se vrnile v dunajskem ana-
tomicnem institutu dijaške demonstracije zaradi nezadostnega prostora in drugih razmer v institutu. Do-čim je 700 slušateljev, je prostora v institutu samo za 148 dijakov. Posebna deputacija je šla tudi k rektorju.
Omalovaževanje slovenskega jezika.
Dunaj, 11. oktobra. Poslanec Kavni bar bo danes koncem seje stavil na predsednika vprašanje zaradi omalovaževanja pravic slovenskega jezika v parlamentu. Poslanec Kav-nihar je zaradi justičnega ministra Hochenburgerja že v iu,Uu vložil slovensko interpelacijo, prezidij pa te interpelacije ni vpisal v juliju v zapisnik, marveč jo je sprejel v zapisnik šele 5. oktobra. Tekst tc interpelacije pa še do danes ni v ro-kak poslancev in ga najbrže tudi ju-stiČni minister še ni dobil v roke. Poslanec Ravnihar se hoče proti takemu omalovaževanju kar najbolj energično zavzeti.
Dunaj, 11. oktobra. Poslance Bi-ankini pripravlja na prezidij za konec današnje seje vprašanje zaradi dalmatinskih železnic. V tem vprašanju bo zahteval poslanec Biankini odločen in točen odgovor vlade zla-t^t.i kar se tiče železnice skozi Liko na Kranjsko, katera železniška zveza je glasom zadnjih poročil do skrajnosti ogrožena.
Dunaj, 11. oktobra. V poslanskih krogih vlada veliko ogorčenje zaradi nerodnosti. Zborničnega predsednika dr. Svlvestra, ki je debato zaradi draginje tako nerodno razporedil, da danes se ni mogoče niti i/računati, kdaj bo debata končana. Sedaj je priglašenih še 25 govornikov, ki bodo samo utemeljevali svoje predloge, nato šole se razvije debata. Pripravlja so protestna akcija proti takemu zavlačevanju.
Dunaj, 11. oktobra. V nadaljevanju dannšnjp seje sta govorila še poslanca Hurmner in Jerabek. Morda govorita Še danes poslanca Ey-bar in Povšo. Poslanec Rybaf bo utemeljeval svoj predlog glede sta-novanjskecra odornštva.
Alkoholieni pa ter.
Lvov, 11. oktobra. Pater Kaminski, ki je napadel  msinskega škofa Homišina in ga ranil, je alkoholik in ga oddajo najbrže v norišnico. Za delavnost   ogrskega parlamenta.
Budimpešta, 11. oktobra. Tu so se začela kompromisna pogajanja med večino in opozicijo. Predsednik zbornice je imel danes ob 11. dopoldne konferenco z Justhovo stranko, jutri pa konferira s Kossuthovo stranko. V opozieijonalnih krogih se zatrjuje, da bi se dal kompromis doječi na podlagi naslednjih točk. 1. Vrtrlaijevanje razpravp o brambni reformi se suspendira do srede decembra, zato pa opozicija ne bo motila nadaljnega dela zbornice s tehnično obstrukcijo. 2. Do decembra se* obravnava državni proračun za leto 1012. 3. Vlada obljublja, da. predloge leta 1912 zakonski načrt o volilni reformi, ki mora biti perfektna Ho konca leta 1012. 4. Zbornica sprejme adreso na cesarja, v kateri ga prosi za uvedbo ogrskih emblemov in grbov v skupni armadi. 5. Vojaška reformna predloga se izpre-meni v tem smislu, da se zviša re-tni kontingent za ogrsko domobranstvo.
Konference vojnega ministra.
Budimpešta, 11. oktobra. Vojni minister Auffenberg je obiskal da-nes ministrskega predsednika in dru-pe ministre ter predsednika mngnat-ske m poslanske zbornice.
Monna Lisa najdena.
Bruselj, 11. oktobra. Leonardovo sliko »Monna Lisa«, ki je izginila iz muzeja v Luvrn, so baje tu našli in ho že v par dnevih zopet v Parizu.
Bruselj, 11. oktobra. Leonardovo sliko sta ukradla dva mlada studenta, ki jo hočeta sedaj skesana vrniti, če jima obljubijo, da ne bosta kaznovana.
Proces Wolf - Mettemich.
Berolin, 11. oktobra. Danes se konča znani proces \Volf-Metternich. Frržavni pravdnik je predlagal eno leto in 6 mesecev ječe.
Novozgradha gledališča se je podrla.
Reval, 13. oktobra. Tu se je podrla danes stavba novega gledališča. Petnajst oseb je bilo ubitih.
* *
Italijansko - turška vojna.
Okupacija Tripolitanije. Riin, 11. oktobra. »Tribuna« poroča iz Neapolja, da zagotavlja vla*-fia, da je vsa za okupacijo Bengasija, f>erne in Tobruka namenjena armada zbrana v Augusti na Siciliji in pripravljena, da se odpelje.
Turki v Tripolitaniji se vdajo.
Rim, 11. oktobra. Iz Tripolisa poročajo, da jo Aurška  garnizija, ki
stoji pet milj zunaj Tripolisa, izjavila, da je pripravljena kapitulirati, to pa zato, ker ji je zmanjkalo živil.
Italija hoče Tripolitanijo anektirati.
London, 11. oktobra. Italijanska vlada je baje poslala velesilam noto, v kateri naznanja, da se sedaj ne more več zadovoljiti a protektoratom nad Tripolitanijo, marveč da hoče Tripolitanijo anektirati.
Italija grozi prerušiti evropski mir.
Rim, 11. oktobra. Italijanska vlada je izjavila: Če Turki res izženo iz Turčije vse Italijane,  bo Italija
primorana razširiti svojo vojno akcijo ter svojih vojnih operacij ne bo mogla več omejiti samo na Tripolitanijo iz Kireneiko.
Egipt ostane nevtralen.
Frankohrod, 11. oktobra. Egipt ostane nevtralen kljub prizadevanju velikega vezirja, da bi Egipt preru-šil diplomatično zvezo z Italijo.
Za izganjanje Italijanov. — Kriza v turškem ministrstvu.
Carigrad, 11. oktobra. Iz Soluna poročajo o velikih tumultih za izganjanje Italijanov iz turških dežel. Solunski mladoturski komite obsoja zelo ostro Nemcem prijazno politiko sedanjega ministrskega predsednika Said paše. V soboto se sestane turška zbornica. V političnih krogih zatrjujejo, da je skoro pričakovati demisije Said paše. Vodstvo kabineta naj bi nato prevzel Hilmi paša, ki je znan kot energičen zagovornik odločnega odpora proti Italiji.
