771318 607007 primorski uTr'p L*V* Lil tGrnnd. x Casino Portorož Obala 75a, Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 (Tv.ir\o porforoidj Junij 2004 leto 10 številka 124 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ---IZHAJA 15. V MESECU — K Banka Koper BILANCA 0BALN0-KRASKEGA GOSPODARSTVA © ČRNA PIKA - Državni svet je vzel pravico v svoje roke (2) Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Marinko Babič bo gradil apartmaje Znani podjetnik iz Lucije Marinko Babič, Lela s.p., si je po nekajletnem prisilnem počitku v koprskem zaporu spet opomogel in pravnomočno nadaljuje s svojo dejavnostjo posredovanja pri nakupih in prodaji nepremičnin. Kaže, da bo vendarle uspel upnikom (tožnikom) vrniti kar jim je bil ostal dolžan, če bo uspel prodati nekaj svojih nepremičnin. Restavracijo Moni v Luciji (na fotografiji Primorskega utripa) v izmeri 500 kvadratnih metrov sicer tudi želi prodati, če pa ne bo našel kupca jo bo preuredil v 8 stanovanjskih enot - apartmajev. Stanovalci se teh sprememb veselijo, saj gostinstvo sodi med hrupno dejavnost in lahko marsikomu moti nočni spanec. S ceno želi biti konkurenčen Rezidenci Park Lucija. Projekte mu vodi Ive Bakič, dipl. ing. gradbene stroke. : mmdJSfa* • 1 Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 porA/nava --- ^fyu.—f -- & % PE CELJE PE LJUBLJANA PE MARIBOR Zaloška c. 69 Sokolska ul. 46 PE KRANJ Ljubljanska 20 Maistrov trg 11 PE PTUJ PE KOČEVJE Vodnikova 2 TZO 64 PE KOPER PE TREBNJE Vojkovo nabrežje 32 Baragov trg 1 Razultati evropskih volitev 2004 v Sloveniji Slovenski volivci so v nedeljo, 13. 6. 2004 na neposrednih volitvah (žal ne množično - le 28,34% volilnih opravičencev) odločili, da bodo naše barve (med 91 kandidati, ki so se potegovali za 7 poslanskih mest v 732-članskem evropskem parlamentu, (petletni mandat) zastopali predstavniki naslednjih političnih strank: Največ, 23,47% glasov, je dobila N Si - izvoljena: Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Nekaj maj kot 22% glasov je bilo oddanih za skupno listo LDS in DeSUS -izvoljena: Jelko Kacin in mag. Mojca Drčar-Murko. Dve evroposlanski mesti (17,68% glasov) so si zagotovili tudi v SDS - izvoljena: dr. Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj. ZLSD sije s 14, 17 % zagotovila enega poslanca - s preferenčnimi glasovi j e bil izvoljen Borut Pahor. Edina stranka, ki tudi ni ignorirala lokalnih medijevje zmagovita NSi. Vsi ostali so lahko razočarani, tudi SLS in še posebej DeSUS, ki seje »priključil« LDS in hkrati računal na množično upokojensko volilno bazo. 11. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL 1.7.-18.7.2004 STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO 080 13 14 www.poravn3va.si DeSUS že evidentiral 3 kandidate za DZ Čeprav j e do letošnjih oktobrskih državnozborskih volitev še kar nekaj časa, so v občinskih organizacijah Demokratične stranke upokojencev Slovenije na obalnem območju kar pohiteli in tako v Piranu evidentirala za bodočega poslanca Draga Žerjala (sedaj podžupan Občine Piran), v Izoli se bo za to mesto potegoval Ivan Paliska (predsednik Območne obrtne zbornice Izola), v Kopru pa so tudi že evidentirali diplomiranega ekonomista Mirka Miklavčiča, predsednika koprske občinske organizacije DeSUS, nameravajo pa evidentirati še enega kandidata. U1D Drago Žerjal Ivan Paliska Mirko Miklavčič Predstavitev knjige Srečka Gombača V četrtek, 17. junija ob 19.00 uri bo v Domu knjige v Kopru predstavitev knjige Edvard in Josip Rusjan iz Gorice - začetki motornega letenja med Slovenci avtorja Srečka Gombača iz Izole. Študijski krožki v Piranu Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine »ANBOT« Piran vabi na odprtje razstave Ohranjanje dediščine, ki bo v petek, 18. junija ob 20.00 v Studio Galeriji Gasspar v Piranu. Večer bo popestrila organistka Irena Frelih. La Traviata v Avditoriju Velika operna predstava La Traviata Giuseppa Verdija bo v petek, 2. julija ob 21.00 uri v Amfiteatru portoroškega Avditorija. Uspela množična humanitarna akcija v izolski Sc o za torek, 15. 6. 2004 ere je Odbor za naki Barbara Verdnik) zbra (več kot 1801 agnostike, ki enu. Veliko Studio Ke Tel.: 05 616 80 11 Polje 9b IZOLA Tel.: 05 616 80 01 www.a-jereb.si foto C0L0R LABORATORIJ a P^ala 7 Bernardin 6320 Portorož Tel.: +386 05 674 08 80 Za prenos fotografije s CD, diskete, Q J Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir (Z ■ Akreditacij ska listina laboratoriju za preizkušanje oljčnega olja Prav v dneh, ko je bilo mesto Izola v znamenju že drugega praznika oljk, vina in rib, so laboratoriju za preizkušanje oljčnih olj (LPOO), ki od 1.1.2004 deluje pod okriljem koprskega Znanstvenega raziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem, ll.junija 2004 v izolski Manziolijevi palači podelili akreditacijsko listino Slovenske akreditacije (SA). Podelili so tudi šest priznanj tistim članom Laboratorija, ki so mu zvesti že vsa leta delovanja. Primorska univerza pa je svečanost izkoristila za uradno imenovanje prvih 12 preizkuševalcev olja, ki delujejo že 12. leto zapored. »Menda je na svetu 800 milijonov oljčnih dreves, skoraj 99% le-teh seveda v Sredozemlju. Oljčno olje že dolgo ni več samo pridelek, ni samo hrana, tudi ne bogastvo. Je več kot to. Za nas v Slovenski Istri je tudi ponos, je naša identiteta,« je dejala Nataša Benčič, kije povezovala svečanost. V letu 1995 seje skupina ljubiteljev oljčnega olja, ki je izhajala iz vsebinsko-kemijskih in ne iz pridelovalnih agrotehničnih krogov, začela tudi formalno ukvarjati z organiziranimi raziskavami na področju kemije oljčnih olj. Sintagma »vsebinskokemijskih« je takrat pomenila pripravljenost in odločenost raziskovalnega posega - s pomočjo kemijskih orodij in ustreznega znanja - v srce oljčnih olj, torej v njihovo sestavo, v mnoštvo vseh učinkovin, ki ga določajo za unikum. Bogato zgodovino LPOO pa je na kratko predstavil Bojan Butinar. Akreditacij ska listina se nanaša na 14 preizkusnih metod za preizkušanje živalskih in rastlinskih masti in olj, v to skupino pa tudi sodi oljčno olje. Izdana akreditacij ska listina je sad dolgoletnega požrtvovalnega dela in znanja Milena Bučar Miklavčič prejema akreditacijsko listino od dr.Boštjana Godca. zaposlenih LPOO, kakor tudi podpore Univerze na Primorskem in ZRS Koper. Akreditacija dokazuje tehnično usposobljenost institucij, omogoča primerljivost rezultatov in s tem njihovo mednarodno priznavanje. Prednosti akreditacije so predvsem zaupanje v rezultate preskušanja ter dostop do mednarodnih shem za vzajemno priznavanje poročil o preizkusih. Akreditacijska listina, ki jo izdala Slovenska akreditacija, ima velik pomen tudi v evropskem prostoru, kajti Slovenska akreditacija je podpisnica sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacij pri evropski krovni organizaciji European Accreditation. V Sloveniji so bile do sedaj podeljene že 103. akreditacijske listine in sicer na vseh področjih. Kot je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se zavedajo pomena akreditacije, hkrati pa tudi dejstva, da so za pridobitev akreditacije potrebna tudi določena finančna sredstva. Zato je ministrstvo v letu 2002 izvedlo javni razpis, namenjen sofinanciranju postopkov pridobitve akreditacije. Preko omenjenega razpisa je tudi LOOP, ki ga vodi Milena Bučar- Miklavčič, pridobila del finančnih sredstev za izvedbo akreditacije. Akreditacijsko listino, ki ji pravimo zaupanje v usposobljenost, ji je podelil dr.Boštjan Godec, direktor Slovenske Akreditacije. Podelili so tudi šest priznanj tistim članom Laboratorija, ki so mu zvesti že vsa leta delovanja. Dr. Darko Darovec je podelil priznanja: Bojanu Butinarju, Darinki Čalija, Željki Kanjir, Eriki Bešter, Andreju Vidcu ter Marku Joksiču. Rektorica Univerze na Primorskem, dr.Lucija Čok pa je imenovala prvih 12 preizkuševalcev olja, ki delujejo že 12. leto zapored in jim ob tej priložnosti podelila priznanja. Prejeli sojih: Daroslav Sedmak, Vasja Bandelj, Vasilij Valenčič, Danilo Markočič, Viljanka Vesel, Barbara Bajda, Igor Jakomin, Gigliola Lisjak, Aleksander Jevnikar, Angelo Hlaj, Alesander Ožbolt, Tatjana Vrščaj Vodušek in Milena Bučar Vodušek, kije imenovana za vodjo panela za senzorično ocenjevanje oljčnih oljk pri UP ZRS. BK ^Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva^ , e primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: frmmm Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Dojenček je shodil Univerzi na Primorskem postaja naš ponos Univerza na Primorskem danes in jutri ter njeni uspehi ob zaključku prvega študijskega leta je bila glavna iztočnica za pogovor na javni tribuni 9. junija 2004 v prostorih Banke Koper, ki so jo sklicali različni klubi, društva in organizacije. Z leve proti desni: Prorektor, dr. Milan Bufon, dr. Lucija Čok, rektorica UP in voditelj razprave Tomaž Bizajl. FOTO: FK-Primorski utrip. Uvodne misli o doslej prehojeni poti je podala rektorica Univerze na Primorskem dr. Lucija Čok, tribuno pa je povezoval Tomaž Bizajl. V osnovno nit, ki se je vlekla skozi dve in polurno razpravo, bi lahko povezali spoznanje, da seje Univerza že kar krepko usidrala v naš prostor, da pa ima še vedno prostorske težave in da je ne bi kazalo potiskati iz koprskega mestnega jedra. Univerza je, ob začetnih dilemah, ali naj bo državna ali zasebna institucija, kje naj sploh bo njen sedež (v Novi Gorici ali Kopru), je na Primorskem potrebna samo ena ali celo dve (tudi v Novi Gorici), bodo k njej pristopile vse visokošolske institucije na Primorskem, vključno s Fakulteto za pomorstvo in promet, ki sodi k Ljubljanski univerzi, koliko bodo sodelovale občine, koliko gmotne podpore si lahko obeta tudi od gospodarstva. Univerza na Primorskem zaposluje 193 profesorjev, docentov in predavateljev, (od tega 117 redno) in ima 29 znanstvenih svetnikov. V senatu UP je 23 senatorjev. Zanimiva je ugotovitev Tomaža Bizajla, da smo se v zadnjih letih v tem delu Slovenskega Primorja, zahvaljujoč Univerzi na Primorskem, na področju visoke izobraženosti prebivalstva povzpeli nad slovensko povprečje! V študijskem letu 91/92 smo imeli na Primorskem 647 študentov, v glavnem študenti FPP. Danes je vseh skupaj na Primorskem okrog 8000, na univerzi sami Udeleženci javne tribune o Univerzi na Primorskem pa je 4630 študentov. Če upoštevamo te in druge podatke, potem se vidi eruptiven razvoj. Res pa je tudi, da vendarle ni vse nastalo v tako kratkem času. Prizadevanja za nastajanja višjega in visokega šolstva, ob srednjem, so praktično pomaknjena že v sedemdeseta, celo šestdeseta leta. Leta 1960 se pojavi višja pomorska šola, kasneje imamo na Koprskem vrsto dislociranih oddelkov; pravne, ekonomske in druge smeri ter tudi pedagoške, ki se je z univerzo preimenoval v pedagoško fakulteto. Ta prizadevanja so danes povezana z globjim spoznanjem, ki danes dobiva še več na teži; to je, da brez znanja ni napredka. Univerza na Primorskem bi se morala pravzaprav hitro starati, da bi v svetovnem merilu znanih univerz tudi nekaj pomenila. Ljubljanska univerza bo leta 2009 praznovala 100 let! Je prva, ki je podpisala sporazum z UP. Ne bi tekmovali, ampak želimo sodelovati in se povezovati, je bilo slišati. Pa tudi: »Naša bolečina je Fakulteta za pomorstvo in promet«, ki nikakor