GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 16. JANUARJA 1984 Spomin na tragične dogodke Borci, udeleženci pohoda na Kostavsko planino ob 40. letnici junaške bitke na Slevcu. Tradicionalni pohod na Kostavsko planino Ponosni smo, da enota teritorialne obrambe nosi ime po narodnem heroju Matiju Blejcu-Ma-tevžu, ki je padel tu na Kostavski planini pred enainšJiridesetirni Mi. Prizadevni člani krajevne organizacije ZRVS Zg. Tuhinj, katera tudi nosi ime po narodnem heroju Matiju Blejcu-Matevžu, je tudi lani, točneje v nedeljo, 25. decembra organizirala že tradicionalni pohod na Kostavsko planino v spomin na tragične dogodke v noči od 24. na 25. december 1942, ko je v neenakem boju s sovražnikom padlo za svobodo 16 borcev, samih mladih pogumnih partizanov. Tudi tokrat je bila udeležba precej številna. Po dolgih letih, ali morda celo prvič, se Kostavska planina ni bleščala v snegu. Skoraj spomladansko vreme je pričakalo pohodnike na Slevcu, seveda z že prižganim ognjem in šilcem domačega proti prehladu. Med po-hodniki je bilo nekaj novih obrazov, ki jih prejšnja leta nismo videli, kar kaže na to, da nas bo na Kostavski planini iz leta v leto več. Med številnimi udeleženci je bilo tudi nekaj preživelih borcev bitke pred 41 leti, kateri vsako leto ponovno obudijo spomin na tisto zasneženo noč in jutro, ko so se zdesetkani prebijali skozi nemške obroče. V kulturnem programu so sodelovali mladi iz Tuhinja ter pevci iz Tuhinja. Sekretar republiške konference ZRVS Jakob Černe je ob spomeniku predal predsedniku občinske konference ZRVS Zvonetu Cveku zvezno plaketo ZRVS. Tokrat je bil slavnostni govornik Drago Bohinec, komandant občinskega štaba TO Kamnik. »Kot vsako leto, smo se danes zbrali na tem kraju Kostavske planine, z namenom, da se poklonimo spominu padlih borcev, to so v noči od 24. do 25. decembra 1942 žrtvovali svoja življenja za domovino. Veliko let je minilo °d tega dogodka, a še vedno je v z'vem spominu na herojsko bitko vseh, ki so želeli na tem kraju *>čakati novo 1943. leto in svobodo. Ta borba je bila prva od večjih bitk v Tuhinjski dolini. V njej je na tem mestu padlo 16 mladih, pogumnih partizanov. Kljub vsem tem žrtvam pa je imela ta bitka velik politični pomen, kajti okupatorju je dala vedeti, da je narod, ki se bori za svojo svobodo, neuničljiv. Pripadniki teritorialne obrambe občin Kamnika in Domžal smo ponosni, da enota teritorialne obrambe nosi ime po narodnem heroju tovarišu Matiji Blejcu-Matevžu, ki je na tem mestu padel pred enainštiridese-timi leti, hkrati pa nas zavezuje, da se moramo danes in jutri vojaško strokovno in idejno politično usposabljati za naloge, ki jih bomo v morebitni vojni izvrševali, zlato je še kako nujno, da še hitreje in odgovorneje podružb-ljamo zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj se velika večina naših ljudi zaveda, da ima kaj varovati in braniti. Slehernemu delovnemu človeku in občanu je potrebno odkrito povedati, kakšne so njegove dolžnosti danes in tudi takrat, če bi prišlo do vojne oziroma začasne zasedenosti ozemlja. Samo tako se bo utrjevala zavest naših ljudi, da bodo sposobni na tem koščku naše zemlje zadržati pritisk vseh, ki bi nam utegnili streči po svobodi, za katero smo žrtvovali milijon sedemsto tisoč ljudi in priborili tisto, kar imamo: imamo pa veliko! Če smo izbojevali socialistično revolucijo, če smo doslej premagali vse težave, katerih v preteklosti ni bilo malo, bomo premagali tudi sedanje težave. Premagali pa jih bomo le, če bomo vztrajni. Nekateri posamezniki danes zaradi težav, ki jih imamo pri nas doma, napadajo zvezo komunistov, da je kriva za težave, napadajo samoupravljanje in sistem, za katerega je bilo prelite toliko krvi. Proti tem posameznikom se ne mislimo braniti, temveč jih bomo onemogočili, še zlasti tiste, ki v čedalje večji demokratizaciji družbeno gospodarskega in družbeno političnega življenja zlorabljajo položaj in hočejo uveljaviti stare ideje. Vsem tistim, ki želijo vrnitev na staro, ki želijo razvrednotiti pridobitve naše revolucije, odgovarjamo z jasnim NE! Ne, tega ne bomo dovolili. Jugoslavija je in bo ostala federativna, socialistična, samoupravna, neuvrščena in enotna skupnost vseh narodov in narodnosti«, je med drugim dejal slavnostni govornik, Kot vsako leto, smo si tudi tokrat zaželeli ponovno snidenje ob letu. maj Vedno bolj nam mora postajati jasno, da je in bo ostala NOE neizčrpen vir navdiha, neizčrpen vir izkušenj tudi pri razreševanju sedanjih gospodarskih težav. Tako kot vsako leto, se je tudi letos 6„ januarja popoldne zbralo v Rudniki pri Volčjem potoku ob spomeniku precejšnje število tistih, ki se vsako leto poklonijo spominu na žrtve, ki so pred de-vetintridesetimi leti padle zato, da je nam danes lepše. Vsako leto prihajajo tudi novi ljudje. Spodbudno je, da je med udeleženci tudi precej mladih, saj nam to zagotavlja, da spomin na svetle trenutke in obenem tudi težke ne bo šel v pozabo. Prihodnje leto bo minilo 40 let, kar je v vasici Rudnik s pomočjo izdajalcev okupatorjev mašinerija pokosila skoraj vse funkcionarje okrožnih forumov, okrožne OZ-NE in kurirje kamniško domžalskega okrožja na čelu s sekretarjem OK KOS Kamnik Edom Pe-ternelom-Tinkom. V kulturnem delu programa so sodelovali mladi iz Volčjega potoka, kamniška godba in moški pevski zbor »Solidarnost« iz Kamnika. Slavnostni govornik Anton Žibert, predsednik zbora krajevnih skupnosti SO Kamnik, je med drugim poudaril: »NOB nam je pustila nešteto mejnikov širom naše domovine, eden izmed teh stoji tu v rudniških gozdovih na mestu, kjer se je počutil partizan najbolj varnega. Zato ni bilo n/iključje, da je vodstvo partizanskih enot na ka- RAZPIS Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL razpisuje do 7 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA V LETU 1984 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri - razvoju naše samoupravne socialistične družbe - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kamnik, Titov trg 1, najkasneje do 15. marca 1984. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF mniško-domžalskem območju dalo tako močan poudarek prav vasi Rudnik. S svojo strateško lego, skrita tu med hribi, je vas Rudnik bila vse od leta 1941 zatočišče borcev NOB. Vas Rudnik je bila prava partizanska vas. Iz devetih hiš, kolikor jih šteje, je odšlo v partizane 22 borcev. Davek za svobodo, za našo srečo, je bil velik, saj je» 15 domačinov žrtvovalo svoja življenja. Samo dejstvo, da je bil Rudnik tako trdno opredeljen za NOB, je bil tudi razlog, da je bil v neposredni bližini vasi zgrajen kompleks bunkerjev. Domačin Žebovec Roman je dobil od vodstva partizanskih enot na kamniško-domžalskem območju nalogo, naj poišče primeren prostor za preselitev tiskarne, ki je do tedaj delovala na radomeljski opekarni, njeno delo pa je postalo vse prej kot varno, S svojimi sodelavci je res postavil bunkerje tu v gozdu nad v vasjo, kamor se je nato preselila tiskarna imenovana GRAFIKA 7A. Z osvoboditvijo gornje Savinjske doline je bila tiskarna premeščena v Gornji grad. Zgrajeni bunkerji pa so nudili zavetišče terencem in ostalim borcem, ki so se zadrževali na tem območju. Situacija na vseh bojiščih doma in v svetu konec leta 1944 je nakazovala bližajoči se konec vojne. Zato je bil po nalogu Pe-ternel Edija-Tinka, okrožnega sekretarja KPS za kamniško-domžalsko območje, sklican vojaško politični sestanek tu v Rudniku z nalogo, da se politično vodstvo tega območja konkretno dogovori za nadaljnje akcije do zaključka vojne in prevzema oblasti. Čas in dogodki so terjali še bolj organizirano delovanje, predvsem na političnem področju. Resnica, da je samo KPJ ostala z ljudstvom, se je vedno bolj potrjevala, čeprav je želel sovražnik s svojo agresivnostjo istvariti zmedo med prebival-•» rvn. je samoumevno, da je bil sklic 'ega sestanka, ki ga je pripiavljala partija nujno potreben. Do predvidenega sestanka pa ni prišlo, ker je okupatorju uspelo izslediti zbirno mesto, seveda tudi s pomočjo domačega izdajalca. 6. januar 1945, ko se je na obzorju že lesketal sij bližajoče se svobode, je tu v Rudniku sovražnik sejal smrt v neenakem boju. Položaj, v kakršnem se je znašlo vodstvo, člani okrožnega komiteja, člani VOS, kurirji in del tiskarjev, je bil nemogoč za vsak pobeg ali borbo. Nekaj borcev, ki so hoteli pobegniti, je padlo pod streli sovražnika. Več- ji del članov vodstva in borcev si je sam vzel življenje. Tako je 6. nanuarja 1945 padlo 12 borcev, med njimi sekretar okrožnega komiteja KPS za kamniško-dom-žalsko območje Peternel Edi-Tinko, načelnik VOS-a Sesek Tone-Ludvik, vodja tiskarjev Snoj Rudi-Domen, upravnik partizanske tiskarne Žebovec Roman ter ostali ilu: 1 .^rožnega komiteja in kurirji. Ujete so odpeljali v zap^.. Lukovico, kjer so jih naslednji dan po zverinskem mučenju po-strelili v kamnolomu nad Rafol-čami. Zaradi izdaje je izgubilo življenje 22 borcev, edina ki je pobegnila iz It morije tudi zato, ker je bila njena spretnost hitrejša od sovražnika, je bila Čad-Avbelj Marija-Nadja. Borci, ki so bili v bunkerju više nad temi so pravočasno opazili sovražnika in so se umaknili brez boja. Zaradi tega s ponosom zremo v preteklost, v herojstvo ljudi, ki so s polno mero nesebičnosti, entu-ziazma in prepričanostjo, da se borijo za novo srečnejše življenje v državi, ki bo zgrajena na AV-NOJ-skih sklepih, v kateri bodo enakopravnost, bratstvo in enotnost vrline, ki bodo osrečevale vse jugoslovanske narode in narodnosti. Vedno bolj nam mora postajati jasno, da je in bo ostala NOB neizčipen vir navdiha, neizčrpen vir izkušenj tudi pri razreševanju sedanjih gospodarskih težav. Čas in problemi, s katerimi se srečujemo, terjajo enako zagnane borce in ti borci moramo postati vsi, vsak na svojem delovnem mestu, delavec v tovarni in kmet na svojem polju, da bomo iz obstoječih danosti ustvarili čim več. To mora biti edino vodilo, da se izkopljemo iz teh težkih razmer. Bitka za gospodarsko stabilizacijo potrebuje trdne in neomajne borce, ki so pripravljeni vztrajati na začrtani poti. Ma-lodušje in samozadovoljstvo z obstoječim je nedopustno. Vsi tisti, ki se niso pripravi jem soočati z *esnico sedanjih razmer, ne morejo imeti mesta na ključnih položajih samoupravnega odločanja. Mlada generacija naj bo dostojen naslednik sovrstnikov iz NOB. NOB je zgled, kako se da premagati tudi najhujše ovire, more in mora mlade navdihovati, ko se spopadajo z vsakodnevnimi problemi.