Carigrad, 11. oktobra. Mladotur-ki ostro napadajo Said pašo, kateremu očitajo, da se je vdal italijanskemu pritisku.Mladoturški voditelj Hu-sein Djavid piše v »Taninu«: Napravimo plakat: ^Dva zemljišča so na prodaj, eno v Evropi, eno v Aziji!« Ce nimamo energije, da bi branili svojo posest, je to za nas najboljše.
Razpust turške zbornice.
Carigrad, H. oktobra. V političnih krosrih zatrjujejo, da namerava vlada razpustiti sedanjo zbornico in razpirati na podlr.gi novega volilnega reda nove volitve.
Mobilizacija ob grški meji.
Atene, 11. oktobra. Turški poslanik v Atenah je naznanil grški vladi, da Turčija mobilizira svoje vojaštvo ! ob grški meji, kar pa ni naperjeno proti integriteti Grške. Grška vlada je to naznanilo vzela na znanje.
Znaki bojazni.
Carigrad, 11. oktobra. Turška vlada je prepovedala ustanavljanje prostovoljskih čet za boj proti Italiji.
Kfljiir«!,
— Hrvaisko-slovenska seljačka buna godine 1573. Napisao Josip H a rti ager. Ta znanstvena razprava ki jo je odobrila modroslovna fakulteta zagrebškega vseučilišča, zasluži pozornost vseh, ki se zanimajo za zgodovino velikega kmečkega punta 1. 1573. Takrat so se hrvaški in slovenski kmetje dvignili proti priviligiranim stanovom, a njihov upor je bil v krvi zadušen. Pisatelj zgoraj navedene knjige dr. Hartinger jc za svoje delo uporabil ceio vrsto doslej neporabljenih in kranjskim zgodovinarjem neznanih virov. Ker je bil kmečki punt posledica nepravičnih socijalnih razmer, je dr. Hartinger v svoji knjigi tudi vsest finsko pojasnil takratne javne javne rarmere, zlasti vse dolžnosti kmečkega stanu in potem počeujanje Tahija, ki je dal povod kmečki vstaji. Cena K 2*—.
— Zakupni razglas. C. in kr. vojaško oskrboval išče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje c. in kr. in-tendanea 3. voja v Gradcu zagotovitev kruha in ovsa za leto 1912 za gar-n izu joče čete, zavode in izolirance v raznih krajih. Zakupne razprave se bodo vršile v dotičnih krajih v času od 13. oktobra do 8. novembra 1911. Tozadevni razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Zahvala.
Odlični in sijajni uspeh I. cvet-i ličnega dneva v Ljubljani 23. in 24. ' septembra, ki je omogočil pokloniti potoni dijaškega podpornega društva »Radogoj« bednemu slovenskemu di-jaštvu 5500 kron, nam nalaga prijetno dolžnost s hvaležnim srcem izraziti vsem hlagoarčnim sodelovalcem in sploh vsem, ki so pripomogli na katerikoli način do tako lepega konca nase človekoljubne prireditve, našo iskreno iu vdano zahvale.
Najprej bodi dovoljeno izreči našo zahvalo ravnatelju in predsedniku dijaškega podpornega društva »Radogoj«, g. Ivanu Hribarju, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo , nad cvetličnim dnevom« in slavnima
denarnima zavodoma »Mastni hranilnici ljubljanski« In »Kmetski posojilnici sa ljubljansko okolico« ter »Zvezi slovenskih sadrmg« za brezplačno posojene hranilnike - nabiralnike,, ki so se izkazali kot izredno pripravne za take prireditve, dalje tudi »Jadranski banki« za shranitev; nabranega denarja.
Važna opora nam je bilo enako slovensko napredno Časopisje in »Lai-bacher Zeitung« in zato prosimo slavne liste »Slov. Narod«, »Jutro«, »Lalbacher Zeitung«, »Sočo«, »Edinost«, in »Učiteljskega Tovariša«, sprejeti našo ponovno zahvalo. Tudi pesniške proslave cvetličnega dneva, gdčne. šolovoditeljice Mare Tavčarjeve, se spominjamo z zahvalo.
Za izven cvetiičnodnevne zbirke za »Badogoj«, kolikor jih še ni bilo izkazanih v »Slov. Narodu«, daj se na tem mestu zahvalimo, posebno denarni zbirki go6podiČen Slave Lav-rencičeve in Malči Dežmanove, dar ljubljanskih narodnih trgovcev in zavodov v znesku 569 K 50 vin., h kateremu je prišteta tudi zbirka gospe Mlnke Tavčarjeve iz Dunaja, h kateri so prispevali po 20 K gg.: Sa-rabon, Lilek in Mejač, 6 K 50 vin. pa nekate?si dunajski Slovenci, ter od g. Franca Medice iz Morija poslanih 5 K, od gdčne. Milke in Julke Šlibar iz Selc 4 K in po 3 K od ge. Katinke G'jštinove in g. Ivana Veselica iz Ormoln.
Zahvaljujemo se dalje tovarni za kartouažo in papirno industrijo g. Ivanu Bonaču za brezplačno napravljene lične znake »Cvetlični dan v Ljubljani«, vrtnarski tvrdki »Wider« v Šelenburgovi ulici, ki jo prevzela brezplačno velike stroške za poštnino in dostavnino poslanega cvetja, gospej Pepini Ozmečevi, mo-distki v Selenburgovi ulici, za požrtvovalno prepustitev lokala v uporabo odobru za cvetlični dan, gospodičnama Vandi Pogačarjevi, učiteljici, in Oti Bračko, posestnici trgovine s parfumerijami in rokavicami na Dunajksi cesti, za neumorno pomoč pri tajniških poslih, akad. fer. društvoma »Prosveta« in »Sava« za pridno podpiranje pri predpripravah, vsem naprednim akademikom iz Ljubljane in Spodnje Šiške pa za rediteljstvo pri cvetličnem dnevu.