noče ali ne more postati članica UP. Očitno tudi še nekaj časa ne bo, ker to, kot so povedali njeni predstavniki, ni tako preprosto. Tudi UP je stopila v bolonjski proces, kar pomeni, da bo študij možen kjerkoli, študentom bodo priznavali določeno število »kreditov«, univerzitetni učitelji pa bodo lahko predavali na enih ali drugih univerzah v okviru tega sistema. Gre torej za vsestranska priznavanja diplom. Dr. Lucija Čok seje vprašala, zakaj še ne morejo delovati v Armeriji in Foresteriji na Titovem trgu? »Z gospodarstvom in obalnimi občinami so sklenili dobro zvezo, ki deluje prek Sveta zaupnikov. Trenutno imajo na UP 4 univerzitetne programe, računajo pa, da jih bodo v roku dveh let imeli že vsaj 10. Tudi glede sredstev za delovanje ni več posebnih težav; 69% je javnih, 39 % pa jih UP pridobi na trgu z organizacijo različnih predavanj, opravljanjem ekspertiz, sklicevanjem znanstvenih konferenc (ZRS) in podobnimi aktivnostmi. Dr. Čokova je posebej omenila tudi Občino Izolo, ki je univerzi odstopila veliko komunalno opremljeno zemljišče, kjer bo svoje mesto dobila tudi portoroška Turistica. Univerzi, ali dojenčku, ki je shodil, so čestitali vsi po vrsti; Tomo Vran, Jože Kočevar, Miro Kocjan, Vojko Čok, Milan Gregorič, Ciril Koprivc, Marjan Starc, Vojko Starovič, dr. Rafko Valenčič (Biološka fakulteta), Jordan Klabjan, Ciril Habe in drugi. Jadran Vatovec je presenetil s tezo, da bi univerzo umestili zunaj mesta Kopra, česar nihče ni sprejel, z navdušenjem. Kar nekaj besedje padlo tudi zaradi, kot so rekli, nerodnega prevoda UP v italijanščino. Predsednik Študentske organizacije UP Sebastjan Koki, ki je edini govoril v imenu študentov, je pohvalil delo univerze in želi, da bi bil njen sedež v središču Kopra. Črna pika Državni svet, ki šteje 40 članov, je izglasoval imuniteto že pravnomočno obtoženemu članu Branku Kodriču (LDS) in tako vzelpravico v svoje roke. Kot piše Delo so državni svetniki s podelitvijo imunitete dejansko oprostili svetnika Branka Kodriča, ki je v treh primerih pravnomočno obtožen zlorabe položaja. Boštjan Penko je za časopis povedal, da bi »Državni svet moral upoštevati, da ne gre samo za začetek kazenskega postopka, ampak imamo v tem primeru že pravnomočno obtožnico, kar pomeni, daje utemeljeni sum kaznivega dejanja potrdilo tudi sodišče. Državni svet bi moral pri odločanju o imuniteti tehtati tudi vrsto kaznivega dejanja in zastaralne roke in to je argument več, ki v tem primeru govori proti priznanju imunitete. Način dela državnega sveta pa tudi ni takšen, da bi kazenski postopek zoper enega izmed svetnikov lahko oviral delo državnega sveta«. Naj dodamo, da Državni svet lahko izglasuje imuniteto svojemu članu, tudi če zanjo ne zaprosi, vendar pa je pri tem bolj stvar moralne drže. Po podatkih, ki jih navaja Delo, so svetniki s to odločitvijo povzročili absolutno zastaranje dveh kaznivih dejanj. Zoper Kodriča so sicer vložene tri pravnomočne obtožnice. Nanj bo počakalo tretje kaznivo dejanje, hujša oblika zlorabe položaja, ki zastara šele leta 2016. Tudi temu se kajpak lahko izogne, če bo na primer kandidiral in bil izvoljen v Državni zbor in mu bo ta izglasoval imuniteto. Ko so mu policisti konec leta 2000pr\’ič odvzeli prostost je bil koprski podžupan, poklicni svetnik in predsednik sveta za gospodarjenje z nepremičninami in predsednik občinskega odbora LDS. Zanimivo pa je predvsem tole: Kodričeva volilna baza (najprej koprski občinski svet nato še elektorji - slednji v večini člani LDS) je kot navaja časopis, v času volitev državnega sveta vedela za očitane nepravilnosti, vendar to ni vplivalo na njegovo izvolitev. V 18. volilni enoti so novembra leta 2002 kandidirali Branko Kodrič (Koper), Franc Krajnc (neodvisnega kandidata je predlagal DeSUS in je bil uspešen na občinskem svetu v Izoli) in Klavdij Mallv (LDS), ki je bil izvoljen na občinskem svetu v Piranu. Kandidat Darko Kavre (ZLSD) si je na seji koprskega občinskega sveta »premislil« in omogočil trdnejšo zmago Branku Kodriču. Če bi državne svetnike volilo ljudstvo bi bil rezultat zagotovo drugačen. Volitve so namreč posredne, kot kaže vedno z velikim pridihom politike. Mišičev namig o korupciji v piranski občinski upravi Neodvisni občinski svetnik G a š p a r G a š p a r Mišič je na 14. seji Občinskega sveta Piran, 10. junija, ob sprejemanju predloga izjemno pomembnega odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran in lokacijskih načrtov, presenetil z izjavo o »utemeljenem sumu korupcije v občinski upravi« in to »na osnovi informacij in pogovorov z vplivnimi ljudmi« ter da bo pretehtal, ali bo zoper določene osebe v Občinski upravi podal kazensko ovadbo. Šlo naj bi za neka skrivna sestajanja, ne vemo pa, ali j e ciljal na Urad za okolje in prostor? »Prepričan sem, da vi kot županja niste seznanjena s tem, da imajo določeni ljudje v občinski upravi marsikaj za bregom«. Županjaje bila nad Mišičevo izjavo zelo presenečena. »Ne želim, da se podoba Državnega zbora prenese na Občino in zavračam take očitke«, j e dejala županja v bran svoje občinske uprave. Srečan je ministrov držav članic JJP in SEP v Portorožu Podpora vključitvi vseh držav Zahodnega Balkana v EU Na letnem srečanju zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude (SEP) in 6. zasedanju Sveta ministrov Jadransko-jonske pobude (JJP) v Portorožu (23. - 25. maj 2004) so razpravljali tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu in o sodelovanju članic EU z novimi sosedami Evropske unije. Temeljni cilj sodelovaja v okviru JJP je, da bi postalo celotno območje ob Jadranskem in Jonskem morju območje stabilnosti, demokracije in večje blaginje. V okviru slovenskega predsedovanja SEP in JJP (od maja 2003 do maja 2004) je bila 25. maja v Grand hotelu Bernardin v Portorožu (vzporedno s srečanjem zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude) tudi zaključna konferenca zunanjih ministrov osmih držav članic Jadransko-jonske pobude. Ministri so ocenili politične razmere v regiji ter sodelovanje med državami JJP. Predstavniki slovenskih ministrstev in Univerze na Primorskem , ki so v obdobju slovenskega predsedovanja JJP predsedovali šestim delovnim omizjem (za boj proti organiziranemu kriminalu, varstvo okolja in trajnostni razvoj, za gospodarstvo, turizem ter mala in srednja podjetja, za promet in pomorsko sodelovanje, za kulturo in izobraževanje), so ministrom predstavili rezultate, ugotovitve in projekte. Slovenija je v okviru JJP zainteresirana za krepitev gospodarskega sodelovanja med pristanišči ter za izboljšanje prometnih povezav. Pozornost so namenili razmeram v Jugovzhodni Evropi. Ministri Grčije, Italije, in Slovenije so izrazili podporo državam članicam JJP, ki še niso članice EU, pri njihovem približevanju k evropskim integracijam. Slovenija je izrazila tudi upanje in pričakovanje, da bo v kratkem podpisan sporazum med Hrvaško, Italijo in Slovenijo za izvajanje Subregionalnega načrta za preprečevanje in delovanje ob izrednih dogodkih onesnaževanja Jadrana z ladij (SRN), ki gaje pripravilo slovensko ministrstvo za okolje, prostor in energijo v okviru delovnega omizja za varstvo okolja in trajnostni razvoj. Predsedovanje JJP je od Slovenije prevzela Srbija in čma Gora. Pomen krepitve partnerskih odnosov in gospodarskega razvoja Zunanji minstri SEP iz 17 držav iz Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope so v Portorožu na svojem letnem sestanku razpravljali o političnih razmerah v regiji ter ocenili vlogo in pomen SEP v razširjeni Evropi. Izpostavili so potrebo po razvijanju in krepitvi partnerskih odnosov med vladami in podjetji v regiji SEP, saj je to potrebno za dosego prednosti širitve EU, za izboljšanje makroekonomske stabilnosti, pospešitev strukturnih reform, povečanje proste trgovine ter za vzpostavitev investicijam naklonjenega okolja. Minister dr. Dimitrij Rupel je izpostavil stališče, da je prisotnost mednarodne skupnosti na Zahodnem Balkanu pomebna za zagotavljanje varnosti in nadaljevanja političnih in gospodarskih reform, kajti osnova vsakršne stabilizacije Zahodnega Balkana je njegov gospodarski razvoj, čemur bi mednarodna skupnost morala posvečati večjo pozornost. Poudarjen je bil tudi pomen, ki bi ga za stabilnosti širše regije imela včlanitev BiH in Srbije in Čme Gore v Partnerstvo za mir. Stališče številnih udeleženk portoroškega srečanja je bilo, daje nadaljnja širitev EU potrebna. Pozdravljena je bila tudi pobuda za oblikovanje posebnega sklada namenjenega fmanciraju prenosa izkušenj članic EU nečlanicam. Novembra ekonomski forum Ministri so namenili veliko pozornost tudi tradicionalnemu ekonomskemu forumu, ki bo novembra 2004 v Portorožu vzporedno s sestankom 17 predsednikov vlad SEP. Odločili so se, da bo v Sloveniji jeseni sklican tudi sestanek ministrov pristojnih za informacijsko družbo ter kmetijskih ministrov. Minister Rupel se je v Portorožu ločeno sestal z ministrom za zunanje zadeve SČG Vukom Draškovičem, ministrom za zunanje zadeve Ukrajine Kostjantinom Griščenkom in generalnim sekretarjem OVSE Janom Kubišem. Breda Krajnc Kadrovski premiki v Istrabenzovi turistični diviziji Mag. Edvard Lesnik prevzel vodenj e Hotelov Palače S 1. 6. 2004 se je od družbe Hoteli Palače d.d. Portorož poslovil njen dolgoletni direktor Danilo Daneu, kar niti ni bilo presenečenje. Njegov prostovoljni odhod »na stranski tir« nekateri povezujejo z nesporazumi in morda tudi nepriznavanjem novih lastnikov. Danilo Daneu, ki je postal svetovalec uprave v družbi Hoteli Morje, holdinška družba d.d., ki jo vodi mag. Niko Trošt, je pet dni pred svojim odhodom iz družbe povabil okoli 300 ljudi na tako imenovano otvoritev Grand hotela Palače, nekaj dni pred tem pa je enako otvoritev organiziral Istrabenz. Vsekakor tega ne kaže povezovati. Naloge vodenja družbe Hoteli Palače je prevzel mag. Edvard Lesnik, Danilo Daneu pa je postal svetovalec uprave družbe Hoteli Morje, holdinška družba d.d., katere predsednik je mag. Niko Trošt. m Občim pika N COMUME Dl P1RAP.O Na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99 in 18/2002 ) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran " Zlati grb Občine Piran " razpisuje PRIZNANJE OBČINE PIRAN Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2004. Občinski svet podeljuje priznanje : ZLATI GRB OBČINE PIRAN posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati : naziv in ime pobudnika, ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, obrazložitev pobude, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Rok za oddajo prijave je 30. junij 2004. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov : Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran " Zlati grb Občine Piran ", Tartinijev trg 2, 6 330 Piran. Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr.med. Užaljeni ostali INFORMATIVNA PUBLIKACIJA MESTNE OBČINE KOPER MAJ 200-1 Drage občanke, Do konca maja se bo v občini zvrstilo skoraj sto različnih prireditev spoštovani občani! je mesec, kov Mesini občini praznujemo svoj občinski mik. Maja pa se izteka tudi leto in pol, ko smo se na ilnlh volitvah odločili za spremembe. Te doživljamo vsak jih je. opaznih, pa tudi še neopaznih, ki iovalo nadaljnji razvoj naše skupnosti lokalnih volitvah odločili dan In vedno več pa bodo zaznamovalo nadaljnji razvoj Bogato praznovanje občinskega praznika Sl Letošnji občinski praznik so šo dodatno začinile in popestrile pireditve ob mednarodnem tednu družne n tednu Rdečega Polemike, ki se v zadnjem času pojavljajo v koprski občini v zvezi z občinsko publikacijo (časopis) in jih lahko prebiramo tudi v Primorskih novicah, imajo precej političnega prizvoka in tudi stare boleče korenine. Prihod Borisa Popoviča na oblast v Mestno občino Koper je treba razumeti kot voljo večine, saj so županske volitve, za razliko od svetniških, neposredne. Popovič lahko vedno reče, da ga je izvolilo ljudstvo! Prepozno je spoznanje, da sta dve (takrat še) močni stranki LDS in ZLSD pred zadnjimi lokalnimi volitvami v Kopru malce zaspali, prepričani v samoumevni uspeh in nista dojeli, da si Koprčani (predvsem mladi) želijo spremembe. Popovič je sedaj tu. Ni politik, ni briljantni govornik, ki bi znal diplomatsko zavijati besede, ampak pove naravnost, brez dlake na jeziku. Dopuščam, da lahko to koga tudi prizadene. Ne vem pa, ali Koprčani po številnih javnih objavljenih pismih, sedaj res razumejo kdo od bivših in sedanjih koprskih politikov je doslej največ storil za dobrobit občine. Verjetno bodo že kmalu o tem odločali le volivci. Pripor Popoviča (in ne župana kot komu rado spodrsne) zaradi domnevnih davčnih ali katerihkoli že zatajitvah sedaj izgleda kot polovični akt organov pregona in sodstva, ki ga Popovič lahko še kako politično vnovči, osebno ali prek stranke Slovenija je naša. Precej hrupa in užaljenosti je povzročila tudi županova odločitev o umiku Uradnih objav iz Primorskih novic, kot pravijo na občini zaradi prihranka 8 milijonov tolarjev, kar je večinsko podprl Mestni občinski svet. Razumljivo, da je to najbolj (materialno) prizadelo Primorske novice. Tudi občinsko glasilo, če bo res izhajalo, je slej ko prej nož v hrbet tamkajšnjemu mediju, ki kot kaže zadnje čase ni najbolj naklonjen županu. Za medij, ki je postal poštni predal za vse prizadete in užaljene, ki jih v občinski publikaciji omenja župan Popovič, je zelo pomembno kako bo v bodoče naravnal svojo uredniško politiko do te močne občine. O problematiki zapisanega v občinskem glasilu je razpravljala tudi koprska LDS in že je sledil tudi odziv župana Borisa Popoviča...Nihče nič ne laže, vsi delajo v imenu ljudstva, pa čeprav včasih tudi neumnosti in trošijo dragoceni čas. Franc Krajnc GOSPODARSTVO Bilanca gospodarstva obalno-kraške regije 2003 Slabši kazalniki učinkovitosti poslovanja Prihodki gospodarskih družb na območju Obale in Krasa so bili v letu 2003 realno nekoliko slabši, saj so se povečali le za 2,7 %, ob 5,6-odstotni rasti cen na drobno. Mariza Šturm in Marija Batagelj pri podajanju informacij o poslovanju obalno-krašgega gospodarsva v letu 2003. (FOTO: FK-Primorski utrip). V obalno-kraški regiji je za poslovno leto 2003 oddalo bilance 2.537 gospodarskih družb in 3.854 majhnih ter 1 srednji podjetnik. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve - Izpostava Koper (AJPES), ki sta jih na novinarski konferenci predstavili Marija Batagelj, vodja oddelka letnih poročil in bonitetne dejavnosti in Mariza Šturm vodja izpostave Ajpes v Kopru, so družbe na območju sedmih obalno-kraških občin (Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana) v letu 2003 dosegle v celoti pozitiven rezultat poslovanja, vendar so ti rezultati in večina kazalnikov učinkovitosti poslovanja nekoliko slabši kot v letu 2002, saj je bila rast prihodkov nižja od rasti odhodkov in rast dolgov višja od rasti kapitala in stalnega premoženja. Kljub temu pa še vedno velja ocena, da 3odi obalno-kraška regija med najbolj razvite v Sloveniji. Največ, kar 831 gospodarskih družb opravlja dejavnost s področja -trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, 597 družb se ukvarja s poslovanjem z nepremičninami, najemi in poslovnimi storitvami (K), 231 z dejavnostjo prometa, skladiščenja in zvez (I), 145 z gostinstvom (H) in le 14 z ribištvom (B). Kmetijskih podjetij (A) je komaj za vzorec, le 19. Skupaj 713 milijard tolarjev prihodkov Prihodki obalno-kraških gospodarskih družb so v letu 2003 znašali 664,204 milijarde SIT, odhodki 643,613 milijarde SIT. Prihodki iz poslovanja znašajo 94,7 %, od financiranja 4,3%, 1 % pa je izrednih prihodkov. K temu je treba prišteti še prihodke samostojnih podjetnikov v znesku 48,8 milijarde SIT. Največji delež čistega dobička so dosegle tri panoge Največji delež čistega dobička v letu 2003 na obalno kraškem območju so dosegle tri panoge: Promet, skladiščenje in zveze (29,4%), predelovalna dejavnost (25,4%), nepremičnine, najem in poslovne storitve (13,7%). Čisti dobiček obračunskega obdobja v znesku 30,099 milijarde SIT v letu 2003 je ugotovilo 1.496 gospodarskih družb ali 59,0% vseh obravnavanih. V primerjavi z letom 2002 se je čisti dobiček zmanjšal za 7%. Tudi njegov delež v celotnih prihodkih seje znižal za 0,5%. Čisto izgubo v znesku 13,308 milijarde SIT je izkazalo kar 867 družb. V primerjavi z letom 2002 je ta bil manjši za 9%. Družbe, ki so ugotovile čisto izgubo so zaposlovale 4.673 delavcev. Največji delež (67%) celotne izgube so ustvarile družbe v Mesni občini Koper, pa tudi največji delež prihodka. Sicer pa je čisti dobiček kot končni rezultat poslovanja v globalu povsod presegel obseg čiste izgube. Kapital kot najpomembnejša kategorija v bilanci stanja je v obalno - kraških gospodarskih družbah na dan 31. 12. 2003 znašal 451,490 milijarde SIT ali za 4,1 % več kot na dan 31. 12.2002. Ob koncu leta 2003 so znašale finančne in poslovne obveznosti družb 443,034 milijarde SIT ali 13,7% več kot ob koncu leta 2002.Precej je bilo tudi kratkoročnega zadolževanja, kar kaže tudi na slabšo strukturo financiranja in rahlo poslabšanje plačilne sposobnosti družb. Izgubo na substanci prikazalo 511 družb Izgubo na substanci (podjetja iz doseženega bruto donosa poslovanja niso uspela nadomestiti stroškov blaga, materiala in storitev ter drugih poslovnih odhodkov) je v letu 2003 zabeležilo 511 gospodarskih družb v skupnem znesku 1,143 milijarde SIT. Sicer pa je pozitivno dodano vrednost v skupnem znesku skoraj 147 milijard Sit ugotovilo 1885 gospodarskih družb ali 74% vseh gopodarskih družb na obalno-kraškem območju. V gospodarskih družbah na obalno-kraškem območju so bili v lanskem letu zaposleni 22.103 delavci. Večina samostojnih podjetnikov je samozaposlenih, saj je pri vseh 3.248 podjetnikih le 644 zaposlenih. Umirjena rast cen, zmerna rast evra in padec vrednosti dolarja V letu 2003 so se cene tako življenjskih potrebščin kot cene na drobno, v primerjavi z letom 2002 povečale za 5,6%. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so bile za 2,5% višje kot v letu 2002. Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji v letu 2003 je bil le za 1,4% večji kot v letu 2002. Obseg industrijske proizvodnje v predelovalni dejavnosti , ki na obalno-kraškem območju predstavlja pomemben delež tako po obsegu zaposlenih kot po doseganju poslovnih rezultatov, seje povečal za 1,6%. Na poslovni izid gospodarskih subjektov v letu 2003 je vplivalo tudi gibanje povprečnih tečajev dveh najpomembnejših valut; evra in ameriškega dolarja. Povprečni tečaj evra j e bil višji za 3,3%, povprečni tečaj dolarja pa nižji za 13,8%. Na dan 31. 12.2003 je bil tečaj evra za 2,8% višji, tečaj ameriškega dolarja pa za 16,4% nižji kakor na dan 31. 12. 2002. V letu 2003 v masi 4,5 % več za plače Plače obračunavajo gospodarske družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposleni prejemajo za čas, ko ne delajo in bremenijo delodajalca. Gospodarske ^ družbe obalno-kraškega območja so tako v letu 2003 namenile za plače 61,38 milijarde tolarjev, kar je v masi 4,5% več kot v letu 2002. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v letu 2003 je bila 232.925 tolarjev, kar j e za 7,8% večja kot v letu 2002. V tem času so se cene življenjskih potrebščin povečale za 5,6%, torej manj kot plače. Število družb in število podjetnikov po občinah Poudariti j e treba, da imajo samostojni podjetniki kar veliko težav na področju terjatev do kupcev blaga in storitev, seveda pa na tem področju velja tudi obratno, ker se ustvari prava dolžniško-upniška veriga. Monopolisti tudi podaljšujejo plačilne roke in pri tem najbolj nastradajo prav samostojni podjetniki posamezniki! Na dan 31. 12. 2003 je zabeleženo približno 2 OBČINA ŠTEVILO GOSPODARSKIH DRUŽB ŠTEVILO PODJETNIKOV Divača 39 104 Hrpelje-Kozina 51 159 Izola 347 598 Komen 34 126 Koper 1.315 1.644 Piran 497 727 Sežana 254 497 Razvrstitev prihodkov gospodarskih družb po občinah (v milijonih) OBČINA PRIHODKI STRUKTURA V % Divača 1.351 0,2 Hrpelje Kozina 12.787 1,9 Izola 51.918 7,8 Komen 5.233 0,8 Koper 447.653 67,4 Piran 62.343 9,4 Sežana 82.919 12,5 SKUPAJ: 664.204 100,0 Piran zdrsnil z drugega na tretje mesto Zahvaljujoč dobremu poslovanju Droge in Casinoja je občina Piran še pred tremi leti (v obračunskem obdobju 2000), na območju katere j e bilo takrat registriranih 451 gospodarskih družb (v letu 2003 jih je bilo 497) bila po prihodku družb na obalno - kraškem območju na drugem mestu. V letu 2000 so gospodarske družbe v piranski občini prikazale 73,89 milijarde prihodkov, tri leta pozneje pa le 62,34 milijarde SIT. Poglavitni razlogi: Selietv Droge iz občine Piran v Izolo. Daleč na prvem mestu po prihodkih gospodarskih družb v letu 2003 je Mestna občina Koper (67,4%), na drugem mestu (12,5%) je Sežana, na tretjem (9,4%) je Piran (ta občina je leta 2000 prikazala strukturni delež 14,2%), na četrtem mest s 7,8% je občina Izola.. Težave z medsebojno upniško-dolžniško verigo V tabeli razvrstitev prihodkov niso upoštevani podjetniki, kisov letu 2003 izkazali skupaj 48.805 milijonov SIT prihodkov, kar je 9,2% več kot v letu 2002. Gre torej za skupni promet (GD+ podjetniki) v znesku 713 milijard SIT. milijardi SIT terjatev, kar je slabih 30% več kot v letu 2002. AJPES ponuja novosti Mariza Šturm, vodja izpostave Ajpes v Kopru, je na novinarski konferenci predstavila tudi nekatere novosti pri nudenju storitev Ajpesa. Sem sodijo oblikovanje registra zastavnih pravic na premičnine (npr. avtomobili in podobno), ki bo začel delovati 1. julija letos. Pri Ajpesu bo mogoče dobiti (proti plačilu) tudi druge najpomembnejše podatke iz računovodskih izkazov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov na spletnem portalu www.ajpes.si . Prvega julija bodo vzpostavili tudi sistem za spremljanje izvajanja nove plačne zakonodaje s področja javnega sektorja. Franc Krajnc 102*8 Radio Tartini Piham© [ 05 6730 081 p 05 6730 085 B radio-tartini@siol.com ■ GOSPODARSTVO IN FINAN"CR Dve novosti iz Izole Srečko Gombač je izdal knjigo o začetkih motornega letenja med Slovenci, Marjan Motoh zbirko 250 karikatur. Oba avtorja je 31. maja v Manziolijevi palači v Izoli predstavil odgovorni urednik Mandrača Drago Mislej, za deli, ki sta razveselili ljubitelje slovenskega letalstva in karikatur, pa jima je županja Breda Pečan izročila priložnostno darilo. Knjiga Srečka Gombača je izšla v začetku maja pri založbi Puhek d.o.o. iz Ljubljane in nosi kar dolg naslov: Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice - začetki motornega letenja med Slovenci. Na 87 straneh prinaša doslej