« Ob slovesu smo si polegprečnega, zdravega in mirnega leta 1984 zaželeli, da se prihodnje leto ob 40. obletnici dogodkov še v večjem številu ponovno srečamo v partizanskem Rudniku. MAJ Prišlo je leto 1984, Or-vvellovo leto, pravijo nekateri. Če bi pri tem sodili zgolj na podlagi podatkov o ponatisnjenih izdajah Or-wellovih del, predvsem pa knjige »1984«, potem bi kaj takega lahko mirne duše trdili. Tolikšne popular- (ali pa zagotovo) vsa uganka Orwellove popularnosti. Nekateri najbolj pronicljivi analizatorji Orwellovih napovedi trdijo, da je bilo mogoče že tedaj, se pravi leta 1948, ko je pisatelj napisal omenjeno knjigo, na da vizija o Velikem Bratu, ki vse vidi in ve, v sedanjih razmerah ni uresničljiva, toda nekatere najbolj razvite države imajo tehnološke možnosti za dosego popolne kontrole nad človekom. Možnosti torej so, vprašanje pa je, če se jih ljudje ne Vendar pa leto 1984 tudi brez Orwella ponuja dovolj stvari v razmislek. Svetovni" politični položaj po splošnem mnenju nikakor ni dober in za takšno oceno ni treba biti popolen poznavalec dogajanja. Vse kaže, da se človek čedalje temeljite- 1984 - OrweIlovo leto nosti po tistem, ko je velik del ljudi že poznal dela tega angleškega pisatelja, pravzaprav ni bilo pričakovati, če seveda pri tem ne bi bilo nekaj pomembnih »podrobnosti«: tisto, kar Or-v/ell opisuje v svoji knjigi »1984«, je precej blizu resničnosti in v tem je morda podlagi nekaterih tehničnih dosežkov videti, v katero smer bo sel svetovni razvoj. Morda je to res, a je bolj presenetljivo to, da Orwell ponuja smer družbenega, socialnega in političnega razvoja, ki, če nekoliko poenostavimo, ni daleč od dejanskega stanja. Jasno je, zavedajo in če se jih potemtakem ne bojijo. Odgovor bi morda lahko iskali v »uporu« Zahodnih Nemcev, ki so zavrnili načrt o zbiranju podatkov za nove osebne dokumente. Je morda takšen protest nastal tudi zaradi Orwellovih vizij v knjigi »1984«? je ukvarja z mislijo, koliko je sploh sposoben obvladati vso tehnologijo, ki jo ima na voljo za lastno uničenje. Lahko upamo, da o tem kar najbolj trezni človeško razmišljajo najpomembnejši ljudje naše dobe? J. KOVAČlC mBMBBESKBBBKBm OD VSEPOVSOD • Osebni dohodki v zdravstvu še zaostajajo LJUBLJANA - Slovensko zdravstvo je leto 1983 končalo brez izgub, kar je kot pravijo v zdravstvu, tudi posledica nizkih osebnih dohodkov zaposlenih. Čeprav jih ima več kot polovica vsaj srednjo izobrazbo, so njihovi osebni dohodki vsaj za deset odstotkov nižji od OD enako izobraženih delavcev v gospodarstvu. Kot vse kaže, se tudi letos osebni dohodki delavcev v zdravstvu ne bodo izenačili z osebnimi dohodki drugih delavcev. Kot ob tem ugotavlja Zavod za statistiko SRS, je imelo septembra lani osebne dohodke pod 20 tisoč dinarjev nekaj več kot 67 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu in 72 odstotkov zaposlenih v zdravstvu. • Ina ni izpolnila planskih načrtov ZAGREB - Sozd Ina je lani predelal 5,8 milijona ton surove nafte, kar je za 23 odstotkov pod planom, glavni vzrok za to pa je precej manjši uvoz nafte s konvertibilnega območja. Po podatkih Ine je Jugoslavija s teh trgov uvozila 1,2 milijona ton surove nafte, kar predstavlja komaj 40 odstotkov količin, ki so jih načrtovali za lani. Na domačih naftnih poljih so načrpali za štiri odstotke manj kot so načrtovali. Glavni vzrok je pomanjkanje deviz za nakup opreme in naprav za črpanje. • Kdor ne bo priden, bo plačal šolnino BEOGRAD - Vsem tistim študentom, ki bodo izgubili več kot leto dni študija, se lahko zgodi, da bodo morali v prihodnje šolnino plačati iz svojega žepa. Tako razpravljajo o tem v Srbiji, kjer menijo, da bi tafc ukrep prispeval k hitrejšemu in boljšemu študiju. Kot pravijo, to sicer ni ravno nova zamisel, so pa časi takšni, da bi kazalo resneje razmisliti o njej. I • Turizem je prinesel skoraj milijardo dolarjev Komite in predsedstvo OKZKS o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Vsak občan naj bi poznal ta program V načrtu o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Kamnik bo treba jasneje in konkretneje opredeliti zlasti povečanje proizvodnje in izvoza, pridelave hrane in usmeritve za preobrazbo sestave kamniškega gospodarstva. Večjo težo je treba v programu nameniti nadaljnjemu razvoju samoupravljanja. Razprava o tem dokumentu ne more biti končana z decembrsko sejo občinske skupščine, pač pa je treba storiti vse, da bo s programom seznanjen čim širši krog občanov in delovnih ljudi. S temi stališči je komite občinske konference ZKS začel razpravo o uresničevanju občinske- ga dolgoročnega stabilizacijskega programa. Razprava se bo nadaljevala v komisiji za družbenoekonomske odnose in v predsedstvu komiteja skupaj z delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Največje pozornosti je bila v razpravi deležna potreba po hitrejšem razvoju tehnologije in vlaganj v posodabljanje opreme ter v usposabljanje kadrov. Brez načrtnih vlaganj v ta področja ni mogoče pričakovati pomembnejšega povečanja proizvodnje in izvoza. Če želimo razvijati turizem kot eno izmed pomembnih gospodarskih panog, za katero imamo prav gotovo največ naravnih pogojev, potem se moramo z vso resnostjo lotiti programa njegovega razvoja. Pri tem bo treba posebno skrb nameniti usposabljanju kadrov za turizem, kar smo v preteklosti pogosto zanemarjali. Eden od pogojev za nadaljnji razvoj obrti oziroma drobnega gospodarstva je, da vsem občanom, še zlasti pa zdomcem, ki želijo vložiti svoje prihranke v razvoj te dejavnosti, zagotovimo prostor za gradnjo poslovnih objektov, delavnic itd. Zato je treba pohiteti s sprejetjem prostorskega plana, v okviru katerega bodo svoje mesto dobile tudi površine oziroma zemljišča, namenjena za obrtno dejavnost. Nagel razvoj stanovanjske gradnje v zadnjih letih terja tudi odgovor na vprašanje, ali staro mestno jedro Kamnika še zadošča naraščajočim potrebam mesta po različnih storitvah, ali pa kaže načrtno oblikovati zametek novega sodobnega mestnega jedra. Na področju izobraževanja bo treba program razvoja usmerjenega izobraževanja prilagoditi potrebam združenega dela, v osnovnem šolstvu pa nadaljevati s prizadevanji za združitev osnovnih šol v občini. Komite občinske konference ZKS je menil, da je treba utemeljene pripombe iz javne razprave upoštevati in sprejeti program tudi odgovorno uresničevati. i F. S. Skupna seja zborov skupščine Sprejeti pomembni dokumenti BEOGRAD - Od začetka lanskega januarja do 20. decembra je jugoslovansko turistično gospodarstvo iztržilo približno 919 milijo-nov dolarjev. Kot ugotavlja Narodna banka Jugoslavije, je to za četrtino več kot v enakem obdobju predlani. Na konvertibilnem področju so v tej gospodarski panogi ustvarili nekaj več kot 871 milijonov dolarjev. V splošnem združenju turističnega gospodarstva Jugoslavije ob ten>menijo, da bo turizem ob še nekaterih drugih virih prinesel približno milijardo dolarjev. Kljub vsemu pa bo iztržek od turizma za 145 milijonov dolarjev manjši od plana oziroma za 19 odstotkov večji kot predlani. • Lanska letina je bila kar dobra LJUBLJANA - Po sedanjih podatkih je Jugoslavija lani pridelala 5,5 milijona ton pšenice, kar je za 300 tisoč ton več kot leto poprej. Na hektarju so pridelali v povprečju 3400 kilogramov pšeničnega zrnja. Po statističnih podatkih je bilo po lanski žetvi odkupljenih 3,7 milijona ton krušnega žita, kar predstavlja 67 odstotkov skupnega pridelka in 182 tisoč ton več, kot je bilo zapisano v načrtih mlinsko-predelovalnih organizacij. V Sloveniji je bil lanski pridelek zaradi suše povprečen, saj so na poljih pridelali 160 tisoč ton žita ali za 10 ton manj kot je bilo načrtovano. • Elektriko nam odnaša voda BEOGRAD - Če bi pri nas zgradili vse možne hidroelektrarne, bi vsako leto pridobili približno 71 milijard kWh, medtem ko v sedanjih hidroelektrarnah pridobimo približno 27 milijard k\Vh. Kot ugotavljajo sedaj, je v porečju Drine neizkoriščenih 10 milijard kilovatnih ur, v toku Save 3,3 milijarde, na Vardarju 2,9 milijarde itd. Konec decembra je bila zadnja seja občinske skupščine v leni 1983 - obravnavane teme pa so še kako pomembne za vse letošnje in se za vrsto prihodnjih let. DelegtJ so namreč na skupnem zasedanju poleg resolucije za letošnje leto obravnavali tudi spremembe in dopolnitve družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje ter občmksi načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. O vseh treh dokumentih so -po pripombah in razpravah na seji sodeč - v samoupravnih okoljih razpravljali in skušali prispevati, da bi dokumente še izboljšali. V spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine so delegati (o tej točki so na seji zborov razpravljali Marica Kepic, Frančiška Horvat in Ciil Kern) največ pozornosti namenili načrtom, ki so povezani z uresničevanjem programa samoprispevka, pa tudi problema preskrbe oziroma gradnje trgovin. Delegati so na seji dobili pojasnilo, .da bodo zbori skupščine o uporabi sredstev iz samoprispevka za zdravstvo razpravljali že v začetku tega leta skupaj s poročilom o uporabi vseh sredstev iz samoprispevka, seveda ob dejstvu, da se bodo morali o vrstnem redu adaptacij v šolstvu odločiti v skupščini izobraževalne skupnosti. Tudi na predlagani načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so delegati iz svojih okolij prenesli več pripomb. Pisne pripombe so dale konferenca delegacij Arbo-retum, Kulturni center in kino Dom, Živilske industrije Eta in Fructala ter delegacij Svilanita. Na seji pa so razpravljali Jože Muhvič, Anton Fišer, Franc Si-košek, Rafael Sitar, Kazimir Kerzič in Marta Žerko. Pripombe in predlogi so se nanašali zlasti na gospodarstvo (izvoz, zaposlovanje, zagotavljanje surovin in podobno) kot tudi na druga področja, predvsem na zbiranje in porabo sredstev za družbene dejavnosti. Predsednik izvršnega sveta Franc Jeras je predlagal, naj delegati sprejmejo predloženi načrt in hkrati zadolžijo izvršni svet, da vse pripombe obravnava in jih naknadno vgradi v dokument. Ob tem pa je poudaril, da kamni- ško gospodarstvo nazaduje