Največjo zahvalo smo dolžni čast itim damam načelnieam pri okrožnih cvetličnih zalogah, katere smo priobčili že ob enem z denarnim izkazom v »Slov. Narod«. Te dame je vodila čista in nesebična ljubezen do dobrodelne prireditve k tako ogromnemu, odgovornemu delu, zato vsa čast njim, kakor onim rodoljubnim gospodičnam, ki so kljubu slabemu vremenu, kljubu čudnim pomislekom gaievih gospodičen, ki hočejo drugače biti pri vseh narodnih veselicah, kljubu napornosti prodajanja in ne-poplačiiivermi trudu ostale na svojih mestih do konca vzorne in navdušene v delu za dobro in plemenito narodno stvar. Hvala tem gospodičnam in damam, te so naše prve narodne dame, na nje se bomo zanašali v prihodnje, njih lK>mo prosili za sodelovanje v podobnih sluČajV,
Kot svojo važno dolžnost pa smatramo tudi zahvalo vsem onim rodoljubnim Slovenkam po vsej naši lep4i domovini, ki so nam poslali toliko in tako krasnega cvetja, naravnega in umetnega, zares umetniško izdelanih cvetic, da nam ni bilo treba kupiti nobene cvetke za cvetlični dan, ampak smo dobili vse kot rodoljuben dar blagih src naših plemenitih Slovenk. h7akor smo se trudili, zbrati impolno listo vseh darovalk, vendar nismo mogli dobiti imena vseh onih, ki niso direktno poslale cvetke odboru sa cvetlični dan, ampak kar na. naslov kake jim znane sodelujoče dame. Dasi stvarno to nima nič manjšega pomena, nam posamesne dame vsled mnogih opravkov le niso mogle sporočiti niti do danes ravno tako ne imena pri posameznih cvetličnih okrožjih sodelujočih gospodičen, kako- ne imena onih dam, ki so jim poslale cvetke v razprodajo. Obžalujoč, da se nam ni posrečilo dobiti zadostnih poročil, ki bi nam v prihodnje služila kot dragocen materijal, navajamo ler z iskreno zahvalo imensko listo onih narodnih dam, ki smo jo mogli rekonstruirati. Imena teh daroval k cvetlic so sledeča: gospa Zora pl. Pongratz, Bled; — ga. Irma pl. Ballogh, Ljubljana; —• ga. Meta Gmm, Trst; — ga. Josipi na Romold, Mokronog; — ga. Mirni Šega, Ljubljana; — ga. Lizeta Rosraan, Belgrad; — ga. Marija Sax, Idrija; — gdčne. Olga Znpan, Doteko^ — ga. Baver, Izubijana; — ga. dr. Tomin-škova, Ljubljana; — ga. Svetic, Kamnik; — gdčna. Vanda Stren-kovaka, Kamnik; — ga. Perne, Sv. Lucija; — ga. Košar, Velika Nedelja; — ga. Ogorelc, Ljubljana; — ga. Rozman, Grosuplje; — ga. jSehuster-schitz, Ljubljana; — gdčna. Anica Klemene, Ljubljana; — ajsl Kosmač, Ljubljana; — ga. Smole / in Puh, Ljubljana; — ga- Frančipta Novak, Ljubljana, — g. Črnagoj,- Karolinška zemlja; — ga. na t ar Godala, Ljub-| Ijana; — gdčna. Lina Mtfntti Ljub-
ljana; — ga. notar Omahneva, Mokronog;   —   ga.   notar Orožnova,
Kamnik; — ge. I. Škof-Wanek, Ljubljana; — g. G. Kavčnik, Ljubljana;
— ga. Ana Podkrajeek, Ljubljana;
— ga. Orehek, Moravoe; — gdčna. Apolonija Mežnar, Grosuplje; — g. župnik Vrhovnik in g. župnik Šker-janec, Ljubljana; — ga. Dovč, Ljubljana; — ga. dr. Oražnova, Ljubljana; — gdčna. KocijanČičeva, Ljubljana; — gdčna. Locnik, Ljubljana;
— ga. A. Tratnikova, Ljubljana; — ga. Medved, Ljubljana; — ga. A. Zorko, Št. IIj v Slov. Goricah; — ga. Mimi Trdina, Ljubljana; — ga. Irma Sušnik, Ljubljana; — gdčna. Helena Bavdel, Ljubljana; — g. Karel Bab-nik, Ljubljana; — g. Osolin, Št. Vid pri Lukovici; — ga. Franja Pelerin an, Dob pri Ljubljani; — ga. Slo-kar, Domžale; — gdčna. Anica Petrovce, Domžale; — g. M. Ažman, Ljubljana; — g. Kobal, Ljubljana;
— ga. Marehiotti, Ljubljana; — ga. Irene p! Dottori degli Alberoni, Ron-chi pri Gorici; — gdčnn. Ranca Do-linar, Višnja Gora; — gdčna. A. Sever, Vič; — gdčna. A. Saje, Vič; — gdčna. V. Kunaver, Vič; — ga. Anica Naglic, Ljubljana; gdčna. Maridl Paulic, Škofja Loka; — ga. M. Demšar, Železniki; — ga. L. Hafner, Železniki; — ga. Lina Globočnik, Železniki; — ga. Franka Kavčič, Ljubljana; — ga. Ivana Bajec, Ljubljana;
— ga. Mici Domladiš, Ilirska Bistrica; ■— ga. Antonija Vrh in Josipina Špelar, Koseze; — ga. Amalija Ba-log, Ljubljana; — gdčna. Tom i ca Kračman, Litija; — gdčna. Mara Tavčarjeva, Petrova vas pri Črnomlju; — gdčni. Milka in Micika Oblak, Selca; -— gdčna. Marija Wessner, Ljubljana; — g. Urban Zupanec, Ljubljana; — ga. Hanica dr. Ozval-dovi. Gorica; — ga. Cecilija prof. dr. Korunova, Ljubljana; — ga. Ruža Šantel, Pazin; — ga. Mila Filic in gdčna. Pavla Rozman, Ljubljana;
— ga. Gabrijela Hruška, Ljubljana;
— ga. Franja Velkavrh, Ljubljana;
— ga. Cecilija Kavčnik, Ljubljana;