najpopolnejši pregled tega dela zgodovine slovenskega letalstva in osvetljuje razmere, v katerih sta ustvarjala in letala pionirja tehničnega napredka - brata Rusjan iz Gorice. Izšla je v slovenščini, kmalu pa naj bi jo natisnili tudi v italijanščini. Lani je minilo 100 let od prvega motornega poleta bratov Wright. Med prvimi so bili tudi naši letalski začetniki. Žal je vedenje o njih kot pionirjih tehničnega napredka med Slovenci premalo razširjeno. Delo na enostaven in sodoben način z nad 150 pojasnjevalnimi skicami in fotografijami pomaga razkriti vrsto premalo znanih dejstev o Rusjanih, o njihovih dosežkih, o njih času, krajih in družini, zato si knjigo vsekakor splača prebrati. Sistematično so opisana vsa njihova letala. Josip Rusjan seje rodil 23. septembra 1884 v Trstu, njegov brat Edvard 6. julija 1886, ki pa je kot prvi slovenski letalec tragično umrl pri poletu v Beograd. Karikature Motohov kot 1999-2004 Marjana Motoha so zbrane v posebni izdaji v 30 izvodih. So kot nekakšna slika, ki na prijeten smešen način zaznamuje in odraža dogajanja v izolski občini. Avtorjih je v zadnjih petih letih narisal že več kot 250. V zadnjem času jih največ objavlja v izolskem tedniku Mandrač. Županja Breda Pečan je dejala, da bi kazalo zbirko izdati tudi v barvah, saj bi lahko bila tudi kot primemo poslovno darilo. Matjan Motoh sodi tudi med prve znane umetnike, ki so si v Izoli uredili lokal (atelje) za en tolar. Ena iz karikatur Marjana Motoha: »Dragi dedek Mraz, prosim te, če mi lahko odplačaš kredite, ki sem jih moral najeti za nakup božičnih daril. Tvoj Božiček«. Vsa karikature spremlja tudi karikatura najbolj znanega psička v Izoli, malega črnega Balkija. AVION EDA 5 V času predstavitve knjige o začetkih motornega letalstva so pred Manziolijevo Palačo postavili maketo aviona EDA 5, ki jo je izdelal Albin Novak, pilot upokojenec z Bleda, ki je bil v aktivni službi upravnik letališča v Lescah. Ima izdelan tudi prototip tega letala, s katerim se da čisto normalno leteti po zraku. Kopilot je gospod Meze, pilot helikopterja pri Policiji, sicer upravnik letališča pri Postojni. Primorski sejem gre v drugo desetletje Organizator Mednarodnega obrtno podjetniškega sejma v Kopru podjetje Primorski sejem d.o.o. kljub težavam vztraja že 11. leto v Prepričanju, da se bo sejem dolgoročno obdržal in napredoval v manifestacijo in prikaz gospodarske moči tega dela Slovenije. Letošnji 11. mednarodni obrtno podjetniški sejem v večnamenski dvorani Bonifika v -30. 1 po marsičemu poseben 'n tudi po svoje zanimiv. Poseben zato, ker so ga ignorirale obrtne zbornice (ne obrtniki in GZ Koper), ker ga ignorirajo gospodarstveniki in visoki koprski Politiki, ki v svojih mjavah poudarjajo Potrebo po kakovosti, pestrosti in napredku sejma, sami pa k temu ne dodajo (razen vljudnostnega obiska) praktično nič. A kaj bi, pomembno je biti zapisan na žlahtnem papirju (sejemskem katalogu). Namreč vsi trije predsedniki Obrtnih ormc obalnih občin so se kljub ignoranci pustili vpisati v častni odbor. Sejem J postala bolj zasebna zadeva (iniciativa) in nikogar ni mogoče prisiliti, da razstavlja, če ne vidi pri tem lastnega interesa. Tudi velika dvorana Bonifika je P imema za vse kaj drugega kot za organizacijo sejmišča, saj nima niti možnosti za pomembne infrastrukturne priključke, na primer za odtok vode. Kljub temu v a sejem nekateri še verjamejo, saj je svoje izdelke in storitve na ogled postavilo ec k°t sto razstavljalcev, nekaj tudi iz tujine. In tudi tu je kajpak specifika; ecinajih je razstavljala iz krajev zunaj Primorske! Avtomobilski Rally, ki seje času sejma odvijal v Kopru, je predstavljal upanje tudi za večji obisk sejma, pa J rl^u- kakšne8a obiskovalca odgnal kot privabil v Bonifiko, saj so bili določeni sekl. ceste kar nekaj časa zaprti. Kljub temu je sejem (že drugo leto brez s opnme) po oceni organizatorja obiskalo skoraj toliko ljudi kot preteklo leto. Panje na boljše torej ostaja. Kopru (od 27. maja) je ' ' Podžupan Mestne obline Koper Darko Grad in organizator Matjaž Turk svečano odpirata 11. Primorski sejem. FOTO: FK-Primorski utrip. ZA POKOJNINO BOMO MORALI TUDI SAMI POSKRBETI Na trgu so se razmere krepko spremenile, saj ni čudno, kajti v 15. letih smo prešli iz socializma v demokracijo in danes je že skoraj uveljavljen demokratični tržni kapitalizem. Država ima drugačen odnos do posameznika, socialni sistem ni več tako močan. Kar pa plačujemo pri plači za pokojnino se porabi za trenutne pokojnine, kar pomeni, da bomo tudi sami v pokoju prejemali pokojnino od takratnih zaposlenih. Raziskave so pokazale, da se število aktivno zaposlenih iz leta v leto zmanjšuje in da bomo cca. leta 2020 prejemali za 30-40% nižjo pokojnino, kar pa seveda nikomur ni pogodu. Iz istih razlogov lahko morda pričakujemo v prihodnosti ponovno podaljšanje delovne dobe. Poleg tega se pa tudi življenjska doba človeka podaljšuje. V Evropi so na to ljudje dobro pripravljeni, saj že s prvim dnem zaposlitve namenjajo del dohodka za varčevanje, ki jim bo prineslo bolj varno prihodnost. In v to jih ne sili država, so na to nekako navajeni. Večina jih varčuje v vzajemnih investicijskih skladih, vrednostnih papirjih in življenjskih zavarovanjih z doživetjem. Pri nas večina ljudi varčuje v življenjskih zavarovanjih, nekateri tudi v vzajemnih investicijskih skladih, manj pa neposredno v vrednostnih papirjih. V zadnje pol leta seje višina vplačil v investicijske sklade povečala za polovico, kar pomeni da se ljudje počasi navajajo na nove oblike varčevanja. Posameznik v Sloveniji varčuje v investicijskih skladih cca. 200 evrov na leto, posameznik v Evropi pa od 5.000 evrov do 30.000 evrov na leto. Plače imajo v povprečju višje za polovico kot mi, varčujejo pa cca. 50 krat več kot mi, kar vse pove na kaj se bomo morali navaditi.Na občutek, daje potrebno varčevati za prihodnost. Manjši vlagatelj, ki mesečno investira ali večji vlagatelj, ki neredno spremlja gospodarstvo naj raje investira preko investicijskih vzajemnih skladov različnih družb za upravljanj e. Tako ima premoženje povsem varno razpršeno med 300 delnicami, pa četudi nameni varčevanju 15.000 sit. Naložba v 300 podjetij regionalno razpršenih zmanjša kakršnokoli tveganje, da ne bi uspeli, kajti lahko gre 10 podjetij v stečaj, na drugi strani pa 10 podjetij nadpovprečno zraste. Povprečje v takšni naložbi raste med 8% in 15% donosa na euro na letni ravni. Kadar posameznik varčuj e v višj ih zneskih, se znesek razprši med delnice in obveznice, pri tej naložbi potrebuj emo vsaj 10 mio, da lahko znesek čimbolj razpršimo v delnice po različnih regijah, državah, dejavnostih.Vama investicija naj obsega cca. 150 delnic različnih podjetij po prej omenjeni razpršitvi. Le tako smo lahko vami, da zaščitimo valutno, regionalno, geografsko in panožno tveganje . V večini primerov je tudi večjim vlagateljem bolje investirati preko vzajemnih investicijskih skladov, saj so vzajemni skladi oproščeni davka pri prodaji vrednostnih papirjev pred 3 leti, kar pa je posameznik obdavčen z 30% davka od dobička. Tako tudi večjim vlagateljem naložba preko vzajemnih skladov prinese več kot če bi sami kupovali in prodajali delnice ob tem pa plačevali 30% davka. KAJ JE VZAJEMNI INVESTICIJSKI SKLAD? Vzajemni skladje podjetje namenjeno zbiranju denarja varčevalcev in nalaganju tega denatja v različne naložbe. V praksi povedano vzajemni investicijski sklad zbira denarna sredstva investitorjev in za ta sredstva kupuje različne vrednostne papirje in finančne instrumente z namenom povečati vrednost celotnega sklada in tako premoženje vsakega investitorja, saj so lastniki sklada investitorji. Vsak vlagatelj za vloženi kapital prejme ustrezno število enot premoženja sklada, ki so na ime vlagatelja, vsaka točka pa predstavlja sorazmerni del premoženja vsakega vlagatelja. Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni skladje po konstantnim nadzorom agencije za trg vrednostnih papirjev( ATVP). KOMU JE VZAJEMNI SKLAD NAMENJEN? Namenjen je vsakemu vlagatelju(fizičnim in pravnim osebam), ki nima dovolj znanja ali časa, da bi sama trgovala in vsakodnevno spremljala naložbe.Skladi so primerna oblika varčevanja za srednje in dolgoročne cilje ( za stanovanje, šolanje otrok, jahto,pokojnino, zgolj plemenitenje).Primeren je iz stroškovnega in davčnega vidika tako majhnim kot večjim vlagateljem(oproščen davka, ugodnejši devizni tečaji, nižji transakcijski stroški).Do svojega vložka pridemo v 5 dneh, kar je na trgu izjemna redkost. Poleg tega pa vlagatelji niso omejeni glede višine zneska in rednosti vplačil, vlagatelj si s pomočjo premoženjskega svetovalca izbere sebi pisano obliko varčevanja ali investiranja. Leta varčevanja Vloženi kapital Klasična oblika varčevanja Vzajemni sklad 3% na EUR (glavnica) Večna mesečna dedna renta 12% (glavnica) Večna mesečna dedna renta 1 6.200 6.354 16 6.812 65 2 7.400 7.761 19 8.894 84 3 8.600 9.210 23 11.226 107 4 9.800 10.703 26 13.838 131 5 11.000 12.240 30 16.763 159 6 12.200 13.824 34 20.039 190 7 13.400 15.455 38 23.709 225 8 14.600 17.135 42 27.818 264 9 15.800 18.865 47 32.421 308 10 17.000 20.648 51 37.576 357 Vir: www.skladi.com (spremljanje tečajev vzajemnih skladov) Hitra razlaga tabele: Bistvena razlika Z enkratnim vložkom 5000 denarnih enot in mesečnim vložkom 100 denarnih enot ste v 10. letih v vzajemnih skladih ob predvidenih 12% donosih privarčevali 37.576 denarnih enot. S tem bi si ob isti donosnosti skladov lahko izplačevali večno mesečno rento v višini 357 denarnih enot.Denama enota je evro. Doba varčevanja je poljubna, zneski so poljubni, lahko večji lahko manjši. Marko Česnik Premoženjski svetovalec družbe Individa d.o.o. marko. cesnik@individa.si Prodaja občinskih parcel V Uradnem listu RS je bil objavljen razpis za javno dražbo za prodajo štirih nepremičnin na vrhu bernardinskega klanca. Gre za zadnje parcele z razkošnim pogledom na Piranski zaliv, kijih bo Občina Piran licitirala na elektronski dražbi. Potencialni kupci se bodo lahko za parcele z južno lego v izmeri od 680 do 1360 kvadratnih metrov potegovali v sredo, 30. junija 2004, ob 10. uri v portoroškem Avditoriju. Izklicne cene za posamezne parcele se gibljejo od 40 do 80 milijonov tolarjev, rok za prijavo na javno dražo pa poteče v sredo, 28. junija 2004 ob 14. uri. Interesenti za nakup še zadnjih štirih parcel s tako ugodno lego se lahko na piranskem Uradu za pravne zadeve dogovorijo tudi za predhodne oglede zemljišč. Občina Piran je na javnih dražbah sicer že prodajala parcele s pogledom na piranski zaliv, ker pa gre za zadnje parcele s tovrstnim razgledom, je bilo zanimanje zanje že pred napovedano dražbo zelo veliko. Vse kaže na še eno adrenalinsko predstavo in vrtoglave zneske. Naslednje parcele, ki jih bo Občina Piran ponudila na transparentno izvedeni elektronski dražbi, bodo parcele v lucijski obrtni coni in v Fiesi, sporoča Služba za odnose z javnostmi. Naj omenimo, da so tudi v Občini Izola pred kratkim uspešno prodali 4 gradbene parcele. Radio Koper uspešen že 55 let Radio Koper-Capodistria, ki letos lavi 550. obletnico obstoja in delovanja, je ogledalo dogajanj v primorskem prostoru, že dolga leta najpomembnejši vir regionalnih informacij in prvi najbolj poslušan medij, ki tradicionalno obvladuje stroko. Odgovorna urednika Leon Horvatič (slovenski program) in Miro Dellore (italijanski program) ter kolegi in kolegice novinarji so se odločili 55-letnico Radia Koper proslaviti nekoliko drugače - programsko oblikovan način, kar jim je tako rekoč že v celoti uspelo. Program, predvsem pa projekte glasbenega uredništva in produkcije ob 55-letnici Radia Koper so predstavili na novinarski konferenci 13. maja 2004. Zgodovina Radia Koper- Capodistria je že kar dolga in pestra. 