in da je še preveč samozadovoljstva, češ da je uspeh že, če ni izgub. Investicijskih programov, ki bi povečali proizvodnjo, ni, dejstvo pa je, da se iz občine vsak dan vozi na delo drugam 1800 visokokvalificiranih delavcev, v občino pa prihaja na delo 600 nekvalificiranih. Tudi na predlog resolucije, ki jo bo treba še dopolniti s spremljajočimi dokumenti, je bilo več pripomb in predlogov. Komite za družbenoekonomski razvoj je vse utemeljene pripombe in pobude iz javne razprave (dali so jih: občinski sindikat, predsedstvo OK SZDL, OK ZSMS, Kulturna skupnost Kamnik, obrtno združenje, skupnost za zaposlovanje, Kmetijski inštitut Ljubljana, Kemijska industrija Kamnik in delegacije za občinsko skupščino) upošteval pri pripravi besedila, ki so ga delegati tudi sprejeli. Delegati so na seji sprejeli tudi dokumente za področje davčne politike ter odlok o javnem redi. in miru, razpravljali so o delu skupščine v letu 1984. Imenovali pa so tudi odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, v katerem bodo delali: Silva Svetic, Inka Wie-gele, Cvetka Cvek, Roman Kodra, Maks Mihelčič, Ida Kočar, Vojko Gustinčič, Alojz Jerman, Janko Blagšič, Ivo Grilje in Anton Ipavic. Delegati so se na pobudo konference delegacij KIK tudi strinjali, naj bi odgovore na nekatera delegatska vprašanja spet objavili v Kamniškem občanu. Volitve 1984 Ustavni amandmaji, s katerimi se uvaja kolektivno delo in odgovornost pri delu nosilcev vodilnih delegatskih funkcij, določa trajanje njihovega mandata na dve leti. Skrajšanje na dve leti je uvedeno tudi z namenom, da se čimbolj zaostri kontrola nad delovanjem nosilcev delegatskih funkcij. Dvoletni mandat je opredeljen samo za nosilce vodilnih delegatskih funkcij, za ostale člane posameznih delegacij ostaja štiriletni mandat. Tako v letošnjem letu poteče dvoletni mandat: - predsedniku in podpredsednikom skupščin družbenopolitičnih skupnosti, - predsednikom in podpredsednikom vseh treh zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti, - predsednikom in podpredsednikom skupščin in zborov SIS, katere so sestavni del skupščinskega sistema (SIS za izobraževanje, kulturo, znanost, zdravstvo in socialno varstvo). Čas, v katerem se pripravljamo na izvolitev ljudi za te dolžnosti, je zahteven. Nakopičene gospodarske in družbene težave ter protislovja vse pogosteje povezujemo tudi z vprašanji kadrovske politike oz. z ocenami o tem, ali posamezniki, ki opravljajo odgovorne delegatske dolžnosti s svojimi sposobnostmi in znanjem zagotavljajo uresničevanje družbeno dogovorjenih prioritetnih nalog in utrjujejo vlogo skupščinskih teles, ki jih vodijo. Zato morajo delovni ljudje in občani v okviru socialistične zveze kot posamezniki v vseh oblikah svojega interesnega povezovanja pri izvajanju evidentiranja kandidacijskih in volilnih postopkov ter predlaganju ljudi za javne funkcije, dosledno vztrajati: - da pri vseh evidentiranih kandidatih ugotovijo idejno-po-litične, moralne in strokovne kvalitete, - da se upošteva odnos kandidatov do SZDL in druge sposobnosti, - da bodo družbene funkcije dostopne vsem in da ne bodo sprejemali kriterijev, ki bi onemogočali evidentiranja in kandidiranje delavcev, žensk in mladih. Prav zaradi tega moramo pa-zjti, da bo za sleherno delovno mesto in javno dolžnost jasno opredeljno, katero merilo je zanj prvenstveno. Delovni ljudje so osnovni nosilci kandidacijskih in volilnih postopkov pri izbiri ljudi na vodilne družbene funkcije. Pri kandidiranju moramo doseči, da se bo, v skladu z dejanskimi družbenimi potrebami, kadrovska sestava spreminjala, se nenehno izboljševala in se pomlajevala s sposobnimi, samoupravno opredeljenimi ljudmi, ki se bodo pri izpolnjevanju teh nalog potrjevali z delom. Nosilci samoupravnih, političnih in drugih javnih funkcij morajo nositi odgovornost predvsem v tistem okolju, v katerem delajo. Njihov družben ugled in položaj morata temeljiti na oceni njihovega dela tam, kjer je bilo izkazano zaupanje. Posebej pomembno je, da bolj pogumno odstranjujemo ovire in odpiramo široke možnosti za vključevanje mladine v boj za samoupravljanje in stabilizacijo, tako naj bi mladi prevzeli odgovornost za razmere v družbi, za njen razvoj v sorazmerju z njihovimi sposobrtostmi. Odnos do izpolnjevanja sklepov mora postati bistveno merilo za ocenjevanje vsakega nosilca vodstvenih funkcij v skupščinah SIS in skupščini DPS. Kar najbolj se mora zaostriti njihova družbena in politična odgovornost, ki jo mora vsakdo prevzeti na neizpolnjevanje nalog vse do zamenjave funkcije. Odgovornost za uresničitev tega načela nosijo SZDL in Zveza sindikatov7 od temeljnih sredin do občinskega nivoja. Zato je še posebej pomembno, da so priprave na te volitve in sama izvedba izpeljane z maksimalno zavzetostjo in resnim pristopom. Čas za izvedbo volitev je izredno kratek. Pri kandidacijskih postopkih morajo izhajati iz volilnih zakonov in določil volilnega pravilnika. To pa pomeni, da je treba v teh postopkih opraviti naslednja opravila: - sklic predsedstva OK SZDL, kjer se določi opravila in rokovnik, - skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami opraviti evidentiranje možnih kandidatov, - sklicati temeljne kandidacijske konference in ob upoštevanju njihovega mnenja na občinski kandidacijski konferenci določiti kandidate za nosilce najodgovornejših delegatskih dolžnosti, - predložiti kandidate v dokončno izvolitev občinski skupščini oziroma skupščinam SIS v občini. Poleg volilnih aktivnosti, ki jih zahtevajo ustavni amandmaji, so pred nami tudi naloge v zvezi z izvolitvijo člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ki mu v letošnjem letu poteče mandat. Vse priprave so se začele že v preteklem letu, intenzivirale pa so se v letu 1984. Največje aktivnosti, t. j., temeljne kandidacijske konference do sklica skupščine na ravni občine, bodo potekale tja do konca meseca marca 1984. Zato še enkrat pozivamo vse delovne ljudi in občane, da resno pristopijo k kandidacijskim in volilnim postopkom in s tem omogočijo resnično kvalitetno in demokratično izvedbo volitev. JANEZ MARKOVIČ Javna zahvala Konec leta 1983 smo zaključili zbiranje denarnih prispevkov za nakup laserja za očesno bolne diabetike. V naši občini so dali prispevke: Eksperimentalna tkalnica Kamnik Kemijska industrija Kamnik Alprem Kamnik Stan. in komunalno podjetje Kamnik Združenje obrtnikov Kamnik Kozorog Kamnik Svilanit Kamnik Komunalno podjetje Kamnik Zarja Kamnik Titan Kamnik Stol Duplica Rostan Drago Čebulj inž. Albert Homar Boštjan Kuhar Alojz Kaiba Rudolf Marine, Komenda Nograšek Pavle Sušnik Tone Pogačar Štefka Korat Milena Lanc Aladin Burgar Franc Pančur Alojz Repanšek Štefan Ostali 10.000 din 10.000 din 5.000 din 3.000 din 3.000 din 2.000 din 2.000 din 1.000 din 1.000 din 1.000 din 1.500 din 1.500 din 1.000 din 1.000 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 300 din 300 din 300 din 734 din Skupaj smo v občini Kamnik zbrali 48.634 din. Vsem darovalcem se Društvo diabetikov Kamnik naitopleje zahvaljuje. DRUŠTVO DIABETIKOV KAMNIK Kdaj na Veliko planino NIHALKA, SEDEŽNICA IN VLEČNICE NA VELIKI PLANINI OBRATUJEJO OD 1. 1. 1984 PO NASLEDNJEM VOZNEM REDU: NIHALKA: PONEDELJEK, TOREK, SREDA IN ČETRTEK: OD 8.-17. URE VSAKO POLNO URO PETEK, SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: OD 8.-18. URE VSAKO POLNO URO SEDEŽNICA IN VLEČNICE: OD 8.-16. URE Za skupine nad 15 oseb je možen prevoz tudi izven urnika obratovanja. Ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih je z nihalko možna posebna vožnja prek cele noči. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK Pred 40. leti, 31. januarja 1944, so v Šentvidu pri Ljubljani ugasnila življenja petindvajsetih talcev, med katerimi je bilo tudi štirinajst Kamničanov. V 1943. letu je osvobodilno gibanje v Kamniku zajelo veliko delavcev v tovarnah ter obrtnikov in inteligence. Vsestranska pomoč v obleki, obutvi, sanitetnem materialu, hrani in razstrelivu je odhajala na teren po skrivnih poteh. Aktivisti Osvobodilne fronte, ki so bili organizirani v trojke in so med seboj tesno sodelovali, pa niso računali, da je gestapo v njihove vrste vrinil tudi svoje agente, ki so na videz sodelovali z Osvobodilno fronto, na drugi strani pa so pripravljali izdajo čim večjega števila aktivistov Osvobodilne fronte. Tako je v začetku decembra 1943 prišlo do izdaje. Gestapo je imel v rokah celotni seznam osumljenih aktivistov. Nekaj dni po izdaji, 7. decembra 1943, je gestapo aretiral prve skupino 38-ih občanov. Prvega so aretirali Mirka Drnovška, takratnega sekretarja Osvobodilne fronte za Kamnik, ki je še isti dan obležal v zaporu kamniškega gestapa. Poleg Drnovška so aretirali še naslednje aktiviste: Janeza Batisa, Albina Benkoviča, Viktorja Benkoviča, Janka Blagneta, Franca Bervarja, Jakoba Brandštelerja, Darka Bogataja, Antona Cerarja, Vilka Cerarja, Cirila Dreko-nja, Julija Goloba, Mirka Goloba, Ceneta Grčarja, Davorina Hočevarja, Rezko Hočevar, Rudolfa Hlebca, Slavka Jcsenovca, Iva Ku-mra, Ivana Kovačiča, Aleksandra Kolbasova, Mirka Klemenčiča, Jožka Klemen-čiča, Ceneta Lapa, Antona Mazovca, Vido Metelen, Milana Matjašiča, Franceta Per-neta, Štefana Pogačarja, Jožeta Pečeta, dr. Julija Polca, Karla Rotovnika, Hildo Ro-tovnik, Antona Strgarja, Fer-da- Šmuca, Franca Turka, Alojza Urbanijo in dr. Franca Vidica. Drugo skupino 17-ih aktivistov je gestapo aretiral 19. januarja 1944, med njimi so bili: Olga Babnik, Ferdo Cvetko, Ljudmila Klemenčič, Anton Knaflič, Marija Kor-daš, Vera Malovrh, Nande Mihelič, Alfonz Skala, Cece-lija Štele, Štefka Škofic, Ivanka Trebušak, Meta Žargi, Emil Trampui in Rudolf Klemene, Rudolf Klemene ml., Ivana Obreza in Franc Vir-jent iz Olševka. Obe aretaciji je gestapo izvedel s pomočjo okrepljenih policijskih oddelkov v zgodnjih jutranjih urah; še istega dne so prepeljali zapornike v Begunje, Zasliševanja, pretepanja in mučenja zapornikov so trajala vse do konca januarja. Družine petinpetdesetih aktivistov v Kamniku so zaman pričakovale izpustitev svojih najbližjih iz zaporov. Gestapo je čakal na ugodno priložnost. Da bi opravičil svoj naklepni zločin, je nekaj dni po atentatu na šentviškega župana Maurerja, ki je bil hkrati tudi gestapovec, izdal ukaz o usmrtivi 25 talcev v