— ga. Lojzika Iloš, Hrastnik; — ga. Helena Suver in ga. Margareta Pe-tričič, Ljubljana; — ga. Jelica Gart-ner, PJan'na; — ga. Silva Lahova, Ljubljana; — ga. Olga, Štefi in Milica Rupreehtova; — ga. Katinka Šterk, Ljubljana; — ga. Mici Šegula, Novo mesto; — gdčne. Ivanka Debelak, Julka Slavinec, Karolina Robo vs, Pavla Vozelj in Irma Ratzbor-šek, Šmartno pri Litiji; — ga. Fani Recelj, Št. Jernej, Dolenjsko; — ga. Sonja Volkar, Trbovlje; — gdčna. T. Lisec, Borovnicu; — ga. Regina (ime nečitljivo), Novo mesto; — ga. Iva Stergjlee, Cirkniea; — ga. Marija Kiauta, Planina pri Rakeku; — ga. Tinca Hartmsn, Velike Lašče; — ga. J. Pihias. Maribor; — gdčne. Mici, Leni in Pavli Lapajne, Idrija; — gdčna. Elza pl. Lukanc, Porlnart; — ga. Gizela Žen, Soteska pri Straži;
— ga. Albina Jeglič, Dovje; — gdčni. Vera in Minka Weinberger, Zagorje ob Savi; — gdčna. Zora Ko-lenc. Ladje pri Medvodah; — ga. Starin, ga. Jakopiču Ljubljana; — ga. Janežič, Ljubljana; —- ga. dr. Pleiveisova, ga. Levstikova, Ljubljana; — ga. Rasbergerjeva, Ljubljana;
— gdčna. Olga Verderber, Bled; —. ga. M. Skale, Bled; — ga. Rus, Bled;
— ga. Petrič, Ljubljane: — ga. Sa-jovic, Kranj; — ga. dr. Kokelj, Ljubljana; — gdčni. Mici Štrukelj in Ž. Majer, Ljubljana; — ga. Plehanova, Ljubljana; — g. Tonček Lenasei, Planina; — g. E. Kržišnik, Ljubljana; — ga. dr. Pire, Ljubljana; —ga. Cnden, Ljubljana; — ga. in gdčna. Fritseb, Ljubljana; — ga. dr. Zupanec, Ljubljana; — ga. dr. Žirovnik, Ljubljana; — ga. A vrelija Tomšič, Vrhnika; — ga. Mehle, Ljubljana;
— ga. Križ, Ljubljana; — ga. Josipina Pihlar, ga. Klobučar. Ljubljana; — ga. dr. Česar kov a. Mokronog;
— ga. dr. Krsnikova, Ljubljana; — ga. Gasperiin. Ljubljena; — ga. Gil-ly, Ljubljano: — ga. Dimnik, Ljubljana; — ga. Wo«tova, Ljubljana; — gdčna. Soršak. Rakitna; — ga. dr. Slajmer, Ljubljana; — gdčna. V. Pogača? in gdčna. O. Bračko, Ljubljana; — ga. Franzelj, Ljubljana; — ga. dr. Stare, Ljubljana; — ga. dr. Geiger, Ljubljana: — ga. dr. Kraut, Kamnik; — g. Hejnic, Ljubljana; — ga. A. Wider, Ljubljana ter več neimenovanih.
Omeniti moramo, da je vsaka izmed sodelujočih dam in veČina sodelujočih gospodičen prispevala vsaj 200 svežih cvetic, oziroma umetno izdelanih cvetk.
Končno naj bodo zahval jen i vsi oni gg. hotelirji, restavraterji, oziroma one velecenjene dame, ki se dale prostore, oziroma stanovanja na razpolage sa okrožne satirične zaloge.
Za prepustitev viMfe rivoiaae »Mestnega doma« ob priliki vst**ft-liščnega shoda se zahvali at amo rdano gospodu deželne vUlt svetniVu pl. Lasehann, zrn prepustita* velike dvorane »Narodnega doma« o priliki plesa na čast eodeleralkam »a e**» tlični dan pa slavnemu ravnateljstvu »Mosrna   hranilnica ljubljaA*
ske«. Za posebno ljubeznjivo sodelovanje pevskega društva »Ljubljanski Zvon« pri komerzu 24. septembra bodi slavn. društvu izrečena zahvala, kakor pohvala za lepo petje.
Naj bi bila zavest, da se je trudil za ros dobro stvar vsakemu se posebna zahvala, drugim pa podbuda, da bo II. cvetlični dan našel že podvojenih sodelovalcev.
Franja dr. Tavčarjeva, načelnica damskega odbora za cvetlični dan.
Milko Naglic,
predseduik   »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega di-. jaštva«.
Darila.
IJpravništvn naših lifrtov so poslali za:
»Ciril-Metodovo družbo«: g. Mi«
micLi Ćernetič, Krško, 10 K, nabrala v veseli družbi za rodoljubne požir-ke; ga. Josipina Steiner, Litija, 32 K 20 vin., nabrala v Litiji med članicami Ciril-Metodove podružnice in sama nekaj dodala, mesto ▼enee na krsto blagopokojne gospe Franje, vdove pl. Wurzbach, in družba n«; Trati pri Jošku Hafnerju J K 20 v„ ob priliki sporazuma dveh gospodov. Skupaj 44 K 50 vin.
»Stavbni sklad Ljubljanskega Se* kola«: br. Frau Majzelj iz Linca, 4 K 60 vin.
»Podporno društvo slovenskih visokosolcev v Pragi«: Milko Nagličj v Ljubljani 25 kron.
Živeli nabiralci in darovalci!
Dijaškemu podpornemu društvu i>Radogoj" v Ljubljani so poslali povodom cvetličnega dne:
1. g. Vekoslav Bučar, Zidan most, 4 K 40 t, katere je nabralo »malo omizje« ▼ hotelu > ,luvančič«c na Zidanem mostu. 2. G. omid. inr. Mirko Potočnik v Domžalah, nabral* mesto osebne udeležitve cvetličnega dne, 33 K 50 \, katere ro darovali gg.: V. Zorčič, Majdič po 5 K, Skok 3 K, Slokar, Detela, Pertot, Jelaska, Flerin po 2 K, Kuhar, Adamič. Hal>-jan, Zorčič A., Orel, F. Janoš, Ma-tičič. Ravnikar, J. Skok, Janeš A. po 1 K in Kovač 50 vin. 3. G. dr. A. Ho-man, okrajni zdravnik v Radečah, 14 K. darovanih od omizja radoljn-bov, zbranih pri Francetu Hmelju m Radečah, povodom cvetličnega dne. 4. G. dr. K. Ozvald. e. kr. profesor * Gorici, nabral 38 K med jporiškimi profesorji kot goriški ekvivalent za ljubljanski cvetlični dan; darovali a« gg.: dr. Ozvald in Seidl po 5 K, ravnatelj Bežek 3 K, dr. Ko* 3 K, dr. Dolinšek. dr. Gregorin, Košnik, Mastna k, Povšič. dr. Pretnar, Prijatelj, Vazzar. Zupančič, Zilih po 2 K, Ferjan, Ipavec, Schaup, Steblovnik, Žnidaršič po 1 K. — Iskrena hvala!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Paetoale«n4ek.