25. maja 1949 ob 6.00 uri seje na srednjem valu 254,6 m prvič uradno oglasila Barčica, sigla, ki je napovedala začetek oddajanja radia jugoslovanske cone Trsta. Dolgoletni znak Radia Koper je takrat predlagal skladatelj Ubald Vrabec, profesor Gojmir Demšar pa je oskrbel priredbo, v kateri sta povezana slovenski motiv in motiv italijanskega napeva »In mezzo al mare...«. Oktobra leta 1954 - po sklenitvi Londonskega sporazuma - se radio preimenuje v Radio Koper-Capodistria. Leta 1958 dobi UKV zvezo in kakovost sprejema se bistveno izboljša. 25. maja 1964 so odprli novo zgradbo, ki je zrasla na nekdanjem vrtu palače Gravisi. Leta 1979 začneta slovenski in italijanski program oddajati na ločenih frekvencah. Leta 1980 so odprli studio v Novi Gorici. Leta 1992 preide slovenski program na celodnevno oddajanje. Za pomemben mejnik v razvoju radia štejejo tudi leto 1994, ko se Radio Koper in TV Koper združita v regionalni center in sta skladno z novim zakonom in statutom sestavni del RTV Slovenija. (Regionalni RTV center Koper Capodistria). Z zanimivimi oddajami v slovenščini in italijanščini neposredno s terena ali iz studia so na izviren način pritegnili številne poslušalce, ki so lahko poslušali oddaje neposredno iz naših krajev, kulturne oddaje, pogovore z znanimi osebnostmi, v Avditoriju je bil koncert Rudija Bučarja (žal je bilo zunaj v Amfiteatru precej hladno), zanimiv program pa so pripravili tudi za najmlajše poslušalce na dnevu odprtih vrat, v nedeljo, 30. maja pred stavbo Radia Koper. Nastopili so mladi pihalci iz Marezig, otroški pevski zbor Glasbene šole Izola, lutkarji skupine Papilu, malčki iz vrtca Delfino blu iz Kopra, klovnesa Mika Maka, zapeli so malčki iz vrtca Mornarček v Izoli, priljubljeni kantavtor Rudi Bučar, nastopila je folklorna skupina iz OŠ Prade... Mladi so si s pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja zaslužili glasbene želje. Otvoritev bo 24. junija .^pili iIIIIIf ■M- Ja stil fl if k Univerza v Ljubljani - Fakulteta za pomorstvo in promet bo prav na dan fakultete, v četrtek 24. junija 2004 ob 11.00 uri, slavnostno odprla nov objekt na Obali 6 v Portorožu (na fotografiji). V stavbi tik ob molju, ki sojo graaili kar precej časa. bo Oddelek za pomorstvo. > Pričakujejo visoke goste s področja šolstva, državne in UH občinske uprave ter pomorstva. Junij 2004 Izola Bo dobljena bitka za svetilnik V izolski občini se že kar nekaj časa krešejo mnenja o posegih na izolskem svetilniku, ki naj bi ga nekoliko preuredili oziroma celo polepšali. Gradbeni inšpektor Tomi Umer je dela ustavil in izdal kar dve odločbi, češ da izvajalec nima vseh potrebnih dovoljenj, turistična sezona pa je že pred vrati. Občina seje pritožila na pristojno ministrstvo. , ♦ primorski uVp naj bi kljub temu spregledal precej višji nek drugi betonski zid v ozadju, ki naj bi ga zgradili Trije topoli«, nam je povedala županja Breda Pečan, ki ji ni vseeno kaj se sedaj tam dogaja. V resnici nič, ker dela stojijo. Jezni bagerist, ki nas je opazil da fotografiramo, nam je povedal, »da bi bilo dobro kritikom naprednega posuti te steze z blatom, na pa jih tlakovati«! Tudi obnovo parka Pietro Coppo sredi mesta so nekateri kritizirali, a jih je že čez nekaj časa s svojo lepoto popolnoma spreobrnil. Morda bo tako tudi na Svetilniku? Po ogledu »spornega« območja (20.5.) smo se lahko prepričali, da ni res, daje pol svetilnika zabetoniranega, nizke betonske obrobe ob sprehajalnih Usoda svetilnika (zemljišče je v občinski lasti) kot kaže najbolj zanima ljudi, ki se tam radi sprehajajo, počivajo na klopcah ali se kopajo, še zlasti pa okoliške krajane, ki so svoja videnja o tem posegu že povedali na nedavni javni tribuni, o čemer je obsežno pisal izolski tednik Mandrač. O koščku travnatih površin z nekaj drevesi in znanim »gratis« kopališčem je bilo izrečenih (in napisanih) veliko besed. Tamkajšnji občanke in občani se namreč bojijo, da bi z nespretnimi posegi izgubili še zadnjo zeleno oazo v starem mesto ob morju, vendar je strah odveč. Vsaj tako lahko razumemo županjo Bredo Pečan, arhitekta Borisa Zulianija in Vladimirja Vremca ter Marina Domia, direktorja Komunale Izola. Trditev, da občina gradi brez ustreznih dovoljenj, kar pa županja odločno zanika in pravi, da naj bi za poseg na svetilniku zadoščala le lokacijska informacija, je morda na mesto, vendar se vse bolj zdi, da v Izoli nekdo komu krepko nagaja. Gradbeni inšpektor je dela ustavil, izdal kar dve odločbi kot da gre za grozovit gradbeni poseg. Tudi o tem početju bi lahko napisali zanimivo zgodbo! Občina se je pritožila na Ministrstvo za okolje in prostor. Zmagovalca še ni, vsi sedaj čakajo kaj se bo zgodilo, turistična sezona pa je pred vrati. Neverjetno, na svetilniku tako ne bo niti stranišča! Občinska investicija v preureditev svetilnika znaša 30 milijonov SIT in bi kot kaže v temeljih pripomogla k funkcionalnemu izgledu svetilnika, pa naj se nasprotniki vsega novega še tako trudijo. »Inšpektor ima ostro oko, pa stezicah bodo obložili s kamnom (kar bo bistveno spremenilo izgled), sprehajalne steze bodo tlakovali. Na vhodu nekaj metrov od Hotela Marina bo fontana. Na že kar utrujene površine so posuli zemljo in vse skupaj nekoliko zravnali in tam že tudi veselo raste trava. Stare pomožne objekte so odstranili, nove bodo (ali so že) postavili nekoliko v ozadju, površine za kopanje pa bodo celo nekoliko večje. Fotografije: Primorski utrip Slovenske tajnice posadile prvo oljko Zveza klubov Tajnic in poslovnih sekretark Slovenije (ZKTS) je ob svoji 10. obletnici v Strunjanu posadila prvo oljko - ISTRSKO BELICO, zraven pa so položili časovno sondo, ki bo mlajšim rodovom lahko razkrila čemu je bila oljka vsajena. Svoje prve sadove pa bodo lahko članice ZKTS pobirale čez pet let. Časovno sondo, v kateri je napisano sporočilo je izdelalo podjetje Cimos iz Kopra. Za pogostitev, jedačo in pijačo pa so poskrbele članice iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark slovenske Istre. Pri zasaditvi tega žlahtnega botaničnega dragulja, ki je simbol miru, modrosti in zmage, je bil prisoten tudi podžupan izolske občine Branko Simonovič. S to gesto je Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije (ZKTS) simbolično zaključila 12. kongres tajnic in poslovnih sekretark, ki seje odvijal v Portorožu. Letošnji 12. kongres je bil prelomni. Ne le, daje bil prvi po vstopu Slovenije v EU, ampak sta ga zaznamovala dva pomembna jubileja: 10 -letnica izhajanja strokovne revije Tajnica in 10-letnica delovanja Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije (ZKTS). Oljko so posadile na kmetiji Markočič Vesel v Strunjanu, kjer je poleg nove nasajene oljke še 1.500 drugih, med njimi tudi oljka obalnih županov. »Danes zasajena oljka, bo rasla skupaj z nami in novimi rodovi ZKTS. Ne samo kot drevo zasajeno ob 10. obletnici, temveč tudi kot drevo s koreninami čvrsto vpetimi v istrsko zemljo, kraje in ljudi, kamor se vsi člani Zveze radi vračamo. Naše korenine so v Istri - Portorožu in okoliških krajih; mestih, kjer se vsako leto zbere povprečno 600 tajnic, poslovnih sekretarjev in poslovnih asistentov Slovenije, zadnjih nekaj let pa smo na ta del Slovenije navezali kar nekaj kolegic iz tujine«, je dejala Jerica Pezdič, predsednica ZKTS v častnem nagovoru. »Ta oljka bo povezala vsa naša prizadevanja in hotenja. To je drevo, na kateri bodo posedale ptice, kljubovalo bo vetrovom in neurjem, plemenitilo no istrsko veduto«, je še ob tej priložnosti povedala predsednica. V letu 2003 se je ZKTS odločila za ekološko naravnan projekt. V Pohorsko - Zreških gozdovih so zasadili tudi prvih 100 dreves in podobna akcija bo stekla tudi letos. Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark slovenske Istre s izolskim podžupanom Brankom Simonovičom in lasnikom zemljišča Danilom Markovčičem, kjer je posajena prva oljka ZKTS Breda Krajnc Tradicionalna Fffpovaprireditev » Tudi letošnja tradicionalna zaključnapredstavitev P/esno-akrobatske skupine FUpPiranz naslovom Tja do zvezd ne rabiš cest, 29. maja2009 v Amfiteatru portoroškega Avditorija,je bi/a nekajposebnega, te dolgo nibilAmfiteater, kiima kar1793sedežev (toliko alicelo večje bilo tudiudeležencev) tako zaseden. Veseliin zadovoljniobiskovalci, povečini starši, sorodniki, bratci in sestrice nastopajočih, so lahko kar dve uri uživati ob gledanju plesnih, akrobatskih in drugih točk. Navdušili so tudi Tefebajski, ki so še posebej razveselili otroke. Predstavilo seje okoli350otrok, mladink in mladincev, odd, do 20. feta starosti. Poteg njihje nastopilo tudiokoli50 staršev (mamic). Sicerpa v skupini Ftip vadi večkakor500otrok in povedati je treba, da številni od njih na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih dosegajo tudi najvišja priznanja, Ffipje posta/tako rekočže pravisinonim za uvodne atraktivne nastope na mnogih prireditvah, z njim pa je PiranpostattudikuNurno bogatejši. Najuspešnejšim so na koncu predstavitve podelili pokale. Otroc/sose tudi zahvaliliStasjiidehora. kiji. poleg njenih sodelavcev, vsipriznavajo velike zasluge za uspešno delovanje skupine Fiip. Prijeten glasbeni večer v OH Palače V atriju prenovljenega Grand hotela Palače so minulo soboto priredili prijeten večer. Nastopil je Aleksander Saša Albreht, ki sicer dela v Hotelih Palače kot pomočnik direktorja hrane in pijače. Na klavirju ga je spremljal Damir Devič, ki prihaja iz Splita. Publika je bila zelo navdušena. Aleksander j e namreč eden od dvanajstih finalistov bitke talentov oddaje Spet doma, ki je potekala od marca do junija vsako nedeljo zvečer na RTV Slovenija. Oddaje bodo ponovno septembra, nekje pred decembrom pa bo znan zmagovalec, ki si bo prislužil nastop na EMI 2005 in svojo zgoščenko z desetimi skladbami. Verjamemo, da se bo Aleksander dobro odrezal, saj je zelo talentiran. V naslednji številki Primorskega utripa pa si boste lahko prebrali intervju, v katerem nam bo povedal kaj več o tem kako bo preživel poletje in kako se bo pripravljal na jesenski triumf. Breda Krajnc ■fr ZiliZkli v lucijskem vrtcu Bliža se konec šolskega leta in tudi v vrtcih prirejajo zaključne prireditve in zabave, kjer predstavijo staršem in najbližjim vse kaj so se otroci med letom naučili. Tako so v lucijskem vrtcu Morje pripravili kar nekaj prireditev. 