Šentvidu, med katerimi je bilo tudi 14 Kamničanov. Usmrtitev je bila določena za 31. januar. Med skupino, ki je bila aretirana 19, januarja, sem bil tudi podpisani. Ti dnevi, zlasti pa zadnja noč pred usmrtitvijo naših someščanov, so se mi vtisnili globoko v spomin. V Begunjah je bila večina zapornikov v skupinskih celicah, le posamezni smo bili v samicah, kjer so nas zasliševali. V samicah smo bili popolnoma izolirani od drugih zapornikov; celo tega nismo vede'i, kdo je v sosednji najbližji samici. Zvečer pred usmrtitvijo sem zaslutil, da Nemci nekaj pripravljajo. To mi je dala slutiti živahnost, ki je nenadoma nastala v hodniku sredi samotnih celic. Gestapo je premeščal zapornike iz ene celice v drugo. Izpraznili so prvi dve samici ter vanje preselili nove zapornike, ki so jih pripeljali od drugod. Pozneje smo zvedeli, da so jih dan pred usmrtitvijo vrnili iz ta- Streljanje talcev 31. januarja 1944 v Šentvidu pri Ljubljani, med katerimi je bilo 14 Kamničanov (iz arhiva Petra Kiavčiča). dr. Julij Poke, zdrav- šal znani imeni Ferdo Šmuc in Franc Bervar. To mi je potrdilo slutnjo: tokrat so na vrsti Kamničani, V tistih trenutkih se me je loteval obup, saj sem pričakoval, da se bodo že naslednji trenutek odprla vrata moje celice. Zapornike so odpeljali na dvorišče. Hrup v hodniku je prenehal, vendar le za kratek čas. Vrnili so se ter ponovno iskali jetnika, ki je bil na seznamu. Sledilo je novo odpiranje celic in kontrola jetnikov. Končno je gestapo od- že prej. Še istega popoldneva se je tudi med nami razširila novica, da je gestapo usmrtil v Šentvidu 25 zapornikov, med katerimi je bilo tudi 14 naših tovarišev. Le nekaj ur po zločinu v Šentvidu so lepaki Z imeni vseh ustreljenih naznanili v Kamniku in okolici grozljivo novico. Tako je bilo pisano v razglasu: »Za v zadnjih dnevih od banditov storjene umore, je vojno sodišče obsodilo sledeče bandite in njihove pomagače« (sledila so 10. nik 11. Karel Kotur nik. profesor 12. Alojz UrbaniJH, pravnik 13. Ferdo Šmuc, strojni tehnik 14. dr. Franc Vidiv, pravnik Med imenovanimi aktivisti, ki jih je gestapo aretiral, sta izgubila življenje še. Darko Bogataj, študent prava in Franc Virjent, kmetovalec, ki sta umrla v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu leta Spomin na 40-letnico streljanja Kamničanov borišča Mauthausen, kamor so bili internirani. Med temi so bili zaporniki iz prve skupine, ki je bila aretirana 7. decembra 1943 in sicer: Brandštetar, Drekonja, Golob, Klemenčič, Matjašič, Peče in Rotovnik. Takšnih ukrepov zaporniki v samicah nismo bili vajeni, zato nas je dogodek navdal s slutnjo, da se bo zgodilo nekaj strašnega. V hodnik je bila postavljena dvojna straža, njihovi topi koraki so nam vso noč odzvanjali v ušesih. Noč sem prebil v bedenju in strahu, da se bo zgodilo najhujše; v glavi mi je rojilo nešteto vprašanj. Kdo so novi zaporniki, kaj pomeni dvojna straža, kakšen bo jutrišnji dan?... Prečuta dolga noč se je končala v zgodnjih jutranjih urah. Gestapo je začel odpirati celice in zbirati zapornike. Slišati je bilo priimke in imena posameznih. Ustavili so se in odprli prvo in drugo celico. Ker sem bil v tretji celici, sem razločno sli- šel, tisti, ki smo ostali v celicah, pa smo si globoko oddahnili. To pot smo imeli srečo, niso nas izbrali. Druge zapornike je gestapo zbral iz skupinskih celic. Slovo odhajajočih je bil le še nem pogled na tovariše, ki so ostali v sobi, ponekod pa zadnji pozdrav za tovariše in svojce. Za vse, ki smo bili tedaj v begunjskih zaporih, je bil to dan nestrpnega pričakovanja in ugibanj. Kaj se je zgodilo z našimi tovariši, ni vedel nihče. Tolažili smo se z mislijo in besedami, da se morda le ni zgodilo tisto najhujše. Žal ni bilo tako. Še istega dopoldneva so jih ustrelili v Šentvidu. Proti večeru sem zaslišal na dvorišču ropot kamionov. Skozi lino celice sem opazoval, kaj se dogaja v sadovnjaku na severni strani zaporov, Med drevesi se je ustavil kamion, iz katerega so vojaki začeli razkladati trupla ljudi in jih polagati v skupno jamo. ki je bila v ta namen izkopana imena 25 aktivistov), ki so bili usmrčeni 31. januarja 1944. Podpisan je bil visoki SS in policijski vodja general-poročnik Rosener, Kako je ta kruta resnica prizadela družine in sorodnike, znance in prijatelje ter vse druge prebivalce naše občine, si lahko predstavljamo. Kamnik, ki je tega dne izgubil 14 svojih prebivalcev, je prevzela globoko žalost. Ustreljeni so bili naslednji tovariši iz Kamnika: /. Janko Blagne, gostilničar 2. Franc Bervar, uslužbenec 3. Jakob Brandšteter, uslužbenec 4. Ciril Drekonja, prosv. inšpektor 5. Mirko Golob, inženir organizacije 6. Mirko Klemenčič, dipl. ekonomist 7. Cene Lap, vrtnar 8. Milan Matjašič, študent 9. Jože Peče, uslužbenec 1944. Morda je po ustrelitvi prve skupine gestapo nameraval likvidirati tudi drugo skupino Kamničanov ali pa le nekatere od njih. Katerega od naštetih aktivistov naj bi ta usoda doletela, ni znano. Konec marca 1944 je gestapo odposlal iz Begunj transport zapornikov, med katerimi smo bili tudi trije Kamničani, in to študenta Darko Bogataj in Janez Batis ter jaz. Nepričakovano smo se znašli med devetdesetimi borci in aktivisti s Primorske in Dolenjske. Izredno močne policijske enote, vklenitev v okovja po dva in dva in prevoz v zaprtih vagonih nam je dalo slutiti, da nas ne pošiljajo v Nemčijo na delo, kot so nas tolažili pri odhodu iz Begunj. Po dveh dneh naporne vožnje smo končno prispeli na cilj. Še vedno vklenjeni v okove, lačni in utrujeni, smo se znašli na železniški postaji Mauthausen. Kakšno razočaranje za vse nas, ko smo si takšnega taborišča najmanj želeli. Nekaj tednov pozneje je prispel v Mauthausen tudi Franc Virjent. Zaradi splošne oslabelosti, nezadostne hrane in bolezni, ki je spravila veliko število jetnikov v bolnišnico, sta Darko Bogataj in Franc Virjent umrla še istega leta v bolnišnici tega taborišča. Ivana Obreza je bila internirana v koncentracijsko taborišče Ravensbriick. V Begunjah so kamniško skupino kmalu razkropili/' Nekatere tovariše so poslali v delovna taborišča v Nemčijo,11" druge pa pogojno domov. ★ ★ ★ Štirideset let mineva te dni od dogodkov, ki vse bolj bledijo in gredo, žal, v pozabo. Treba je reči, da je ta okupatorjev zločin, še manj pa njegovo ozadje, premalo raziskan in vsestransko osvetljen. Več bi bilo treba pisati o pomenu delovanja teh aktivistov za narodnoosvobodilno gibanje na Kamniškem. O tem je ob 30-letnici vstaje na Kamniškem prvi komandant kamniškega bataljona dr. Marjan Dermastia v izjavi za Kamniški občan dejal, da ne smemo pozabiti, kako so, se kamniški meščani vedli v začetku naše vstaje. Velika večina je od vsega začetka simpatizirala z nami. Posledica tega je bila, da so bili prvi aktivisti in tudi prve žrtve v Sloveniji Miklavčič, Mlakar, -Eksler in drugi. Od petinpetdesetih zapornikov nas je danes v Kamniku ostalo le še 13. Z družinami padlih oziroma pozneje umrlih se bomo 31. januarja pred spominsko ploščo v zgradbi Skupščine občine Kamnik zopet srečali, obudili spomine na tiste težke dneve, položili bomo vence in prižgali sveče na grobovih in spominskih obeležjih. FERDO CVETKO Nove pridobitve v KS Kamnik Center Na peti seji skupščine krajevne skupnosti Kamnik - Center konec decembra je bila prikazana problematika financiranja in gradnje javnih sanitarij ob avtobusnem postajališču. Že leta nazaj je bila potreba po javnem stranišču v Kamniku predmet razprav na. številnih sestankih in zborih občanov, ki pa nikakor ni mogla biti uresničena. S pridobitvijo novega avtobusnega postajališča je bilo možno realizirati gradnjo javnih sanitarij in urediti Titov trg kot drugo Prioritetno nalogo. . Prva naloga, ki smo se je lotili, je bila ureditev vodnjaka in izdelava načrta ureditve Titovega trga, ter projekta javnih sanitarij. Stroški ureditve vodnjaka in navedenih projektov so znašali '67.303 din, vrednost gradnje javnih sanitarij 4.746.321,95 din. Za krajevno skupnost Kamnik - Center je bila ta naloga neuresničljiva, saj smo sposobni financirati le 25% navedene vrednosti. V tej situaciji nam je priskočil na pomoč izvršni svet skupščine občine in sprožil akcijo združevanja sredstev delovnih organizacij na območju mesta Kamnik. Ker je bil problem javnih sanitarij in ureditve Titovega trga našim krajanom Splošno znan, je akcija združevanja sredstev naletela na ugoden odziv v večini OZD in tudi pri obrtnikih. V ta namen je bilo odposlano 83 samoupravnih sporazumov z višino udeležbe 419,00 din po zaposlenem. Do konca leta je samoupravne sporazume podpisalo 43 DO in prispevalo 2.593,163 din. Tudi obrtniki niso odklonili prošnje in s 420,00 din po zaposlenem prispevali 250.000 din. Občinska skupščina je prispevala 500.000 din in krajevna skupnost Kamnik Center 1.313.968,15 din oziroma vsa sredstva, ki so ji še ostala na razpolago. Javne sanitarije torej gradimo in bodo dokončane v prvih mesecih tega leta. Delegati skupščine KS so ob tej priložnoti izrekli vse priznanje podpisnikom samoupravnega sporazuma, ki so tako prispevali k realizaciji tega načrta; s pripombo, da jim vendarle ni razumljivo odklonilno stališče Kočne, ki samoupravnega sporazuma v višini 169.695, ni podpisala. Vredno je omeniti, da je to prvi primer samoupravnega združevanja sredstev za objekte splošnega družbenega pomena v Kamniku. V letu 1984 se bo nadaljevalo urejanje Titovega trga, za kar bodo še potrebna finančna sredstva, zato pričakujemo, da nam bodo OZD, ki to pot niso podpisale samoupravnega sporazuma, le priskočile na pomoč. Glede na planirani dotok sred-sev iz krajevnega samoprispevka v letu 1984 je skupščina sprejela naslednje komunalne naloge: - ureditev Titovega trga - asfaltna prevleka in zapora - ureditev nivoja železniškega postajališča Kamnik-mesto - ureditev avtobusnega postajališča Košiše - zaščita industrijskega kanala ob Žebljarski ulici - ureditev parkirišča pred sa- mostanom v centru mesta - ureditev prostorov za družbene dejavnosti naše krajevne skupnosti. Dokončno pripravljen in ovrednoten plan za leto 1984 bo posredovan zboru delovnih ljudi in občanov in sprejet na skupščini v februarju. Menimo, da smo krajani naše krajevne skupnosti lahko zadovoljni z doseženimi uspehi, saj smo v teku enega leta pridobili povezovalni most na severnem delu mesta in avtobusno postajališče. V razpravi so delegati skupščine opozorili še na druga pereča in nerešena vprašanja naše krajevne skupnosti kot npr.: - zahtevati od pristojnih organov informacije o poteku akcije organiziranega pristopa k revitalizaciji mestnega jedra in izdela- ve študije o namembnosti lokalov, - v kakšne namene bo služil stari gasilski dom, - kako bo dokončno urejen mali grad, - za kakšne namene bo preurejena Polakova stavba pri avtobusnem postajališču - kdaj pride na vrsto ureditev prostora na tovorni postaji ob Tunjiški cesti - ob zadnjem sneženju je ostalo več pločnikov v središču meta neočiščenih, zato naj inšpekcijske službe odločneje ukrepajo v teh primerih, saj za to obstojajo veljavni predpisi. Želimo si tudi več uslužnostnili delavnic, in bolj pestro "izbiro v sicer majhnih trgovinicah, posebej za dnevne potrebe gospodinj. rERDO CVETKO OPRAVILA IN ROKOVNIK za izvedbo kandidacijskih postopkov in volitev predsednikov, podpredsednikov skupščin občin in predsednikov, podpredsednikov zborov občinskih skupščin, predsednikov in podpredsednikov skupščin in zborov izvajalcev ter zborov uporabnikov SIS, ki so sestavni del skupščinskega sistema v občini, člana predsedstva SFRJ in SR Slovenije, predsednika (in člana) predsedstva SR Slovenije (dvoletni mandat), predsednika in podpredsednikov skupščine SR Slovenije, predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine SR Slovenije (dvoletni mandat). 