Dobivanje zob
Dojenčki, ki prve mesece življenja dovoljno uspevajo, so med časom dobivanja zob večkrat nevšečai in ne napredujejo telesno. Da se takim otroku in materi  neprijetnim   okolnostini smo •
izognemo in malhn zagotovimo !^1-,*l^*sL<^r_~Z uspešen raz vite k, je priporočat^ sckottov«-p p« da jim redno dajemo S^ssm«
SćottOVe emulzije
in sicer najbolje še predao prtćno dobivati zobje. Starši bode nato kmalu spazaah, kako lahko je njih najmlajši prestal sicer tako neprijetni čas dobivaaja zob m kmalu se mu bo v ustih zasvetila vrsta lepih belih zobčlrov.
Pri nakupu Mkt«v*jr« nmM SeotMv* —nitiij«. Znamk«
»Seott«   je, ki je   vp*ij«M a«   čes let in  jav^i saj
•efcre> kakovost sn učsaek.
Leua trviari staklenici t K 5P.  Doki ae v vsaki lekarni
7
ko-pravdni M
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
•
deluje HfcflJfcoljSe priznala
Tamo-'*
katera   okrepduje   lasičče, odstranjuje luska in preprečuje Izpadanje las.
% £**»;•! I eaaie« t. «f;teiiom fi S&roaro.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vzeh preizkušenih zdrsvll, p;adio. iv lla rr; ed i cir< s L vin, Specijalitet,, rssjfineisih parfumov, kirurg* ških obvez« svežih mineraJnih vod lid.
Del leScoriti! miana mirni
vLiubljsni Rečeva csste št i.
• pole-r novozgrajenega Fran Jožefovega
n:blu mosta. 169
V te? ?sksrni dolirato zdravila tuđi člani talri ikih blagajn južne selezn^se, c* kr. iobaOne lOfarM in okr. LolnUke blagajna v izubijani.
Doberjek jedobra stvar,
Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan,
Ako vžrvaš
Najboljši želodčni liker! j
Sladki in erenki.
Ljudska kakovost
liter K 2*40.
Kabinetna ka
kovost      „    „ 4-80. I
Naslov za naročila: ..FLORIAN", Ljubljana.
V.
Postavno varovano.
Sitno
Dne 11. oktobra 1911. Termin.
PSenica zaoktober 1911.   .   za 50 kg 1228 Pšenica za april 1912 P ž za oktober 1912  . . Rž za april 1912.   .  . . Koruza za maj 1912 . . ves za okcober 1911 ves za april  1912 . .
EfektU.
Trdno.
8
za 50 kg 1236 za 50 kg 1045 za 50 kg 10 76 za 50 kg 8-76 za 50 Uz 960 za 50 kg 9*78
Umrli so v u ubijani:
Dne 10. oktobra: Marija Slapni-car, bivša kuharica, 72 let, Sv. Petra beeta Mfc — Ana šiška, ganebtiica, 68 3et, dapl.jvva ulica 5 .— Josipina Pir-nat, 1»t - i paznika prisilne delavnice, 7 mesecev, Gesla na Kodeljevo 3. —
Karo! Stiberc, zhiar, *Jf> let, Opekarska četrta 26. — Ivan Lininper, tr$ro-
pree in poeestuik, 62 let, Rimska ce-
V dr/olni bolnici:
Dne 9. oktobra: Pranja Vrtac-Hik, posestnikova hči, 5 let.
Dne 10. oktobra: Jernej Pavlic, l>oscstnikov sin, 19 let.
Za prebivalce mest, uradnike itd.
Proti tcžkočam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Sdidlitz praiefc," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica veJja 2 S, Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak Jan lekarnar A. SSGI«L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchiacben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati ifioll-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 *8
||0VgBjE
las s pixa-
nm
iw znanstveni podlag
2 v resnici najboljši način za okre-
piev kož? aa glavi in za
Cena za sieklc-nica I H&
Malji u. ve£ mesecev.
Preti praaajem, luskinam in izpadanja las
aprednjaki,
Narodni sklad!
10. 2.pop. 741 2 .    9.zv. 743«
v^ sr. jvrh. j oblačno «-6
11.   7. zj.   747 *    a« {81. vra.
jaeno
Sicčke iz 1.1
ia*4
tt   t* ** *   * • • • •
t&ca.....
p    rcntd)a»e !. !r4tfs
it       v ■«
dea. VoaionnhM, „    avstr. kred*.nrc .
lfaMJanaire  . . „    arsif. rdwt. kriki
LjuMja*atae kredit*« anah« Avstr. kregata«** sarada kanalske bfj?čne draJbc lotae Scieeaice .   . . LVžjrrae ielc5«*ee   . .
Alplae-MoakiE . . . Ceike dajana* đre*^ Zivnctttnska iianke. .
: -trk*
FnmU Um .
Srednta  vedrajlaya nwni__ norm. 11 4V Padala v M urna 2^
ia, ta4t%aa rti l §1*40, §?ee
94'W f4-TS •14» 91«) «07t
d4-io< ajij
56*71 i 9TTI
4»-— [ 4ff — a»-_ I «1S —
«1 — 300 —
m 75
..KrMlNm teak« t
Cradai rnrrl annajat« tonrt
/ , majevi renta   .  . . 42», srebra« renti .   . . 4#/ff avstr. kroaaka rnala . 4*/t ogr. 4* . krftnfako deftetae «s«»io 4% k. o. cea« de*, burte
2T8T5 »7 — »1 —
4nr—
82 — TO 75 i* 5*3 fS*7S
m—
r.*9 30 na— rajMi I
i
11*40 } 117-77»; 96 — 1 94*90 -254-5«
«3-
« — 7*75 4*1»
arii
4?^— &40-6T5
114 — 7» 715
314 75 ?79-S0
II 41 117-97* 96 10 95-IG 25525
Zahvala.
Vsem gg. tovarišem državne in južne želeerrice, ki so rajnemu iz-InaMfi zadnjo čast, ff. pevcem za Itn4jlve perje, kabar tudi g Pla-niidku, predsedniku Ljnbrjanske stenpifie jncostevMnt-ik žttenničnih uradinVev aa tjtilflvi fovor, vsem darovaleefri ptekTasnln vencev in vsem drutlnji udeležnikom. 3472
Žainfeda saaraaa Škof.
Veliko pesestv
na preda|.
65 oralov zemlje, za 20tero živina rediti, hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju, velika strna. Proda se pod ugodnimi pogoji ali se tudi da
v Kalom za le!.
Ponudbe sprejema Franc Pfrker v Ribnici.