20.maja 2004 so svoje igrišče spremenili v pravi cirkus. Vsi otroci in vzgojiteljice so se opravili v klovne in na ta dogodek so se pripravljali kar dober mesec dni. Pripravili so ustvaijalne delavnice, kjer so si otroci lahko še izdelali razne dodatke za klovne (klobuke, mašne, gumbe, nosove..). Od doma so prinesli tudi stara rabljena obuvala in jih s temperami pobarvali v vse možne barve, primerne pravemu cirkusantskemu klovnu. Pripravili so f tudi zanimiv pano z poslikavami opic. Celo vedeževalkaje bila prisotna. Tudi iger ni manjkalo, kjer so se otroci lahko preizkusili pri izbijanju pločevink z žogicami.Vzgojiteljice so poskrbele tudi za pijačo in jedačo. Vsekakor pa so šle najbolje v promet tople kokice, ki so jih pripravljale vzgojiteljice. Letos se jim je pridružil tudi sosednji italijanski vrtec in bilo je kar pestro. Na-zaključni zabavi je bilo približno 250 otrok-s svojimi starši in bližjimi sorodniki." Pevski zbor vodi Leonora Bradetič. Starši so zelo navdušeno in ponosno prisluhnili petju svojih naj dražjih. Med piranskimi uticami Učenci in učitelji osnovne šole Vincenzo de Castro iz Pirana so 9. junija 2004 v Tartinijevem gledališču v Piranu priredili zaključno predstavo z naslovom Med piranskimi ulicami in trgi. S poezijami, kratkimi igricami in pesmimi so predstavili zgodovino mesta ter na zanimiv in zabaven način obiskovalcem povedali tudi kako so ljudje tu nekoč živeli. 8, CICIOUMPMM VRTCA MVRICAaOLA v vrtcu Mavrica Izola se je v soboto, 29. maja iztekla že 8. Ciciolimpiada. Po pozdravu ravnateljice, Tatjane Kodarin, županije Brede Pečan, pomočnice vzgojiteljice Nadie Spano v italijanskem jeziku, sta vso srečo spretnim tekmovalcem zaželeli Smiljka Ksenija Klešnik, konzulka Malte in Sinikka - Chavez učiteljica, partnerka v projektu Comenius iz Rovaniemi (Finska). Kar pisno pa je sodelujoče pozdravil Erwan Foure, veleposlanik evropske komisije. Sodelovalo je okoli 400 otrok iz 6 različnih vrtcev (Koroška vrata Maribor, Dante Alighieri - Izola, Koper - Pobegi, Delilno blu - Koper, La coccinella - Portorož, Mavrica - Izola). Svoje spretnosti so urili v različnih gibalnih igrah na temo »MI V EVROPI«. Kot je za predšolske otorke značilno, so na iskustven način spoznali značilnosti nekaterih evropskih držav (potovanje po Sloveniji, Olimpijske igre, Dežela tulipanov in mlinov na veter, Božičkova dežela, Pečemo pizzo). Seveda so bili vsi mladi tekmovalci tudi ponosni zmagovalci. Organizacijo prireditve je vodil odbor, za zelo uspešno in ustvarjalno izvedbo pa so poskrbeli vsi delavci vrtca, člani vrtčevaga sklada, starši otrok, generalni sponzor Droga in ostali, ki so prispevali za srečelov. V telovadnici vrtca je potekala pestra in zanimiva razstava izdelkov otrok vrtca mavrica Izola. Za dobro voljo sta poskrbela Sten Vilar in Pika Nogavička. Suzana Božič Osliček. kisije prisluži/ up/uvz Na uradnem odprtju Uličnega muzeja v Izoli (18. maja 2004) so govorniki stali nedaleč od staje oslička Rikija iz Popetrov. Ko je slišal glasno govorjenje in hvalnice je kar dvakrat močno zarigal in obiskovalci so mu veselo zaploskali. »To je edini osel na svetu, ki mu ljudje ploskajo, ko riga«, je v šali dodala županja Občine Izola Breda Pečan in nadaljevala s svečanim pozdravnim nagovorom. No, ljudi je očitno bolj zanimala priložnostna stajica »štalca«, v kateri je stal že malce prestrašeni osliček, ki ni pričakoval, da ga bo prišlo gledat toliko radovednežev. Lastnik tega simpatičnega in izjemno pametnega oslička je Samo Ražman iz vasice Popetri. V domači štali imajo še tri osle in štiri breje oslice ter dva konja. Peter Sever (na fotografiji z osličkom) nam j e povedal, da bo lastnik že kmalu organiziral izlete s konjički (in osli?) po dolini Dragonje. Oslička Rikija, ki smo ga lahko videli le na dan otvoritve kar v središču mesta (res, da so bile tam nekoč tudi stale), so že takoj po otvoritvi uličnega muzeja s kombijem odpeljali nazaj v rojstne Popetre, kajti tu v Izoli bo namesto njega stala le njegova umetniška podoba v obliki kipa. Pravijo, da se je osliček kar močno branil in ni hotel nazaj v kombi, ker je menda v mestu opazil nekaj njemu podobnih. "SSNJlI® »Več kot čistilnica« kemična čistilnica šiviljska popravila vse za šivanje prodaja nogavic »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 Gimnazija Piran bogatejša za GO knjig 27.maja je bil na Gimnaziji Piran literarni dogodek, na katerem se je predstavila pisateljica Mojca Kumerdej, kije prebrala odlomek iz svoje prve knjige, romana Krst nad Triglavom. Srečanje je organizirala Študentska založba Ljubljana, ki je s pomočjo sponzorskih sredstev Nove ljubljanske banke učencem podarila 40 knjig. Beletrina. V imenu NLB je piranski gimnaziji knjige izročil Marko Vončina in dejal, da so prepričani, da bo dobra knjiga vedno našla svoje mesto. Zaključil pa je s citatom modrica, ki ugotavlja, da je nekatere knjige potrebno samo poskusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je potrebno prežvečiti in pa prebaviti. Učenci so bili zelo veseli. Po končani predaji knjig so nekateri radovedno spraševali Projekt »Za-pisanim veseljem« pisateljico Mojca Kumerdej o njenih organizira Študentska založba Ljubljana že drugo leto zapovrstjo. Projekt sta Nova Ljubljanska banka in Zbirka Beltrina zasnovali lani ob slovenskih Dnevih knjige, ki so potekali pod geslom Podarimo knjigo. Pri snovanju projekta so izhajali iz predpostavke, da trenutno neurejene razmere v slovenskem knjižnem svetu (od praznovanja sodobne slovenske literature do dostopnosti vrhunske knjižne produkcije najširšemu občinstvu), odsevajo tudi v šolskih knjižnicah, predvsem v gimnazijskih, kjer je zanimanje za tovrstno literaturo zagotovo največje. Tako so sklenili, da bodo, s pomočjo NLB tudi letos obdarili deset slovenskih gimnazijskih knjižnic, vsako s štiridesetimi knjigami zbirke začetkih in nasvete, kaj moraš storiti, če želiš izdati svojo prvo knjigo. »Pisati moraš z užitkom in seveda j e potrebno na tem področju napraviti veliko kilometrine. Ni potrebno hiteti z izdajo svoje prve knjige, ker se lahko zgodi, da se je kasneje sramuješ. Jaz sem izdala svojo prvo knjigo pri tridesetih.Dobro knjigo se lahko piše tudi dve leti, če ob tem počneš še druge stvari. Pišeš zase, želiš pa da si tudi drugim všeč in da bi te brali, nikakor pa, da si vsem všeč, ker je to nemogoče,«je dejala Kumerdejeva. RK ■ UT primorski u¥p 50 let Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan Visoki jubilej so obeležili 11. junija 2004 s slavnostno akademijo v Gledališču Tartini v Piranu in z družabnim srečanjem v Strunjanu. Občinska plaketa in jubilejna priznanja. Menihi zahtevajo stavbo nazaj v naravi. F mr- M \ m n* *;s5 Podelitev jubilejnih priznanj v Tartinijevem gledališču Piran. (Fotografije: Primorski utrip) Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan je edini tovrstni zavod na južnem Primorskem. Nastal je leta 1953, v času, ko ta del Primorske še ni bil dokončno določen kot del jugoslovanskega oziroma slovenskega ozemlja. Zavod se je intenzivno razvijal in postal razpoznavna strokovna institucija za usposabljanje oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Pokrival je področje obalnih in kraških občin. V devetdesetih letih so spremembe v družbi, tako politične, ekonomske in socialne povzročile, da so absolventi OŠ s prilagojenim programom, ki so zaključili šolanje, večkrat ostali brez poklicnega usposabljanja in nezaposleni. Veliko jih je bilo tudi telesno šibkih in socialno nezrelih. Na podlagi teh spoznanj so leta 1994 pripravili projekt Predpoklicnega oddelka, v katerega so vključili absolvente OŠ in P P. Za ustanovitev oddelka so dobili tudi soglasje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Predpoklicni oddelek je postal neke vrste priprava za nadaljnje poklicno izobraževanje. »Dosedanje izkušnje so zelo ugodne in potrjujejo naša pričakovanja«, je na novinarski konferenci v Strunjanu povedal ravnatelj zavoda Korado Lešnik, prof. def. in poudaril, da se kot strokovna institucija za usposabljanje odzivajo na izzive sedanjega časa. Pred leti so uvedli mobilno specialno pedagoško službo - ustrezno obliko pomoči otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki se učijo v rednih šolah. Mobilni specialni pedagogi so delavci Centra in pokrivajo s svojim delom širšo regijo. šestih občinah soustanoviteljicah. Občine plačujejo tekoče delo (poslovanje), vendar pa se kaj hitro zatakne (zaradi predpisov) pri soustanoviteljicah, ko je potrebno investicijsko vlaganje. Žal pa centru ob 50. obletnici grozi celo izselitev iz centralnega objekta (nekdanjega romarskega doma zgrajenega leta 1914), ki ga v skladu z denacionalizacijskim zakonom zahtevajo nazaj minoriti - in to v naravi! Če se bo to res zgodilo, bo nastalo resno vprašanje kam z zavodom. Sicer pa to ne bi smel biti več problem občine pač pa države, saj gre za izjemno pomembno družbeno vprašanje. Prepričani so, da je bilo v preteklih petdesetih letih narejenega veliko dobrega za vrsto generacij otrok s posebnimi potrebami. To je lep občutek, ki smo ga zaslutili tudi na veličastni proslavi v Gledališču Tartini v Piranu 11.6. 2004, ki jo je povezovala Janja Lešnik. Zavodu je za uspešno dolgoletno delo čestitala tudi županja Občine Piran Vojka Štular in ravnatelju Lešniku Koradu izročila plaketo Občine Piran. Centru je čestital tudi dolgoletni ravnatelj dr. Božidar Opara. Predsednica KS Strunjan Andreja Segulin pa je zavodu zaželela še dolgo uspešno delovanje. Pretresljiva je bila tudi izpoved Rožane Koštial, ki je pred nedavnim izgubila svojega neozdravljivo bolnega sina. V času praznovanja visokega jubileja so organizirali tudi več različnih aktivnosti; likovni Extempore (delo mladih na centru), dan odprtih vrat, okroglo mizo na temo Novi izzivi pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami (Dr. Andreja Barle-Lakota, Dr. Božidar Opara in psiholog Bogdan Žorž). Franc Krajnc Jubilanti Nad 35 let dela na zavodu Silva Ceglar, Lidija Reja, Nadja Šumenjak. Od 30 do 35 let Zdenka Černetič, Angela Jezernik, Stana Sosič Peroša, Cvetka Mevlja. Od 25 do 30 let Danijela Cink, Milojka Cočeva, Sonja Horvat, Marija Močibob, Milena Pinter, Nada Stekič, Kristina Mezgec, Anica Vidovič. Od 20 do 25 let Bojana Bornekar, Bruno Girotto, Rajmund Kocbek, Korado Lešnik, Neva Schoener, Olga Stele, Renata Vuk, Martina Kristan, Sonja Lovrenčič, Ivanka Stopar. Ravnatelji centra od ustanovitve do danes: Marija Molan, Joahim Debernardi, Milan Timič (v. d. ravnatelja), Cvetka Mavrič (v.d. ravnateljice), ter ravnatelji Stojan Ražem, Božidar Opara, ravnateljica Marija Sonc, ponovno ravnatelj Božidar Opara in od 1. 2002 dalje ravnatelj Korado Lešnik. Poudarili so, da je vedno problem vključevanja otrok z duševnimi motnjami v razvoju v redne pogoje šolanja. Trenutno imajo v osnovni šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in v predpoklicnem oddelku v Strunjanu vključenih 53 učencev, v oddelku vzgoje in izobraževanja v posebnem programu 20 učencev, v enoti v Divači pa 13 učencev. Na zavodu je zaposlenih 68 delavcev. 