1. seja PREDSEDSTVA OK SZDL Evidentiranje možnih kandidatov za opravljanje odgovornih funkcij v: skupščini občine in njenih zborih skupščinah SIS na ravni občine opravijo vodstva družbenopolitičnih organizacij na ravni občine. Po uskladitvi predlogov v KO za kadrovska vprašanja jih obravnava predsedstvo OK SZDL ter skupaj z obrazložitvijo pošlje temeljnim kandidacijskim konferencam. Predsedstvo OK SZDL je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije organizirata najširšo razpravo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o predlogih evidentiranih možnih kandidatov za nosilce odgovornih družbenih funkcij v: - občinski skupščini in njenih zborih, - skupščinah in zborih SIS na ravni občine - republiški skupščini in njenih zborih - za predsednika (in člana) predsedstva SR Slovenije - skupščinah republiških SIS - za člane predsedstva SFRJ in SR Slovenije - za delegate v DPZ skupščine SR Slovenije in v delegaciji skupščine SR Slovenije za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ SKLICATELJ: Predsednik OK SZDL ROK: 19. 1. 1984 2. Temeljne kandidacijske konference Temeljne kandidacijske konference so sestavljene v skladu z volilnim pravilnikom tč. 16-22 (priloga), ki je bil sprejet ob volitvah 1982 (volilni bilten 1982/1). Njihov sestav razširimo z delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščino DPS in skupščine SIS. Temeljna kandidacijska konferenca sprejme poslovnik o svojem delu oziroma dela po poslovniku, ki je bil sprejet ob volitvah 1982. obravnava poročilo družbenopolitičnih organizacij o poteku političnih aktivnosti v pripravah na volitve za nosilce odgovornih družbenih funkcij v: - skupščini občine in njenih zborih - skupščinah SIS na ravni občine - republiški skupščini in njnenih zborih - skupščinah republiških SIS - "za predsednika (in člane) Predsedstva SR Slovenije - za člane predsedstva SFRJ in SRS - za kandidate v delegaciji za zbor republik in pokrajin - ter kandidate za DPZ Skupščine SR Slovenije (nadomestne volitve). Temeljna kandidacijska konferenca oblikuje svoja mnenja, stališča in predloge glede evidentiranih možnih kandidatov za nosilce odgovornih družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji skupno z delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščino DPS in skupščine SIS. Delovno predsedstvo temeljne kandidacijske konference obvesti takoj po seji predsedstvo OK SZDL o delu in stališčih temeljne kandidacijske konference. SKLICATELJ TKK: v KS predsednik KK SZDL, v TOZD oz. delovni skupnosti predsednik IO OOS Rok: 23. 1.-10. 2. 1984 3. Druga občinska kandidacijska konferenca Drugo občinsko kandidacijsko konferenco sestavljajo delegati temeljnih samoupravnih organizacij oz. skupnosti ter delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, izvoljeni v DPZ občinske skupščine. Druga občinska kandidacijska konferenca opravi naslednje naloge: - sprejme poslovnik o delu občinske kandidacijske konference oz. uporablja poslovnik, ki je bil sprejet 1982, - razpravlja o delu in mnenjih temeljne kandidacijske konference ter o predlogih za možne kandidate, ki jih določa ali o njih razpravlja, - določi kandidate za nosilce odgovornih družbenih funkcij v skupščini občine in njenih zborih, skupščinah SIS na ravni občine. Razpravlja o možnih kandidatih za: - predsednika in podpredsednika zborov in skupščine SRS, - predsednike, podpredsednike skupščin in zborov skupščin SIS na ravni republike, - predsednika (in člana) predsedstva SR Slovenije, - člana predsedstva SFRJ in SR Slovenije, - delegacijo skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Delovno predsedstvo občinske kandidacijske konference pošlje takoj po seji predsedstva RK SZDL zapisnik o delu druge občinske kandidacijske konference, ki mu obvezno priloži stališča in mnenja občinske kandidacijske konference glede možnih kandidatov za nosilce odgovornih družbenih funkcij v republiki in federaciji. Druga občinska kandidacijska konferenca delegira - po dva delegata za prvo sejo republiške kandidacijske konference v skladu s 33 tč. volilnega pravilnika, - za drugo republiško kandidacijsko konferenco po principih delegiranja v zbor združenega dela, zbor občin in DPZ skupščine SRS, volilni pravilnik 37. - SKLICATELJ druge OKK: Predsednik OK SZDL ROK: 17. 2. 1984 4. Zasedanje skupščine občine Skupščine občin na svojih sejah izvolijo: - predsednika in podpredsednika skupščine občine - predsednike in podpredsednike zborov skupščine občine, - na skupni seji vseh zborov občinskih skupščin izvolijo predsednika (in člane) predsedstva SR Slovenije. - Družbenopolitični zbori skupščin občin na svojih sejah izvedejo nadomestne volitve v DPZ skupščine SR Slovenije. . Opomba: Volitve nosilcev odgovornih družbenih funkcij v skupščine SIS v občini izvedejo skupščine SIS v skladu s svojimi samoupravnimi akti, ki urejajo to področje. SKLICATELJ: Predsednik skupščine, predsednik DPZ občine ROK: 7. 3. do 26. 3. 1984 Obvestilo ! diabetikom I Združenje društev diabetikov SRS nam je poslalo navodila Republiškega komite- • ja za zdravstvo in socialno skrbstvo, ki vam jih v prepisu posredujemo: 1. Insulin predpisujejo zdravniki diabetoloških dispanzerjev in posvetovalnic za diabetike. Predpišejo lahko le količino do prihodnje kontrole in dodajo še 1 do 2 steklenički za rezervo. 2. Podobno navodilo velja za peroralne antidiabetike. Predpišejo količino zdravila do prihodnje kontrole, to je običajno za 3 do 6 mesecev. 3. Zdravniki zdravstvenih domov in drugi zdravniki bodo predpisovali praviloma le tisto količino insulina ali pe-roralnih sredstev, ki jo potrebujejo bolniki za premostitev do datuma kontrole. 4. Zdravstveni delavci v lekarni bodo pri izdajanju zdravila vpisali količino izdanega antidiabetika v IZKAZNICO DIABETIKA pod rubriko »urin« t.j. levo od terapije. Tako bo razvidno ob rednih kontrolah, če je pacient dobil predpisano količino zdravila. Predpisano količino antidiabetikov lahko lekarna izda le na recepte zdravnikov diabetoloških dispanzerjev, posvetovalnic in tistih zdravnikov, ki sicer redno kontrolirajo diabetike. Na recepte vseh ostalih zdravnikov lahko zdravstveni delavec v lekarni izda le minimalno količino predpisanega antidiabetika. S temi navodili so seznanjene vse lekarne in vsi zdravstveni domovi v SR Sloveniji. Želimo, da so s tem seznanjeni tudi bolniki, ki koristijo ta zdravila. Vsem Članom Društva diabetikov Kamnik želimo uspešno in zadovoljno novo leto 1984. DRUŠTVO DIABETIKOV KAMNIK V petek, 13. januarja, je bila v občinski skupščini priložnostna slovesnost, na kateri je predsednik občinske skupščine Ivan Justinek podelil Milanu Logarju red republike s srebrnim vencem, s katerim ga je za posebne zasluge na področju javnega delovanja odlikovalo predsedstvo SFRJ. Prejšnji mesec pa so imeli podobno slovesnost v Titanu, kjer so Jožetu Mavriču izročili red dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, Angeli Jeretina pa medaljo zaslug za narod za njen prispevek pri socialistični izgradnji države. Tudi ti dve priznanji je dodelilo predsedstvo SFRJ. Devetdeset let Tončke Marolt Pred devetdesetimi leti, 10. januarja leta 1894,sejevŠpitaHču pri Motniku rodila Tončka Marolt. Na učiteljišču je maturirala leta 1913. Učiteljevala je na Selih pri Kamniku, med tem pa obiskovala konservatorij v Ljubljani. V letih 1918-1921 je nastopala v ljubljanski operi, naslednja tri leta pa v mariborskem gledališču v glavnih vlogah v operah in operetah. Leta 1924 je bila gostja gledališča v Osijeku. Naslednjih sedem let je živela v Avstriji - na Dunaju in v Salzburgu, kjer je nadaljevala s študijem solo petja. Po zaslugi svojega moža, ki je bil vodja Folklornega instituta (sedaj Inštitut za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti), je spoznavala naše narodno življenje, pristnost in lepoto slovenskih narodnih plesov - skratka. Preusmerila se je na folklorno dejavnost in prevzela pomoč v vodstvu glasbenega dela, v nabavi narodnih kostumov. Na podlagi terenskih zapisov je pripravljala material za nastope folklornih skupin. To je opravljala vse do leta 1935. Vse od ustanovitve Akademske folklorne skupine »France Marolt«, imenovane po njenem pokojnem možu, je vodja glasbenega dela skupine, pri kateri je vzgojila generacijo tamburašev, skrbela za redne vaje, za notni material; poleg tega je korepetirala, učila, sodelovala pri pevskih vajah in spremljala skupino na vseh turnejah kot članica strokovnega vodstva. Vse to ogromno delo pa nikakor ni zadoščalo njeni izredni vitalnosti. Iz svetovanja v problematiki ljudskega plesa je njeno delo preraslo v resnično mentorstvo mnogim amaterskim plesnim skupinam. - Pomembno delo je opravila pri folkomi skupini »Tine Ro-žanc« še v prejšnjih letih, ponovno pa leta 