—j
Kosnsr S C
v Ljubljani
prinereća v lastni žjanjarni kuhar
Tropi iso^e>
t HOV
J
Hcza Lirlnner roj. Pavka? naznanja v lastnem in v imenu svojih otrok' ter vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem bolestno vest o snrt) svojfja iskrenoljubfjenega, nepozabnega soproga oz. očeta, tista; strica in svaka, gospoda
Ivana Liningerja
ki je po dolgem, tei^cem trpljenjn, previden s sv. zakramenti za umirajoče včeraj ob i{4 12. uri eeaoči v 62 letu starosti preminul.
Potreb dragega pokojrrika b^ v četrtek, 12. t. m. ob 5. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Kristom na pokopališče pri Sv. Križu v lastno grobnico.
Sv. zadušna m*$a se bo služila v cerkvi Mar. Oznanenja. Proeimo tlHega sofama.
V* Ljub^ani, 11. ©ktebra 1911.
■
m L-
Ičrnnsn m
gafiaaaadte 8r#Suur|sv9
^nrrait
uetat«fitd|ft si«rveMke kn}ižcvM8ti
viseka 66 cm na tvretea M ena je najl«pii ekras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je apfok anjlipen in najdevrsenejle kar jih imamo Slovenci.
——   CevM a ***** K 1.33.
sit
flnlM I al)! P8 pnlM HlZftjll
Iv. Bonač v Ljubljani.
Craa mTBUL 6
273
Krojaštvo
se priporoča, za e
3**2
Na}»evelil krej, acfek«9ni»{ia iz* vriltev, aajaiiio erae.
Josip ilbčiia
krojaški mojster
&EU£jsk& cesta 5, Čajeva ulica 2.
Lj^afcljnni
priporoča naslednja dela:
Artrnf T.m-rtil- ■ Bdeč? smeh . 1*40. AŠk&rc: Izlet ? Carter** ...»
»     PrešemoT alfrnm    .  . »
0n/; Ustoličeije ktrtHMiih pajied » »   SlovejisUo venska raeja aa
Kcroškcm...... »
»   Narodni kataster Koroške . » Z» <r« " - Šum arsJcy.     B r 0 d ko v sk i
•dvetiik....... »
Bojan: Doktor Halraan ...»
JRurmtt: M^li lord..... »
Cnaatnv' Aleš i» Razora ...»
m+m Časnikarstvo in naši časniki » iceh Jsenahnjandr: Med kajijami
is ljudmi...... »
Ertrrrec-Smjovie: V naravi        . »
Hnl*vy: Daertik..... »
Jmrtii: Zbrani spisi I.—XI. .   . »
.le&ntk: L^a^aske dame   .  . *
Zdi; Vaška kronika   .  .  .   . »
Lipit Strakoralci dreh krti I.U. a » 9\ Ljabezea ia jaaaatra siraMf-
petnera vratarščaka ...»
Alunilc. Najkajsi strrataiki   . ■
0Nn§: Štora derica  .  .  .  . >
m\ taiae prrstTesti .   .   .  . »
Bemre: Ljal?eze« Kar.čanove Klare »
»    Frema^aa c i..... »
ver. 2-40
— Sd
2 40 —•30
1-40, —•60
1-50, —•50 1-60, 1-50,
— 80
—•50 1-20, —•60 1-20, -■SO 1-70 1 *-.
» V šrsdeitBTskih olicah , »    Zadnji rodoviae Benalja
Itu&c: Mina.......
Scnčar: ttz trije do sreče. .
Šepctave: Jaljabljeni kapacia ,
m\ ^tiri ruske stike  .   .   . .
Theurt**: l ■ Ji na.....
Trstmmfak: SloTeask« gledališče
Fant: Lihera aos a malo   . .
Zarnfi Zbrani spisi   .   .   . .
Žirn, Onnoviti naeki o aartdBem ^•f|k>4arsrfn      .  .  . .
--S0, —•80 -•60, -•50 1 50, -60, 1-50, 1-50, 1-20, 1-20,
1-
-•60, —•90 2-140, 1 —
2 40
2-50
2-60 250
1 70
270 2-
1 60
160
2-50 1 60 250 2-50 2r— 2-20 1-80 1 60
220
3 —
Ve€lcrni gostilničar brez otrok :: tiče dobro idočo 3476
najraje v meneu. Po«udbe do 1. novembra t 1. eventualno tudi za poeneje pod MT. E." podtno leteće, Lfnbilaaa, glavna poeta.
4000
2923
slik vsakovrstnih porabnik in darflnih predmetov vsebuje moj najnovejši glarai katalog, ki ga pošljem na
iihmo vsakomur
S^SDT   3r*a*4is in franko
C- in kr.  dvarni  dobavile-'j
Jan Konrad, — Most ki. 1171 Češko.
* #s £ ii M &
eno s 3 in eno s 4 sobami in uporaba
vrta se takoj oddasta. 3471
Kje, pove upravni^tro »Slov. Naroda«.
ležeča na glavnem trgu v Novem mestu se radi smrti soproga takoj z vso onravo
■aTT~   proda. ~^a3
3375
Več se poirve od lastnice Anice Žgur.
Svoji k svopm! Svoji k svojim
Albert FeldsfeSn
Radcckega   cesta 12,
vljudno priporoča svojo 3166
knjigoveznico.
JCiia z gostilno
v bližini Ljubbane 3472
k odda s 1. B8?mArom t mm § se prede.
Pri hiši so prostorne, zračne kleti za v najem. — Kdo, pore upravništvo :: »Slovenskega Naroda«.
Zaradi preselitve se proda
z ijoetilao ia  mesarsko obrtjo
kakoi tudi ?obe za tujce v nekem mestu na Kranjskem za 12 000 kron. Takoi se plača polovico. Eventualno se da tudi v najem. — v>č pov,t Iv. Kernc, Hilš^rjeva ulica 12 v Ljubljani.
3C
3E
3
Bl |e Jpavlc
imm bolezni
0
zopet ordinira.
Š
3^8
31
3C
Najstarejša delavnica za nove vozove in popravila
se Je ppeMaila is Ehuiajske e. 31 na Poljansko cesto v ftto|4aje amno vžifalie, sedal tovarna strojev.
Delavnica sprejema tudi popravila avtomobilov.
tate**« je peeeeeii jrrester zi shranenje avtomobilov (avto-::   firaje) d^srtcla rn tujim avtomobilistom na razpolago.
9
11KHJKIM v Unm mm
jubljnnska kreditna banka v Ljubljani.
Delnlaka alavalca K t,M*.OM. ', Stritarjttva   UllOM Štev. 2. Rezervni fond 800.000 kron.