11 mobilnih specialnih pedagogov obravnava 168 pomoči potrebnih učencev v različnih osnovnih šolah. Od leta 1954 se je v tem centru šolalo več kot 5.500 otrok. Ustanoviteljica centra v Strunjanu je Občina Piran, ob e fujifilm Canon oevmpus pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok a ročnih ur priznanih TPC Luciju Obula 114, 6:120 Portorož Piran Dijaki Gimnazije Piran in Gimnazije Koper ob obletnici Amnesty International Na Tartinjevem trgu v Piranu j e bila 28. maja 2004, ob obletnici mednarodne nevladne organizacije Amnesty International (ustanovljena 28. maja 1961) posebna prireditev. Mladi šolske skupine Amnestv International Slovenija (AIS) Gimnazije Piran in iniciativne skupine AIS Gimnazije Koper so v želji po večji prepoznavnosti aktivnega dela AIS ter širjenja kulture aktivnega zavzemanja za človekove pravice, predstavili dve aktivnosti, ki trenutno potekata na mednarodni ravni in sicer: Ustavimo nasilje nad ženskami in Za nadzor trgovine z orožjem. Mimoidoče so povabili k odtisu roke, kar simbolično pomeni znak STOP nasilju nad ženskami. V okviru prizadevanj za nadzor trgovine z orožjem pa so mimoidoče naprosili naj dodajo fotografijo svojega obraza k peticiji Milijon obrazov. Cilj akcije je namreč zbrati milijon obrazov, kar bo močno vizualno sporočilo za sprejem mednarodne konvencije za nadzor trgovine z orožjem. S 1. julijem spet jadralna šola Športno društvo Piran - Sekcija jadranja pod vodstvom Milana Morgana tudi letošnje poletje, s pričetkom 1. julija, organizira šolo jadranja, z namenom vzgoje novih mladih kadrov v tej zanimivi športni disciplini na morju. Sekcija jadranja ima sedež na Fornačah 33 pri Piranu. Telefon 674 69 19. Zaželeni so otroci v starosti od 8 - 11 let. Jadranja se bodo učili na optimistih. Staršem nikoli ne bo žal, če bodo svoje otroke poslali v šolo jadranja, saj ne nazadnje živimo na moiju, morda premalo z njim. Žal, kljub prizadevanjem športnih zanesenjakov, še velja plavalna nepismenost. Športno društvo oziroma sekcija jadranja ima bogato tradicijo in izkušnje. Kar nekaj vrhunskih jadralcev je zajemalo prvi veter v jadra v šoli jadranja, za katero že dolga leta skrbi Milan Morgan. Hitrost bodo merili z novim radarjem Eden od ukrepov, ki lahko pripomore k umirjanju hitrosti vozil na cestah in zmanjševanju prometnih nesreč, je novi natančen radar, ki ga že uporabljajo koprski prometni policisti na obalno-kraškem območju. Kupili so nizozemski barvni GATSO radar tip 24. Rezultat: natančnost, takojšna fotografija. Strožje tudi sankcije: za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h odvzem vozniškega dovoljenja. Več v naslednji številki. Breda Krajnc , ♦ primorski u¥p LUCIJA V Piranu - center prodamo, caffe bar, popolnoma opremljen, v izmeri 60 m, obnovljen pred tremi leti. V Luciji prodamo gostinski lokal v izmeri 450 m, star 8 let, primeren za ureditev v več poslovnih apartmajev. V Piranu - center prodamo vpeljano restavracijo v izmeri 220 m , obnovljena pred tremi leti. Cena po dogovoru. V Dragoniji, 10 min od Portoroža, prodam novo večstanovanjsko hišo v izmeri 750 m , na parceli 1600 m. V Celju - center prodamo tovarno (bivši Toper), v izmeri 5000 m + parkirišče, staro 30 let. Cena po dogovoru. V Piranu, Punta, prodamo dvosobno novo in opremljeno stanovanje, 52 m . V Luciji prodamo trisobno stanovanje 86 m v IV. nadstropju, + garažni boks. Cena: 28 000 000 SIT. POMEMBNE VESLAŠKE RACATE V MAJU V minulem mesecu so slovenski veslači nastopali na več pomembnih regatah. Za člane sta bili pomembni regati za veslaški svetovni pokal v Poznanu (Poljska) in Munchnu (Nemčija), za člane B (člane do 23 let) in ostale kandidate za nastop na olimpijskih igrah je bila pomembna regata v Duisburgu (Nemčija), mladinci pa so svoje moči merili v Munchnu (Nemčija) in Brnu (Češka). Poznan 7. do 9. maj 2004, prva veslaška regata za svetovni pokal Izmed primorskih veslačev so na regati nastopili štirje veslači. Andrej Hrabar in Matija Pavšič (VK Nautilus) v dvojcu brez krmarja, Davor Mizerit (VK Nautilus) v enojcu ter Bine Pišlar (VK Izola) v dvojnem dvojcu za lahke veslače, njegov soveslač je bil Mitja Trkov (Ljubljanica). Koprskemu dvojcu brez knnatja Andrej Hrabar - Matija Pavšič je uspel dober nastop, prebila sta se v finale, kjer sta zasedla peto mesto. S to uvrstitvijo sta koprska veslača dobila enega od vrste dvobojev z mariborsko posadko za zagotovitev olimpijske vozovnice. Miinchen 7. do 9. maj 2004, mednarodna mladinska veslaška regata Regate seje udeležilo pet obalnih tekmovalcev in sicer trije veslači: Tilen Vodlan, Andrej Pistotnik (oba VK Piran) in Marko Pilipovič (VK Nautilus) ter dve veslačici: Sabina Božič in Monika Sajinčič (VK Piran). Dvojnemu dvojcu Tilen Vodlan - Andrej Pistotnik (VK Piran) seje nastop v tej kategoriji ponesrečil, s tretjim mestom v svoji skupini sta izpadla že v predtekmovanjih. Bolje so se odrezali v dvojnem četvercu v kombinirani postavi: Tilen Vodlan, Andrej Pistotnik (VK Piran), Marko Pilipovič (VK Nautilus) in Janez Zupanc (VK DE Maribor), kjer so v finalu zasedli odlično tretje mesto za prvo in drugo posadko Nemčije. Veslačici Sabina Božič in Monika Sajinčič (VK Piran) sta se med dvojnimi dvojci uvrstili na enajsto mesto. V dvojnem četvercu sta Pirančanki veslali v kombinaciji z blejskima tekmovalkama Špela Rakuš - Rebeka Babič (VK Bled), zasedle so osmo mesto. Duisburg 21. do 23. maj 2004, mednarodna članska veslaška regata Mlajši člani ter ostali kandidati za olimpijske igre so med 21. in 23. majem pomerili v Duisburgu, kamor so od primorskih veslačev odpotovali Bine Pišlar (VK Izola), ki je z Ljubljančanom Mitjo Trkovom tekmoval v dvojnem dvojcu za lahke veslače, Boštjan Božič, Iztok Butinar (VK Argo) ter Gregor Novak (VK Nautilus), ki so veslali v dovjnem četvercu, katerega je dopolnjeval še veslač Maribora Sebastjan Toplak ter Matej Rodela in Rok Šema (VK Nautilus), ki sta nastopila v enojcih. Dober nastop je uspel dvojnemu dvojcu za lahke veslače v postavi Bine Pišlar (VK Izola) - Mitja Trkov (Ljubljanica), ki je zmagal in se okitil z zlato kolajno. S tem je posadka že korak bližje nastopu na olimpijskih igrah. Dvojni četverec Boštjan Božič, Iztok Butinar (VK Argo), Gregor Novak (VK Nautilus), Sebastjan Toplak (VK DE Maribor) je v soboto zasedel šesto mesto v nedeljo pa tretje. Skifist Matej Rodela (VK Nautilus) je med člani B zasedel 5. mesto Peti sta bili tudi veslačici Izole Aleksadra Prelaz in Majda Jerman, ki sta veslali v dvojnem dvojcu za članice. Brno 21. do 23. maj 2004, mednarodna mladinska veslaška regata Med obalnimi veslači so bili najbolj številni tekmovalci Veslaškega kluba Piran. Mladinski četverec Vodlan, Pistotnik (oba Piran), Pilipovič (Nautilus Koper) in Zupanc (Maribor) v finalni tekmi. Pri dvojnih četvercih za mladince je kombinirani četverec v postavi Marko Pilipovič (VK Nautilus), Jan Špik (Bled), Gašper Fištravec in Janez Zupanc (VK DE Maribor) zasedel tretje mesto. V Kategoriji dvojnih dvojcev za mladince je posadka Marko Pilipovič (VK Nautilus) - Janez Zupanc (VK DE Maribor) zasedla drugo mesto, posadka Jernej Pačelat - Nejc Stanič (oba Piran) pa je v predtekmovanjih zasedla četrto mesto in tako izpadla iz nadaljnih tekmovanj. Regate se nista udeležila Pirančana Tilen Vodlan in Andrej Pistotnik, ki sta ostala doma zaradi šolskih obveznosti Pri mladinkah je posadka dvojega dvojca Sabina Božič - Monika Sajinčič (VK Piran) ponovno dobro odveslala in zasedla 9 mesto. Božičeva je bila v kategoriji enojcev za mladinke deseta. Med mlajšimi mladinci sta veslača dvojnega dvojca Luka Kleva in Erik Reščič (oba Piran) zasedla nehvaležno četrto mesto. V enojcih je Kleva zasedel 8 mesto, Reščič pa 13. mesto. Pri mlajših mladinkah je slavila Pirančanka Monika Sajinčič, ki je suvereno zmagala ter v Piran prinesla zlato medaljo. Njena klubska kolegica Valentina Budak (VK Piran) j e zasedla 7. mesto. Miinchen 27. do 29. maj 2004, druga veslaška regata za svetovni pokal Regate so se udeležili trije primorski veslači in sicer Andrej Hrabar - Matija Pavšič (VK Nautilus Koper) v dvojcu brez kramaija ter Davor Mizerit (VK Nautilus Koper) v enojcu. Koprskemu dvojcu brez krmarja Andrej Hrabar - Matija Pavšič (VK Nautilus Koper), tokrat nastop ni šel po načrtih, uvrstila sta se v B finale kjer sta regato končala na petem mestu in s tem v skupni uvrstitvi zasedla 11. mesto. Med skifisti je Davor Mizerit (VK Nautilus Koper) zasedel šesto mesto v malem finalu, skupaj torej dvanajsto mesto.. Člane čaka še tekma ki, bo v Luzernu med 18. in 20. junijem, tedaj bodo tudi dokončno določene slovenske olimpijske posadke za Atene. Pomembna pa bo tudi mednarodna regata na Bledu, ki bo od 25. do 27. Junija. Kristjan Grizančič KS Sečovlje Javni natečaj za najboljša literarna dela Kulturni odbor KS Sečovlje razpisuje javni natečaj za najboljša literarna dela. Delo je lahko proza ali poezija, dolžina dela je omejena na največ 3 tipkane strani. Nagrade za literarno delo o Sečovljah bodo podeljene v dveh skupinah: od 7 do 15 let od 16 do 99 let Komisija bo sestavljena iz treh (3) članov. Prva tri dela v vsaki skupini bodo nagrajena in bodo objavljena v krajevnem časopisu in prebrana na praznovanju Kulturnega praznika v Sečovljah. Avtorji, ki bodo svoja dela poslali na natečaj, jih morajo oddati v treh izvodih v kuverti, na kateri piše: NATEČAJ - NE ODPIRAJ. Dela oddajo osebno v KS Sečovlje ali pošljejo po pošti. Na koncu vsakega dela mora biti ime in priimek in lastnoročni podpis. Komisija ne bo brala besedil pisanih na roke oziroma bo to storila izjemoma, če bo avtor jasno nakazal, da ne more oddati dela v tipkani obliki. S tem, ko avtorji pošljejo besedila na natečaj se odrekajo vsakršnemu honorarju. KS si lasti pravico, da delo objavi oziroma naredi z njim kar želi, vendar mora pod delom vedno biti napisano ime avtorja. Dela so lahko napisana v dveh jezikih (v italijanščini in slovenščini). Avtorji morajo svoja dela oddati najkasneje do 23. junija 2004 (upoštevajo poštni žig) osebno ali po pošti. Pozneje oddana dela ne bodo prišla v obravnavo za natečaj, bodo pa objavljena v zbirki oddanih del. In še naslov za natečaj Sečovlje 2004: Kako lepo je gledati soline, ko sonce v večernem mraku zgine. Predsednik odbora: Boštjan Udovič. OBRAtteSKLADBE Ut IZVAJALCI za polfinalno večen 27. KSVVALA MELODIJE MORJA /NSONCA Petčlanska žirija v sestavi Stojan Auer (Net TV), Matjaž Ukmar (Avditorij Portorož), Matej Mršnik (Dallas Records), Jean Frbežar (Infonet) in Miran Inhof (Delo Revije) je na podlagi 95 prispelih prijav na razpis izbrala 28 pesmi in izvajalcev, ki se bodo predstavili na dveh polfinalnih večerih. Prvi polfinalni večer 27. Festivala Melodije morja in sonca bo v četrtek 15., drugi pa v petek 16. julija 2004 v Avditoriju Portorož. 