1963 pri obnovitvi skupine s priredbami slovenskih plesov. - V letih 1960-1964 je bila mentor folklorne skupine na Bledu in v Gorjah. - V letih od 19Ć0 do 1965 je za skupino v Bohinju priredila gorenjske svatovske in delovne plese in je bila ves čas tudi njen mentor. - V Ljutomeru je šolsko fol-korno skupino usposobila za turnejo na Češko. - Bila je korepetitorica, učiteljica in mentorica za gorenjske narodne plese pri hrvaškem ansamblu »Lado«. - Po njeni zaslugi je društvo »Tamburitzas« v Pittsburgu ustanovilo folklorno skupino ki je predstavila slovenske narodne plese. - Več društev na Nizozemskem in v Belgiji je notni material za postavitev slovenskih narodnih plesov prejelo od Marol-tove. - Pomagala je pri ustanovitvi amaterskih skupin folklore na osnovnih šolah v Mostah, na Viču in na Gostinski šoli v Ljubljani. - V zadnjih desetih letih so njene priredbe slovenskih narodnih pesmi za gorenjski kvartet ali tamburaški kvintet z izvedbo še dveh ali treh pevcev posneta za RTV Ljubljana na več ploščah. - Priredila je vrsto ljudskih plesnih melodij za najrazličnejše godčevske sestave in jih v lastnoročnih prepisih nesebično razdajala vodjem plesnih skupin, ki se zatekajo k njej po pomoč in nasvet. - Zadnja leta se posveča predvsem mladinskim plesnim skupinam: trenutno je mentorica petih takšnih folklornih skupin. Delo z mladino in za mladino je imelo vedno pomembno mesto v življenju Tončke Maroltove. Ker ga je povezovala s prizadevanjem za ohranitev slovenske ljudske glasbe in plesa, pomeni to velik prispevek k slovenski kulturi nasploh. To je odločilno vplivalo na oblikovanje umetniškega prikaza slovenskih ljudskih plesov: k temu so pripomogli njeni koreografski zapisi in stilizacija, njeno praktično delo z raznimi kulturno-umetniškimi skupinami, predvsem z reprezentativno slovensko Akademsko folklorno skupino »Franca Marolt« in folklorno skupino »Tine Rožanc«, ki sta se pred domačo in svetovno javnostjo posebno uveljavili. Ob njenem visokem jubileju in za njeno prizadevnost je Skupščina občine Kamnik na slavnostni seji ob občinskem prazniku leta 1983 Tončki Ma-roltovi podelila ZLATO PLAKETO OBČINE KAMNIK. MARJANCA FTIČAR Tečaj tenisa v Kamniku Člani teniškega kluba Kamnik bodo v času zimskih počitnic, od 23. januarja dalje organizirali teniški tečaj za odrasle in za šolarje. Za tečaj se lahko prijavite pri dr. Janezu Bogataju, Jenkova 5, Kamnik, ki vam posreduje tudi podrobne informacije. • Izboljšana osnovna preskrba Market Ne vije Krajani KS Nevlje smo proslavili dan republike kot še nikoli doslej - z veliko delovno zmago. Ob sodelovanju KS Nevlje je Trgovsko podjetje Kočna odprlo v vasi nov, sodoben trgovski objekt. V to naložbo nas je silil razvoj kraja, saj se je prebivalstvo v letih po vojni več kot podvojilo. Stari, prostorsko utesnjeni trgovski lokal v zasebni hiši in sedaj na že preveč prometni cesti Ka-mnik-Ločica, ni več ustrezal. Zato priprave na gradnjo nove trgovine segajo že v leto 1978. V letu 1979 smo šli v spremembo zazidalnega načrta in se opredelili za lokacijo bodoče trgovine. V letu 1980 je bilo odkupljeno zemljišče. V razgovoru z najvišjimi predstavniki Skupščine občine Kamnik, dne 7. februarja 1983, nismo dobili zagotovila, da bi lahko še v istem letu pričeli z gradnjo. Prizadevanja sveta krajevne skupnosti za izhod iz težavne situacije glede osnovne preskrbe in tudi Trg. podjetja Kočna Kamnik so odstranila težave, ki so nas ovirale. Že v maju je svet krajevne skupnosti oblikoval gradbeni odbor, ki je z velikim elanom pomagal sprotno reševati vse probleme in tako omogočil, da se je že julija pričela gradnja. Krajevna skupnost Nevlje je ena izmed redkih KS v občini, ki je s svojimi skrorruiirni finančnimi sredstvi in dobro organizacijo dela, ob izrednem sodelovanju krajanov s prostovoljnim delom, pomagala pri gradnji trgovine. S to organizirano družbenopolitično in delovno akcijo smo dokazali visoko politično zrelost in zavest, da smo v tej težki gospodarski situaciji uspeli pridobiti kraju in zaledju sodobno trgovino osnovne preskrbe. Nova trgovina je naš ponos! KRAJAN Dimnikarske storitve.. Ne moremo trditi, da je letošnja zima kaj drugačna od predhodnih. Malo snega, malo dežja, nekaj toplih dni; vse to smo že imeli to zimo. Verjetno je tudi način ogrevanja stanovanj in domačij ostal enak kot pred leti. Lansko, še več pa letošnjo zimo, pa smo v veliki večini spremenili in zamenjali kurjavo, s katero ogrevamo svoja stanovanja: kurilno olje sta zamenjala premog in drva. Pri izgorevanju teh dveh, še posebno pri nepravilnem izgorevanju premoga, pa nastajajo poleg pepela tudi saje, ki nam mašijo dimovodne poti v pečeh in dimnikih. In če dimnih tuljav ne čistimo redno, je vlek slabši, izgorevanje je slabše, zato nastaja več saj, ki še bolj mašijo dimne tuljave... To se ponavlja kot začarani krog. Če pa je dimnik dotrajan ali so dimniška vratica poškodovana, pa obstaja še nevarnost požara. V letu 1983 so bili na območju občine štirje tovrstni požari, ki so upepelili domačije. Za redno čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav skrbijo na območju občine kamnik štirje dimnikarski mojstri s svojimi pomočniki. Ti morajo opravljati dimnikarske storitve vestno, strokovno in s potrebno obzirnostjo do uporabnika kurilne naprave in do njegovega premoženja. Uporabniku morajo pravočasno sporočiti tudi dan pregleda oziroma čiščenja kurišč na trda goriva, ki se v gospodinjstvih izvaja v času od 1. oktobra do 31. maja naslednjega leta enkrat na dva meseca. Pregledi kurilnih naprav pa se morajo opraviti v času od 1. junija do 30. septembra. Natančneje opredeljuje to delo: 1. Pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč, ki je izšel v Uradnem listu SRS št. 1/76, 2. Zakon o dimnikarski službi, kije izšel v Uradnem listu SRS št. 16/74, 3. Odlok o rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih občine Kamnik. Da ne bo po nepotrebnem preveč iskanja omenjenih predpisov, so tu vsi navedeni. OBČINSKI INŠPEKTORAT KAMNIK PRAVILNIK O rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč. l.člen Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, pekarnah in v podobnih obratih, ki naprave stalno uporabljajo, se čistijo najmanj vsakih 14 dni. Naprave iz prejšnjega odstavka v zasebnih gospodinjstvih se čistijo enkrat mesečno, če ni z odlokom občinske skupščine določen daljši rok. ♦ 2. člen Kurilne naprave na tekoča goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane in v podobnih obratih, ki te naprave stalno uporabljajo, se čistijo najmanj vsaka dva meseca; če moč takih naprav presega 1000 KW (860 kalorij na uro), se te naprave čistijo najmanj vsakih 14 dni. Naprave iz prejšnjega odstavka v zasebnih gospodinjstvih se čistijo najmanj enkrat letno. 3. člen Dimovodi in dimniki kurilnih naprav na plinasta goriva se čistijo po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Kurilne naprave, dimovodi in dimniki v obratih lesne industrije in obrti ter v obratih druge dejavnosti, v katerih je zaradi proizvodnega procesa povečana požarna in eksplozijska nevarnost, se morajo na zahtevo uporabnika takih obratov čistiti tudi izven rokov, določenih v prvem odstavku 1. člena in prvem odstavku 2. člena tega pravilnika. Kurilne naprave, dimovodi in dimniki v industrijskih obratih se morajo čistiti v rokih, ki jih sporazumno določita njihov uporabnik in dimnikarska organizacija. 4. člen Kurilne naprave, dimovodi in dimniki v obratih lesne industrije in obrti ter v obratih drugih dejavnosti, v katerih je zaradi proizvodnega procesa povečana požarna in eksplozijska nevarnost, se morajo na zahtevo uporabnika takih obratov čistiti tudi izven rokov, določenih v prvem odstavku 1. člena in prvem odstavku 2. člena tega pravilnika. Kurilne naprave, dimovodi in dimniki v industrijskih obratih se morajo čistiti v rokih, ki jih sporazumno določata njihov uporabnik in dimnikarska organizacija. 5. člen Iztočnice dimnikov se morajo čistiti najmanj enkrat letno. 6. člen Naprave za naravno prezračevanje v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, pekarnah in v podobnih obratih, ki te naprave stalno uporabljajo, ter naprave za naravno prezračevanje v kurilnicah, se čistijo najmanj enkrat letno. Naprave za umetno prezračevanje se čistijo po dogovoru med njihovimi uporabniki in dimnikarsko organizacijo. 7. člen Meritve sajavosti dimnih plinov se opravijo enkrat v kurilni sezoni, če organ sanitarne inšpekcije ne odredi pogostejših meritev. 8. člen Izžiganje naj se opravlja tedaj, ko dimnikarska organizacija ali organ pristojen za požarno inšpekcijo, ugotovi, da je to potrebno. 9. člen Čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav oziroma meritve sajavosti dimnih plinov se mora izvršiti v krajših rokih, kot so predpisani s tem pravilnikom, če dimnikarska organizacija ugotovi, da je zaradi manjših pomanjkljivosti teh naprav to potrebno, ali če to zahteva uporabnik naprave ali organ pristojne inšpekcije. 10. člen V času od 1. junija do 30. septembra mora dimnikarska organizacija -opraviti strokovni pregled kurilnih naprav, dimovodov, dimnikov in prezračevalnih naprav v objektih, če so varne in v uporabnem stanju. 11. člen Dimnikarska organizacija vodi razvid kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter kontrolno knjigo pregledovanja in čiščenja teh naprav. V razvid kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav se vpišejo tiste kurilne naprave, dimovodi in prezračevalne naprave, ki so zavezane pregledovanju in čiščenju. Če ugotovi dimnikar spremembo ali razliko med stanjem po razvidu in med dejanskim stanjem, je dolžan to sporočiti dimnikarski organizaciji. V kontrolno knjigo se na podlagi podatkov, ki jih ugotovi dimnikar po opravljenem delu vpišejo: objekt, v katerem je bilo izvršeno čiščenje oziroma pregled in meritve sajavosti dimnih plinov, ime dimnikarja, ki je delo opravil, datum čiščenja, pregleda oziroma meritev sajavosti, ugotovljeno stanje in pomanjkljivosti naprav in rok za njihovo odpravo. 