I Padraiadea v Spljntn, Cntovcn, Trata, SaraJtT« Ia fioricL
Sprciena vloge na kmjfiice ia n hkriS ra6m ttr Jih 1    Oj prijnrvča ircnest anajtaik konanalnh srečk za žrebanje
*W |2 jO
al tnc tfcft at
atm
2. ■makra 1.1. Qfaras irtitek K 300.000. Ccaa X 18.
e
D41B
27
Telefon štev. IS.
Lat« 1837. ustanovljen« delniška dražba
4*7
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo} pisarna za arhitekturo in stavbnotehnilka delaj teaa dela p opekarne a atrojnim obratom v Kosezah In na Vloup kamnolomi v Pode«
o in mizarstvo
Podpeol In v Opatiji. — PiHpot-ooa
tavbaai kt
Svetovnoslavni
so predmeti o. in Ivr. dwcrne firme
KONRAD Most it 1164, na Češkem, »w
ki jih v veliki izbiri dobite v bogato ilu-strovanen glavnem katalogu z okoli 4000 slikami. Na zahtevo ga dobite grt. in frk.
z izkušnjo za kurjača SO takoj išče
za tvorniŠko podjetje. Pismene ponudbe z navedbo starosti, stanu, dosedanjega službovanja in zahtevo plače na uprav »Slov. Narods.« pod „Sfrojnlk" 3393
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka
so ravnokar isšlo v dvoh svoskia, ki obsegata skupa] 436 straši. Oba zvezka veljata broširana 2 S 40 v, vezana 3 K 20 n posto 20 v več. Posiliš so samo po povzetja sli te so denar naprej posije.
Narodna kn j 4 garna • JLrjut>l|
Za obrt pripravna
Rožna ulica štev. 27.
se proda poil iigodnlmi pogoji.
Naplačila treba samo par tisoč kron. 3459 Pojasnila daje pisama „Universal" Ljubljana, Soda* ulica št 4.
immm mmm^MMJk&M&jf
Prodaja se v velikem mesta n& fsigis jfs Wf moaarhlfe i® 25 let etatefeta, Jako km
trsov
9
ossi H
JI Potreben kapital 193—153.SGG K. jfe 4P Izplača se po dogovora. 3452 jR
Ponudbe ood šifro l?Sf@klarna 150" (it> na upravaištvo ssSIov. SSaroiass.
9>
Mri
rjo
zavarovalna Družba za živi jenjev lenta.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr. avstrijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-65 - Izredno liberalni pogoji peiše.---
Pri kritnih policah nudi družba
takoj po sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po
samomoru ali d^®fooju
Nove in hasnovite tariSe — Informacije in prospekti zastonj.
Podružnica za Avstrijo,
Gresham Life Assurance Society Limited Dunaj L, Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. pgT   Vi & T O iS MORO. 1W
V zavarovalpištvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in na deželi dobre zveze, se sprejmo
pod ugodnimi pogoji 3155
umetni in trgovski vrtnar (ft.
naznanja si. 5. l »Kinslvu. ii it rahaja njege«
cvetlični salon
Pod Trančo.
MM iim sni vencev. I
izdelovanje sopKov, vencev, Irahev itd.
Okusno delo in zmerne cene
Zunanja naročila točno.
i zmd Jm pl ma
Lisbljsss, Pod trsaoo 1
Siporoča svojo bogato zalogo naocafkov ipalntkov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
J. Zamljen
čevljar asi moiatar
v Ljubljani, Sodna ulica št S
izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prsve  gorske te telovadake čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera pri poslan čevelj. 245
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča samostojnega knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, korespondence itd, nastopi službo takoj ali pozneje. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda« 3422
3441
Želod
v vsaki množini kupuje
po najvišjih cenah  proti takojšnjemu
plačilu E. Rooss v Kranju.
Važno za vinske trgovce.
1*1
is
i »
: l
r
I s
I«
• p
«
: n
ii
\>\
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1
se dobivajo po prav nizki ceni j j*
ii
2545
pri tvrd ki
JI Rosner S 62
v Ljubljani, s:
Varno za vinske trgovce
: i
i n 1
o
ZZZIZ Najboljša in najzdravejša
barva za lose in brado
je dr. Drallea lVNERILuy k; daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRNIOLI
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Na debelo In drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zalotene 240
trgovino
z galanterijskim in vseh vrst kra-fflarcki blagom in pleteiinamL
354 Devocloaallje
in vse vrste blago za božja pota.
tanan zalega kranUkla uMov.
Ernmt J..nlfc»ri«» naatotfnlk
StHjsta a& 1 Id Udi* B. t.
(Brez vsakega posebnega obvesUla.)
Josip Podboj
e. kr- poročnik pešpolk dR
Jvanl^a Podboj roj. Jfovfca
■dfSl e
Gorica
perceene,
dne tO. oktobra tStt
M26
Planina.
m
najbeljsi pleek ta mehke tla.
Keil-ova bela flazara za amivalne mize   .  M v Keil-ova vosteaa pnU za parkete ... 90 . Keii-ov tak za pozlatenje okvirov   ... 40 N Keil-ov lak za slamnike t vseli barvati Keil-ova pasta za čevlje...... W> „
Dobiva se vedno pri Leskovicu S Medenu v
2921
Postojna: Anton Ditricb. Škofje Loka: Matej Ž.gon. Radovljica: Oton Homan.
Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik; Edvard Hajek. Savo mesto: Ivan Picek.
Črnomelj: A »to« Z are. Sram«! Franc Do lem. u s s Franc Lor.  - ::
V založbi
C. LE U CHS & Co. s NOrnbergu
izide
3438
fff: nov adresar
Štajerske, Koroške in Kranjske.
11. izdaja,
ki vsebuje naslove protokoliranih in neprotokoliranih trgovcev, tvoraičarjev, obrtnikov, rokodelcev, posestnikov, zdravnikov, lekarnarjev, odvetnikov, notarjev, hotelov, gostilničarjev, zdravilišč, kopališč, bolnic, državnih in občinskih oblasti, Sol, samostanov, družb, srenj in društev za industrijo, poljedelstvo, trgovino in obrt vseh mest in najmanjših občin po okrajnih glavarstvih, krajih in strokah urejenih, z navedbo sodnijskih okrajev, poštnih, brzojavnih in železniških postaj, seznamek krajev, strok, in dobavitiSč.
Subskribcijska cena 25 kron.