14 finalistov (7 iz vsakega večera) se bo znova predstavilo v soboto, 17. julija 2004 na finalnem večeru. Seznam izbranih polfinalnih skladb (po številki prijave): 1. ČEŠPLJA MOJA - Pidži 2. ČAROBNA SO JUTRA - Tjaša Pustotnik 3. ZDAJ, KAR NAENKRAT - Katja Klemenc 4. RIBIČ IN MORJE - Marjan Zgonc 5. Z MANO TI NE GRE - Slavko Ivančič 6. ZAKAJ PUSTILA SI ME SAMEGA - Dani Gregorc 7. BRIZGALNA BRIZGA - Atomic Harmonic 8. IZ ORBITE - Maja Slatinšek 9. PAV THE PRIČE - Žana&RNBWannabes 10. MOJRAJ-Malibu 11. ŠE VERJAMEM (V SRCE) - Billy’s Private Parking 12. ALLINCLUSIVE (JAZ IN TI) - Frenk Nova 13. NEKAJ V TEBI-Botri 14. VRAČAM SE - Skuter in Marjan Smode 15. COSMO - Diona Dim 16. BISERI V OČEH-Rok Kosmač 17. NE ZAMERI MI-Mili 18. NE, NE BOM - Vlenia Zobec 19. PRESNETE PUNCE-Frajkinclari 20. PANDORA-Suzana Werbo!e 21. TI SI IZBRAL-Bon bon 22. V DOBREM IN SLABEM - Alenka Godec 23. E J, BE JBA - Don Sergio 24. LEP JE TA DAN - Brigita Šuler 25. NJENE SANJE (HOČEM SOSEDO) - MM&US-SLO 26. POLNA LUNA - Domen Kumer 27. LETELA BOM - Maya 28. BELA BARKA - Peter Januš Vroča poletja s koncerti na prostem Pričela seje vroča sezona koncertov raznih skupin na prostem. Tako smo lahko 5- junija pred koprsko Bellovito poslušali mlado poskočno Alyo. Taki koncerti so zelo dobrodošli, toda še vedno nimamo na obalni primernega prostora za Prirejanje koncertov, kjer se za večje zvezde zbere veliko ljudi. No, vsaj v zimskem času ne. Energično Alyo, ki seje letos na EMI uvrstila na tretje mesto s pesmijo Fluid, je privabila veliko svojih oboževalcev in tistih, ki sojo morda prišli gledat iz radovednosti. Že dolgo ni bilo na kupu toliko ljudi, ki so se stiskali kot sardele, vendar j e bilo zelo prijetno. Alya je zapela večino svojih pesmi iz svojega lanskega Prvenca ter nekaj uspešnic tuj ih izvajalcev Pink, Anouk, Britny Spears, Queenov m drugih. Skratka rock verzije, ki se njenemu glasu lepo uležejo. BK Pokosili travo namesto Okolja? * 1 si i & *BjHH jA j aESjjt J iiit • ^Hadi iz skupine stanovanjskih blokov v Luciji (nasproti gradbišča rezidenca ark) so se kar sami lotili košnje trave in čiščenja odpadkov ob igrišču. Prepričani so, da so to javne površine, za katere bi moralo skrbeti javno podjetje Okolje 'ran. To pa ni edini primer, ko stanovalci v bistvu ne vedo za katere površine Pred stanovanjskimi enotami so dolžni skrbeti sami. Tak primer je tudi pred blokom Obala 125. BegamBetronica ™praznovala prvo obletnico D J in producent Rili Da Silvo. E 1 e g a n z a Eletronica™ (EE) je v soboto,ll.junija v Ciubu Arcade na Bernardino praznovala svojo prvo obletnico obstoja s svetovno znanim DJ-jem in producentom Rui Da Silvo. EE organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom podpiranja in pospeševanja elektronske glasbe, (house in Progressive) je organizirana booking agencija, katera zastopa in promovira svoje DJ-e na območju Srednje Evrope. Rui Da Silva je že dolgo let eden izmed najboljših dj-jev na Portugalskem in v njegovi okolici. Njegovo ime je sinonim za kakovostno dance glasbo. Že od leta 2000, ko je izšla njegova prva skladba “Touch me”, velja za enega izmed najboljših DJ-jev na svetu s področja tribal in Progressive house glasbe. Rui je tako ob tej obletnici za množične obiskovalce vrtel muziko do jutranjih ur. Za dobro vzdušje pa so poskrbela tudi tri dekleta, ki so predvsem moškim obiskovalcem polepšala pogled. BK V Ciubu Arcade je bilo vroče Računovodski servis Marijana Por opat s.p., Arze 6, Piran vodi poslovne knjige za obrtnike in gospodarske družbe. Tel.: 041/977-619 Ugodno prodam dnevno sobo, stole in mizo. Tel.: 05 673 13 43 Iščem brezplačno rabljeno pohištvo - trosed in mizo. Tel.: 031/201829 Prodam Golf IID 1.6, 5 V., 5P., letnik 1991. Cena: 420.000SIT Tel.: 6770-215 Nemščina-Učim in inštuiram. Pokličite 05/6285-489 Apartma v TPC Luciji prodam 50 m 2 + 16 m2 balkona. Tel. 041/665-782 Ženitno posredovanje 031-505-495 Divja odlagališča na Seči Kdo je pristojen za ukrepanje? V eni od prejšnjih številk smo pisali o dopisu Rižanskega vodovoda in pritožbi bralca glede neurejenosti okolice pri hiši Seča 99, kjer nekdo odlaga odslužene avtomobile (sedaj jih je tam menda že šest). Tam ležijo tudi različni odsluženi predmeti (pnevmatike in podobno), vse skupaj pa prerašča visoka trava. V sušnem obdobju je potencialna nevarnost požara, o čemer nas je že obvestil tamkajšnji stanovalec, ki se boji za svojo stanovanjsko hišo, ki je v neposredni bližini. Z urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran, kije bil o tem problemu obveščen, smo prejeli naslednji dopis, ki ga je podpisal predstojnik urada Andrej Furlan: »Naš urad si je zadevo ogledal na kraju samem 6. 4. 2004. Na podlagi poizvedovanj in zemljiškoknjižnega izpiska je bilo ugotovljeno, da je celotno zemljišče okoli hiše (tudi del, kjer se nahajajo zapuščena vozila) v lasti Zahradnik Damjana iz Litije. Ker gre za zasebno zemljišče naš urad nima pristojnosti, da bi ukrepal glede zapuščenih vozil in ostalih nepravilnosti. Skladno z Odlokom o cestnoprometni ureditvi v občini NAROČILNICA NAROČAM . Ime in priimek _ I Točen naslov ___ | Poštna številka — Letna naročnina za naročnike (12 številk) i 2.160 sit | Datum______________ Podpis _________________ . Izpolnjeno naročilnico pošljite na: ' INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož primorski uMp Piran je možen odvoz zapuščenega vozila samo v primeru, ko ta zaseda javno površino. Kljub temu j e bil lastniku poslan dopis, v katerem smo ga seznanili z neprimernim stanjem zemljišča in predlagali primemo ureditev. Lastnik dopisa ni dvignil, zato je bil tudi obveščen dvakrat po telefonu o ureditvi zahteve, vendar do začetka maja tega še ni storil. Naš urad pa nima pristojnosti, da bi ga v to prisilil. Zadeva j e bila odstopljena požarnemu inšpektorju in Inšpektoratu za okolje v Kopru, ki sta po našem mnenju pristojna za ukrepanje«. Sedaj lahko pričakujemo še dopis požarnega inšpektorja in inšpektorja za okolje, da nista pristojna za uradne posege na zasebnem zemljišču - tudi, če gre za potencialno nevarnost onesnaževanja okolja ali požara? Trini informator Primorske » V« ST* S TGrSttil BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOGATEJŠA ponudbo (Lf'tc mcjohto ' ______________ lahko^ NEPREMIČNIN In robljenih (VSAK PETEK; AVTOMOBILOV no . Primorskem. MALI OGLASI , , J’ iz ITALIJE m HRVAŠKI E 55ut Dnevi istrske kuhinje ■Mercator 55let lercator Mercator d.d., MO IV, Portorož Do 30. junija 2004, vsak dan od 11.00 do 22.00 ure Telefon: 05 671 67 02 ali 03 »PR NES KUHEMO PU DOMAČE« Obiščite Mercatorjevo Restavracijo Beli Križ, kjer vam ponujamo bogat izbor znanih domačih istrskih jedi po ugodnih cenah. Morda boste izbrali kalamare v solati s krompirjem (1.100 SIT) mineštro paštafažoj (450 SIT), fritajo s šparogo (1.200 SIT), mižerjo (rukola, formaggio, polenta -1.100 SIT), rižoto »stari nono« (1.200 SIT) ombolo v refošku (1.500 SIT), za sladico istrski štrukelj (450 SIT), ocvrti kruh mati božja in še kaj. Še Buh, da je blo kej, dosti hote anka nč. Nudimo tudi: Menu kosila, študentska kosila. Restavracija Beli Križ Belokriska 68, Portorož Avtokros je zahteven šport Avtošportna panoga, ki je že dobrih 5 let tudi vpisana za državno prvenstvo. V tem športu se odlično znajde tudi član kluba in tekmovalec Mitja Panger iz Parecaga. V eni sezoni je osem dirk, kar je največ v vseh avtošportnih panogah. Avtokros proge so v Zrkovcih pri Mariboru, na Planini nad Horjulom, Sopotnici pri Škofji Loki, v Logatcu, Lavrici pri Škofljici in na terenu Tunjice pri Kamniku. Razpisane so tri divizije: 1. divizija do 1400 ccm, 2. divizija nad 1401 ccm do 4000 ccm in 3. divizija od 1401 ccm do 4000 ccm (buggy). Tekmovanja se izvajajo na istih progah kot motokros, le s to razliko, da ni toliko skokov, je pa zato zmeraj proga blatna.Vozijo dva kvalifikacijska treninga, katerih čas se upošteva za štartno pozicijo v prvi dirki. Avtokrosisti se potem pomerijo v treh dirkah s po šest ali več krogi (odvisno od dolžine proge). Na dirko se prijavi od tri do deset tekmovalcev. Vsako doseženo mesto na dirki velja tudi kot štartna pozicija za naslednjo vožnjo.Točke, dosežene v treh vožnjah, so odločilne za končno mesto. Končno mesto je tudi rezultat zbranih točk, ki predstavljajo seštevek točk z vseh dirk in se na koncu sezone štejejo za državno prvenstvo. Člani kluba vozijo v diviziji 1 in sicer avtomobil Vugo 1,3 . Letos je to je že njihova tretja tekmovalna sezona. V prvi tekmovalni sezoni za DP so dosegli le 10. mesto , v drugi pa že četrto. Letos so po 3 dirkah dosegli dve 1. in eno 2. mesto. Tako da trenutno vodijo s 165 točkami, drugo uvrščeni ,................... ima 125 točk, tretji pa 95 ; ZA ŠTIRI MILIJONE SKEČEV NASTOP BORISA KOBALA V AVDITORIJU Z ODLIČNO PREDSTAVO KUČAN, TI PIŠEM!, JE RAZVESELIL OKOLI 1700 UDELEŽENCEV, KI SO SE NASMEJALI DO SOLZ. TO JE BIL PRECEP NAŠEGA ŽIVLJENJA IN GLEDANJA NA BALKAN IN SODOBNO EVROPO SKOZI ZADNJIH 60 LET. VSTOPNICE SO BILE PO 2500 SIT. točk. Problemi ki jih spremljajo skozi sezono so predvsem finančne narave, saj ima klub na dirko od 50.000 do 70.000 SIT stroškov. »Na Obali nimamo niti ene primerne lokacije, kjer bi avto testirali, tako da se morebitne napake pokažejo šele na sami dirki, ko je lahko že prepozno. Vsaka zamujena dirka pa pomeni tudi izgubljene točke, katere so nas lani, zaradi tega, ker nismo mogli sodelovati na dirki za DP, stale tretje mesto.Tekmovalni avto pripravljamo za dirko čez zimo in to kar sami, ker ga nismo kupili že za te namene prilagojenega.. V veselje nam je, ko dosegamo dobre rezultate. Hvaležni smo celotni tekmovalni ekipi, ki vlaga v ta šport veliko svojega truda in znanja«, so zapisali člani kluba. Tekmovalec avtokrosist Mitja Panger je star triindvajset let, in je doma iz Parecaga. V tem športu, ki je pri nas na obali zelo malo znan, ga podpirajo vsi domači in prijatelji, predvsem pa njegova spremljevalna ekipa, ki skrbi za njegovo dobro počutje, išče sponzorje, poskrbi za odpravo okvar na avtu med samo dirko,mu pomagajo po vsakem tekmovanju avto oprati, saj se na njem nabere kar velika količina blata, predvsem pa ga spodbuja ter zanj glasno navija. Spletna stran: www.avtokrosarena.com mOV/n ; športnimi oblačili Km m trgovina s športnimi oblačili Movin trgovina, TPC Lucija, pasaža pri avtobusni postaji. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00 ure, nedelje in prazniki zaprto. el.:05 6772 092 Občinski svet Piran sprejel zaključni račun proračuna 2003 # Columbia Občinski svet Piran je na 14. redni seji 10. junija 2004, potem ko je predstojnica Urada za finance Breda Klobas podala temeljne informacije o gibanju in porabi proračunskih sredstev in ko je predsednik Nadzornega odbora občine Jože Utenkar povedal, da odbor ni ugotovil nič narobe, sprejel zaključni račun proračuna za leto 2003. Bilanca A kaže, daje bilo nekaj manj kot 4,77 milijarde prihodkov, vendar je bila načrtovana realizacija dosežena 88,4-odstotno. Namreč prišlo je do zamika zaradi nekoliko pozneje plačane kupnina od prodaje stavbnih zemljišč, ki je bila knjižena v letu 2004. Iz naslova turistične takse je občina dobila 177,6 milijona SIT (-1,4%), od koncesijskih dajatev Casinoja pa kot kaže nič, ker je družba lani izkazala izgubo. V strukturi prihodkov daleč prevladujejo davčni prihodki - delež od dohodnine (47,1) in kapitalski prihodki od prodaja premoženja (34%), pri tem pa se 1,1 milijarde Sit šteje kot vložek Občine v ustanovitveni kapital družbe Istrabenz Hoteli Portorož hkrati pojavi kot proti postavka na računu finančnih terjatev in naložb. Pomembni so tudi nedavčni prihodki občine (16,8 %). Država (MF) je Občini priznala in nakazala za delovanje 1,41 milijarde Sit ( t.i. primerna poraba). Presežek prihodkov nad odhodki (ni dobiček) iz preteklih let se prenaša v proračunsko leto 2004. Odhodkov v letu 2003 je bilo nekaj manj kot 3,85 milijarde Sit in so bili realizirani 81-odstotno. Za investicije je občina usmerila dobro milijardo SIT ali 28,5 % vseh proračunskih prihodkov. Za plače in prispevke ter druge dajatve za zaposlene je občina v letu 2003 namenila 333,5 milijona SIT. Iz bilance stanja je razvidno, da ima občina za 3,41 milijarde Sit dolgoročnih naložb. Glede na nedorečena (nejasna) lastniška razmerja s Skladom Kmetijskih zemljišč RS ni mogoče ugotavljati čistega premoženjskega stanja občine. Sredstva dana v upravljanje občinskim javnim zavodom in javnim podjetjem znašajo 15,27 milijarde SIT.