12. člen Dimnikar mora opraviti dimnikarsko storitev vestno, strokovno pravilno in s potrebno obzirnostjo do uporabnika kurilne naprave, dimovoda oziroma prezračevalne naprave in do njegovega premoženja. Uporabniku mora dimnikar pravočasno sporočiti dan pregleda oziroma čiščenja. Izžiganje saj v dimovodih in dimnikih mora dimnikar priglasiti pred začetkom izžiganja najbližji gasilski enoti ali postaji milice. ZAKON o dimnikarski službi 1. člen Dimnikarska služba obsega pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Dimnikarska služba se organizira v občini v skladu z občinskim načrtom o ukrepih za varstvo pred požarom in mora biti zagotovljena na celotnem Območju občine. Dimnikarska služba je dejavnost posebnega družbenega pomena. 2. člen Dimnikarsko službo opravljajo organizacije združenega dela, katerih poslovni predmet je dunnikarsrvo (v nadaljnjem besedilu dimnikarske organizacije) ter samostojni dimnikarski obrtniki. Katera dimnikarska organizacija oziroma samostojen dimnikarski obrtnik bo opravljal dimnikarsko službo na območju občine ali na določenem delu tega območja, določi pristojni organ občinske skupščine. Dimnikarske organizacije in samostojni dimnikarski obrtniki se lahko sporazumejo o začasni ter vzajemni pomoči pri opravljanju dimnikarskih storitev. Za organizacije združenega dela, katerih poslovni predmet je dimnikar-stvo, veljajo razen določb tega zakona tudi določbe zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. 3. člen Dimnikarska organizacija oziroma samostojni dimnikarski obrtnik čisti in pregleduje kurilne naprave, dimne vode in prezračevalne naprave v vseh objektih. Dimnikarska organizacija kontrolira dimne in ostale emisije kurilnih naprav v skladu s predpisi o varstvu zraka pred onesnaženjem, kolikor ni ta naloga poverjena drugemu organu ali organizaciji združenega dela ali drugi družbeni pravni osebi po posebnih predpisih, ter opravlja druge, s tem zakonom določene naloge. 4. člen Za prezračevalne naprave po tem zakonu se štejejo naprave za naravno in umetno prezračevanje prostorov, v katerih nastajajo škodljivi plini zaradi izgorevanja (prezračevanja kurilnic, kuhinj, kopalnic in podobno). 5. člen Dimnikarske storitve smejo samostojno opravljati samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo za dimnikarja. 6. člen Dimnikarska organizacija oziroma samostojni dimnikarski obrtnik sta dolžna pregledovati in čistiti kurilne naprave, dimne vode in prezračevalne naprave v rokih, predpisanih na podlagi 16. člena tega zakona in tako, da je odstranjena nevarnost požara in zastrupitve s punom, ter sta odgovorna za to, da so naprave v teh rokih na predpisan način pregledane in očiščene. 7. člen " Organizacije združenega dela, ki uporabljajo kurilne naprave, dimne vode in prezračevalne naprave, ali drug uporabnik teh naprav mora skrbeti za to, da so te naprave pregledane in očiščene v predpisanih rokih po pooblaščeni dimnikarski organizaciji oziroma samostojnem dimnikarskem obrtniku. 8. člen Če ugotovi dimnikar tehnične ali druge nepravilnosti in pomanjkljivosti pri kurilni napravi, dimnem vodu ali prezračevalni napravi, ali če ugotovi druge okoliščine, zaradi katerih je ogrožena varnost pred požarom, ali je dana možnost zastrupitve s plinom, opozori na to upravljalca oziroma lastnika naprave in uporabnika naprave ter jim določi primeren rok za odstranitev pomanjkljivosti. O tem izroči uporabniku in upravljalcu oziroma lastniku pismeno opozorilo. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se mora dimnikar prepričati, ali so pomanjkljivosti odpravljene. Če niso odpravljene, sporoči dimnikarska organizacija oziroma samostojni dimnikarski obrtnik svoje ugotovitve občinski požarni oziroma sanitarni inšpekciji, če obstoji nevarnost zastrupitve s plinom; ta odloči o zadevi v rednem upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo pristojne občinske inšpekcije ne zadrži izvršitve odločbe. 9. člen Pri opravljanju svojih dolžnosti ima dimnikar pravico vstopiti v prostore zgradbe, kjer je kurilna naprava, dimni vod oziroma prezračevalne naprave in sme, če je potrebno, pogledati tudi načrte zgradbe. Uporabnik kurilnih naprav, dimnih vodov oziroma prezračevalnih naprav, ki jih je dimnikar dolžan očistiti ali pregledati, mora dimnikarju omogočiti prost dostop do njjh. 10. člen Pristojni upravni organ sme izdati dovoljenje za uporabo nove ali preurejene kurilne naprave, dimnega voda ali prezračevalne naprave do 30 kW (25.800 kcal/h) šele potem, ko je hib kurilna naprava, dimni vod oziroma prezračevalna naprava strokovno pregledana in je bilo ugotovljeno, da ustreza tehničnim pravilom in da pri normalni uporabi ni nevarnosti za požar ali zastrupitev s plinom ter da dimni plini ne presegajo dovoljene sajavosti. • 11. člen Če namerava samostojni dimnikarski obrtnik opustiti opravljanje dimnikarske službe, mora to šest mesecev prej sporočiti organu, ki mu je določil območje. Pred potekom tega roka ne sme prenehati z opravljanjem dimnikarske službe, razen z izrecnim soglasjem navedenega organa. Organ, Id je določil samostojnemu dimnikarskemu obrtniku območje za opravljanje dimnikarske službe, temu lahko odvzame to območje, če kljub ponovnemu pismenemu opozorilu nadzorstvenega organa občutno zanemarja dimnikarsko službo. 12. člen Cene storitev samostojnih dimnikarskih obrtnikov se določijo na način, kot je predpisan za cene storitev organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. 13. člen Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe izvršuje občinska pozama inšpekcija, kolikor gre za vprašanja požarne varnosti in občinska sanitarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanja kontrole dimne in ostale emisije dimnih naprav. 14. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. dimnikarska organizacija, če: - ne pregleda-in ne očisti kurilne naprave, dimnega voda ali prezračevalne naprave na način in v rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi 16. člena tega zakona (6. člen); - opravlja dimnikarske storitve izven območja, ki ji je določeno (drugi odstavek 2. člena), razen v primerih, določenih v tem zakonu; 2. organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če: - ne poskrbi za to, da se kurilne naprave, dimni vodi in prezračevalne naprave očiščene (7. člen); - zaupa samostojno čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov ali prezračevalnih naprav drugi osebi namesto dimnikarski organizaciji oziroma samostojnemu dimnikarskemu obrtniku iz drugega odstavka 2. člena; - ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti na kurilni napravi, dimnem vodu ali prezračevalni napravi in v njihovi okolici v skladu z odločbo občinske požarne oziroma sanitarne inšpekcije (drugi odstavek 8. čl.); - dimnikarju ne omogoči prostega dostopa do kurilne naprave, dimnega voda ali prezračevalne naprave, ki jih je dimnikar dolžan pregledati ali očistiti, ali mu onemogoči pregled in čiščenje teh naprav ali mu ne da na vpogled načrta zgradbe (9. člen). Za prekrške iz prejšnjega odstavka se poleg organizacije ali druge pravne osebe kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo do 1500 dinarjev. 15. člen Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: ' !': 1. samostojni dimnikarski obrtnik za prekrške iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena; 2. samostojni dimnikarski obrtnik, ki opusti opravljanje dimnikarske službe v nasprotju z določbami prvega odstavka 11. člena tega zakona; 3. občan, ki samostojno opravlja dimnikarske storitve, čeprav nima strokovne izobrazbe za dimnikarja (5. člen); 4. uporabnik kurilne naprave, dimnega voda ali prezračevalne naprave za prekršek iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena. yqvit 16. člen Natančnejše predpiše o vrstah kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav, ki jih morajo pregledovati in čistiti dimnikarske organizacije oziroma samostojni dimnikarski obrtniki, o rokih ter o načinu pregledovanja in čiščenja oziroma meritvah dimne ali druge emisije kurišč izda republiški sekretar za urbanizem v sporazumu z republiškim sekretarjem za notranje zadeve in z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona. ODLOK o rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih 1. člen Kurilne naprave na trda goriva, dimovode in dimnike v zasebnih, ;„ gospodinjstvih mora pooblaščena dimnikarska organizacija oziroma samostojni dimnikarski obrtnik v kurilni sezoni od 1. oktobra do 31. maja čistiti najmanj enkrat v dveh mesecih. ■ • ;. 2. člen Aon Za kršitev določb tega odloka veljajo sankcije, predpisane v 14. in 15. členu zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74). Odlok o razdelitvi dimnikarskih ombočij 1. člen -03T »elite v !id 3J itllU V prvem območju so vasi in naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim: KS Podgorje, KS Križ, KS Moste, KS Komenda, KS Vranja peč ter južni del mesta Kamnik od Kolodvorske ulice in Sadnikarjeve ulice do Parmova 9-21 ter ulica Vilka Rožiča vključno Novi trg in Perovo. V drugem območju so vasi na naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim: KS Šmarca, KS Volčji potok, KS Duplica do ulice Vilka Rožiča na severu. V tretjem območju so vasi in naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim: KS Črna, KS Kamniška Bistrica, KS Tunjice, KS Godič z vasmi Zduša in Podjelše, KS Kamnik severni del od Kolodvorske in Sadnikarjeve ulice po reki Kamniška Bistrica do Jeranovega. V četrtem območju so vasi in naselja, ki pripadajo naslednjim krajevnim skupnostim: KS Motnik, KS Špitalič, KS Tuhinj, KS Šmartno v Tuhinju, KS Pšajnovica, KS Srednja vas, KS Sela, KS Nevlje in KS Kamnik levi breg reke Kamniška Bistrica od Jeranovega do železnega mostu. 2. člen Dimnikarske storitve na kurilnih napravah družbene in privatne lastnine praviloma opravljajo samostojni dimnikarski mojstri vsak v svojem območju. 3. člen Razdelitev dimnikarskih območij posameznim izvajalcem storitev izvrši s sklepom Izvršni svet SO Kamnik. 4. člen Organizacija združenega dela Kemijska industrija Kamnik je izvzeta iz tretjega območja in sme sama opravljati dimnikarske storitve. Te storitve sme opravljati strokovno usposobljena oseba. Obvestilo smučarjem tekačem! KS Moste prireja v soboto, 21. januarja, odprto prvenstvo v smučarskem teku za najhitrejšega krajana Most »2. moščanski smučarski tek.