Najnovejši In najpopolnejši specialni adreser te kronovkio "SS
?4 vb»jeto nS;trf.: "   " deželni adresar, ::
ker znate ceniti kot izkušen trgovec vrednost dobrega in popolnega adresarja. Za zvišanje, razpečavanje in razširjenje prodaje, kakor tudiza izsleditev novih virov se vedno izplača dober in  nov adresni  materijal.  SSpJT   Zahtevajte proepekrt in vpraševalno polo, da aablležlnto Vašo tvrdko:
C.  LEUCHS & Co., NOrnberg.
(Imejitelja: komercijski svetnik Viljem Leuchs in Juri Leuchs.) Največja zaloga adrosarjov vseh dežela na svetu. Ustanovljena 1794.
Naš sotrndnlk g. VL aVatrotior so nahaja aodaj v hotelo „pri Slona"-
Krisper-Tomažič,
dražba s om. z. ▼ LJobljani, oslns sd o- kr. trgovskega ta tlaaać-noga ministrstra koncoaionlraaa javno skladlioo v dotsli basjakf
Velike obokane, zračne kleti za vino, spirituoae itd., rampe za prosto shranjeno
in gorljivo blago naravnost na tiru.
na blago vseh vrst se izvršuje najceneje — —        _ —        in je p. n. shranjevalcem na razpolago,
da s posojilom obremenjeno blago lahko izlagajo v manjših oddelkih ali tudi
po posameznih kolijih. 3474
Pisarna sa vozninske tarife, poizvedovalnica, reekspedicija, tirna mostna tehtnica, lastni železniški tir, skladišče za nezacarinjeno blago. Ves prostor meri 20.000 m5.
Dajanje posojil
31
5E
5
2
Priporočamo našim
::   gospodinjam ::
KOLINSKO CIKORIJO
'm
edine
tovarne v Ljubljani
Jv(anufakturna trgovina
\ j*, duha =
Stari trg ste v. t. 2
Jesenje in zimske
novosti.
- i -vaj**
Caoiitim damam pzipozoča A najfincfo&jo. ofiuoa
V drugi p rta rici okletri se prtti« v dvoraai hoteia .rifOK** poMbni plesni H poduk ra rfoapadičae ia ajaopede iz halja*! krafav. Pleaae vaje. katerih udeležiti se
noreje sama atri. ki m se prete vrisati pri apaeaj omftCe^eei, mile se boda vsak pone- r**
deljek in četrtek, fačeasi točno ob 3 ari zvečer. {%
Vpisuje ia vsa potretJia p<rja*nila daje se vseki daa ad 11 — 12. are dop. in od M 2—5 popoldan.                                               Z ©dlič ttifn spoštovani ©fw
Giulio Horterra, BctSl Sli Slfffifl \\.
3317
230
iS a/nt MoSufii večno pti-f>f*nrtfem,. <&a/to 4m9i venci » ftčt&cvi iti ta*rte cvćtficc
FrSzH^aso naj^e^Ja, reratdno tfortača, še 25 let obstoja** eksperte* tvrdka. j
^ glavmesi aaeetu
9mmŠ0m v Krastu se
3448
^H^crar v Mnbliani, Prešernova nI, 1
samo saftvreti Jr rast »aAkares k © cerkva
Je dešnid»s*
OajveTČjib   tovarn  šviiajiAJh   trr »UNIOiC« r Gc»ovi  im Bi H u
:-: o;i H \fflz ii infažr« fnnSfiS Bi :-:
^ar-m:rrano zanesljiv«, v ve** lejah in tem-ncr.it urah    po    nje£©wm aetTOIIGITlfc^rrCrn
regulatorja reguliran«, svetovno znane
matematično precrmiTvi ketaojem — v zlatu,
tula, srebru, BtVtjvJ in jeklu :-:
^edoeežno veiika i»b*ra. — V oči« t« o jamstvo. Ceniki zastonj ra poaveraa proeti.
1. Dvom stropna hf^a g posetmrm dvoriščnim traktom, stoječa v sredini tržišča. Ondi se nahajajo: 20 namovanjekih in dvoje lepih štacunskih prostorov, dvoje prostornih dvorišč, dvoje kleti in dvoje hlevov.
2. Stavbne parcele, njive, travniki ter trčno kmetsko posestvo s zidano hišo, vse to pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Prodaja se seno.
Vprašanja in ponudbe je nasloviti na
Fr. Krisper, not. kandidat v Ljubljani.
Jv{odnct in konfekcijsko trgovina
JY{. Jfrištofič- J^učar
s? jc presedla v tast™ hišo na $tari trg S.
tPrizoroča solo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo po ynarto  najnrsji csni,   tudi po mori.
krasne kostume, plašče, pelerine, ra^ne jopiče, krilo:, domače halje ter
: blu^e in otroški oblekice. :
Velika izbira perila in higijcntčnik potrebščin 3a novorojenčke. -— Vsako modno blagro. — Pošfta na izbiro tudi po pošti.   .'. ,\
.. .„„iz ste*. 1
zdtružsna s
JI
pripereee eievemskecau občinstva »tt*©]© Isogstc zaScas® ks™3C®^ijok®s}«i, kom|jt<r^i^»&«&saf riearekege, »likarefca^a sn W«0«
ae^oajoa aakevesti Sa p© aa|.-a*i|IS& cm^i.
kar.celijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z drema kolonama, pap-.r za pisalni'stroi; mali in veliki oktav z* navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijsaje.
Trgov&k
vseh vrt t od najpreprostejših do najfinejših rsake velikosti, za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naroČila na zavitke s tiskano firmo,
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben poputt
Plmainm In risane pdjiroiid čine
peresa, držaja, sriačmkc, radirke, risala; papir, risalne priprave, črtala, trikotaiki, palete, čopiči, tubi in barve.
TI 31 te
najpreprostejše in najfinejše, črar, vijolčaste in barvaste.
Soiske map^
iz platna ra k usaia ter iermena z« knjige.
B£aD|ie za zvezke.
s pisemskim papirjem kvstrijskega in inozemskega i/.vora v vseh velikostih, za damo in ZA lOSaodOi za navadno rabo in tudi za darila.
Albumi
» za slike, ratgle<inice in poezije.
Orniiniki in utsši
za opremo pisalnih miz, lično iadelani in po najnižjih cenah
I?&£šgl«sdniee
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri vecjm naročilih izreden popast
jfcft&a kirjifarita sprejcaia tuOi naročila na
aiae sir@io
■ V a a o ■ vseh sistemov ------
po tovaniikih cenah;
dalje iMročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč  zavitke,  viadMee,   ozaasila, fakture^ ivfoveka piaaaa itd. itd.
■al
Laataiaa in tlite »Narodne tiskarne«