« Pričetek bo ob 10. uri dopoldne, severno od ceste Moste--Križ, v primeru slabših snežnih razmer pa pri lovsk sprejema organizator uro pred pričetkom tekmovanja. Tekmuje se posamezno v sledečih kategorijah: - pionirke, pionirji do 15 let 3 km - mladinke, mladinci 16-20 let 6 km -članice 21-30 let 6 km -člani 21-30 let 9 km - veteranke nad 31 let 3 km - veterani nad 31 let 6 km Tekmuje se po pravilih SZS. Poleg krajanov KS Moste vabimo tudi vse ostale ljubitelje smučarskega teka, da se tekmovanja udeleže v čim večjem številu. Podleitev priznanj in objava rezultatov bo 30 minut po končanem tekmovanju. S smučarskim pozdravom! Odbor za rekreacijo in OOZSMS KS Moste Novoletno srečanje starejših občanov V ponedeljek, 26. decembra, je KS Perovo priredila novoletno srečanje za naše občane, stare nad 65 let. Približno trideset občanov se je odzvalo vabilu. Sprejemni govor je imel Hinko Zeilhofer. Poudaril je, da je naša KS zelo aktivna z novim predsednikom Francem Remsom. Povabljenim je zaželel sreče, zdravja in še veliko let v naši sredini. »Nocoj je en prav lep večer...«; tako se je začel kratek kulturni program, ki so ga pripravili dijaki SŠCRM. Kitara in harmonika sta pod spretnimi dijaškimi rokami razživeli starejše občane, tako da so še oni pritegnili k narodnozabavnim pesmim. Po kulturnem programu se je ob obloženih mizah razvnel prav prijeten pogovor. Obrazi povabljenih so bili zadovoljni ob tolikšni pozornosti, ki jo je izkazala KS Perovo. ANDREJA LOMBERGAR Mirna silvestrska noč Mesec december je bil nadpovprečno miren napram ostalim mesecem, tako je tudi kronika bolj skromna. Silvestrska noč je bila zelo mir: «, saj je dnevno poročilo za to <- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage nepozabne - '7 Wt LJUBE ŠAREČ rojene ERJAVŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, Preserje, Stahovica, decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE MARTINJAK s Križa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sedlaku za njegovo izredno skrb in sestri Prezljevi za skrbno nego. Hvala 1X5 Stol in Istra Benz Moste, pevcem, g. župniku za pogrebni obred in vsem sosedom, sorodnikom ter znancem za sočutje, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: sinova Franci in Miha z družinama Križ, Suhadole, decembra 1983 Upokojenci načrtujejo svoje delo Že decembra je izvršni odbor društva upokojencev Kamnik sprejel program dela in finančni načrt za leto 1984. Pomembni uspehi društva, doseženi v preteklem letu, omogočajo realno načrtovanje nalog tudi za naprej, saj obstojajo tudi materialne možnosti, da bodo naloge lahko izpolnjene. V letu 1983 je društvo dokončalo adaptacijo oziroma prenovitev vseh društvenih prostorov, kar bo omogočilo popestritev številnih aktivnosti; imajo vse pogoje za uspešno delo, poleg tega pa so društveni organi v tem obdobju vložili obilo dela in naprav za krepitev odgovornosti vseh organov in dejavnikov, ki sodelujejo pri usmerjanju in krepitvi vloge društvenega življenja. Prav na tej osnovi je izvršni odbor sprejel take obveznosti in naloge, ki bodo pomen društva med članstvom še okrepili in ga z njimi še tesneje povezali. Osnovne naloge društva in organizirane aktivnosti naj bi bile zlasti: - organizirati poleg obstoječih še druge aktivnosti, kjer bodo našli svoj interes številni upokojenci, ki so še vedno odmaknjeni od dela, pa bi jih različne na no-v DOMŽAL IN KAMNIKA CENIK ZA SEZONO 1983/84 ODRASLI „ad OTROCI DO lo LET nad VRSTA VOZOVNICE POSAMEZNO SKUPINE 2o POSAMEZNO SKUPINE 20 DNEVNA ______i 300.- 26o.- 200.- . 18».- POPOLDANSKA t...2oo1=______ _ _ _ __*g^n* i> —----— - — — - - - ■ ._970.r------ _ , ;:„...... ' 7ii»mnii ■____......... SEZONSKA od 1.12.83 - 31-3.84 .1.300.T . . 4.000.- 2.5oo.- - CELOLETNA 6.000.- - - - - odhodi iz CENA din VELJA OB ODRASLI 0TR0CI do lo let od 1.1. do 4.2.84 in sob. in ned. od 4.2. dalje aP LJubljana 7.oo 39o.- ■245.- ap domžale 7.2o 36o.- 23o,- AP kamnik 7.5b 33»:-" 218. - P0VRATEK ob 16.15 iz spodnje postaje žičnice Velika planina popusti ap ljubljana 7.oo 7.2o "T. »o 3«o.-31o.-228.- 195.-18o.-"" 168.- od 5.2. dalje od pon. do petka -od 15.3- dalje od pon. do sobote ap domžale "ip-TAfljm: lm ■-.......----1 smučarski paket vključuje avtobusni prevoz in dnevno vozovnico za žičnice smučarska prtljaga brezplačno sak dan redni avtobus. ■ Poleg snučarskega vozi PRODAJA PAKETOV: Integral avtobusna postaja LJubljana --------------- Integral turistična poslovalnica Domžale Integral turistična poslovalnica Kamnik za skupine 5o oseb omogoča Integral poseben prevoz pod istimi pogoji. PREHRANA: V pensionu SlMNOVEC - topit obrok za organizirane skupine 1 £e ^ loo. 0inarjev POSEBNOST: Paket smučarske šole za skupine in celotna organizacija sindikal- -------nlh tekem v alpskih disciplinah in tekih. INFORMACIJE: KVARNER EXPRESS LJubljana, Vegova 2, telePon- 223-o38 ------------ KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, Kasmik, Cankarjeva 11, tel.:831-731 INTEGRAL, Turistične poslovalnice Ljubljana, Domžale Kamnik KOMUNALNO PODJETJE 1° K A M N I K DhiŽIUSKA DNEVNA (oče.mat 1,otrok do lo 1.1 I 65o.- POPUSTI -otroci do 4 leta brezplačno * -od ponedeljka do petka (razen v času cd 8.1. - 4.2, ter praznikih) j n j orsdsezont do 3o.l2..1H? \\\ rose.oni od 15.3-19P4 d-tlje VRSTA VOZOVNICE .DllEVNJL______ POPOLDANSKA OPBASI I POSAMEZNO 250.-15o.- nad _XiK KAMNIK CANKARJEVA 11 »M&irakd šolo. vrtec na iVslovalmnt i. 'ull btu l.-jhl.':.*.. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga mama MARIJA KREGAR iz Kregal jevega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetja Graditelj za izrečena soža-lja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem in župnikoma za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Kregarjevo, Stranje, Bistričica, Montreal, decembra 1983 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega in skrbnega moža, očeta, starega ata, brata in strica VALENTINA URŠIČA iz Godiča l/a se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč pri njegovi nenadni smrti. Prav posebno zahvalo pa izrekamo Dr. Thalerju iz Ljubljane, sosedu Francu Ajdovcu, LD Stahovica za slovesno sprt stvo, govornikom za poslovilne besede, praporščakom za zadnji pozdrav in vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali v prezgodnji grob. Hvala tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Godič, Kamnik, Stahovica, januarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgr'ii naše dobre mame, stare mame in tašče MARIJE ŠTRAJHAR izPorebrall se iskreno zahvaljujejo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom Zdravstvenega doma Kamnik za pomoč v dneh njene težke bolezni, pevcem iz Srednje . §jjj z» zapete žalostinke in g. duhovniku iz Nevelj za poslovilni ooieu. Vr^m, ki ste imeli našo mamo radi in jo cenili v njenem življenju, s« vuk/at iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Poreber, Markovo, Črnuče, januarja 1984 DO Eksperimentalna tkalnica Kamnik Ljubljanska c. 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1 KV šivilje Pogoji: poklicna šola šivilske smeri, praksa zaželena, preskusna doba 3 mesece. 1 ekonomskega tehnika za izvajanje del in nalog samostojnega knjigovodje Pogoji: ESš, triletna praksa v računovodstvu, preskusna doba 3 mesece. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na tajništvo DO Eksperimentalna tkalnica Kamnik, Ljubljanska c. 6. Rudnik koalina in kalcita Kamnik Medvedova 25, Kamnik Komisija za delovna razmerja TOZD KALCIT Stahovica ponovno objavlja prosta dela in naloge: strelca v kamnolomu Pogoji: - poklicna rudarska šola - izpit za strelca v rudarstvu - 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Vsi zainteresirani naj prijave z vsemi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Novo temno rjavo krzneno jopo (št 40) prodam. Nadov ~ ro Ka- Prodam eaoaobno stanovanje - 43 nr* na kredh. Ogled v mummmšdk un* m Zfltovi 2, stanovanje 21. ligi (ki pa po »dolgoletnih« treningih v družbi z bratskimi narodi očitno ne obvlada več čiste slovenščine). Na oder so prišli še kolesarji -Bojan Ropret, Primož Čerin, Janez Lampič in trener Zvone Zanoškar. Predstavnica kraljice športov - atletike - Lidija Lapajne, ki skače v višino, je obljubila, da bo v Kamniku preskočila 2 m (državni rekord je 1,91 m), ko bomo imeli na igrišču plastično maso. Novinar Tugo Klasinc je predstavil smučarki Anjo Zavadlav in Nušo Tome, največji aplavz pa je vsekakor požel ljubljenec publike Bojan Križaj, ki so mu organizatorji prireditve za sodelovanje namenili sedežno garnituro, da bi se po Sarajevu dodobra spočil za nove podvige. Zadnji se je predstavil športnik leta Borut Petrič, zatem pa je nastopil kamniški harmonikar Dušan Zore. Trudil se je tudi Tone Fornezzi-TOF, ob zaključku prireditve pa je predstavnik SK Kamnik izročil darilo -sliko akademskega slikarja Dušana Lipovca -predstavniku Društva športnih novinarjev Slovenije. Prizadevni člani SK Kamnik so se tokrat ponovno izkazali kot uspešni organizatorji tudi tako velike prireditve kot je bila slednja, vendar naj omenimo, da bi tako pomembna prireditev zaslužila več pozornosti in pomoči pri sodelovanju tudi s strani ostalih - zlasti turističnih in kulturnih dejavnikov v Kamniku. V imenu SK Kamnik se njihov član in glavni organizator na tem mestu že enkrat zahvaljuje vsem DO in zasebnikom, ki so s svojimi prispevki pokrili stroške za organizacijo prireditve. In sicer so pomagali: 1. Tiroh/a Austria 2. Kvarner Express 3. Titan Kamnik 4. Alprem Kamnik 5. Svit Kamnik 6. Utok Kamnik 7. Svilanit Kamnik 8. Stol Kamnik 9. Induplati Jarše 10. Elan 11. Ilirija-Vedrog 12. Mladinska knjiga Ljubljana 13. Lek Ljubljana 14. Zlatarstvo Banič 15. Optika Kukovič 16. akad. slikar Dušan Lipovec ROMANA GRČAR S Z LEPIMI NAČRTI V NOVO LETO - Prvonagrajenci na praznični prireditvi v Kamniku (z leve) Henrik Ubeleis - zastopnik planiškega komiteja, Franc Hvasta' - zastopnik kolesarske ekipe, Anja Zavadlav, Lidija Lapajne, Bojan Križaj, Borut Petrič in predsednik DSNS Jože Pogačnik. Izbor športnika leta v Kamniku V športni dvorani Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra je bila 23. decembra v organizaciji Smučarskega kluba Kamnik in Društva športnih novinarjev Slovenije tradicionalna prireditev -Ubor športnika leta. V Kamniku so tako v sodelovanju SfTKS Kamnik in Radia Ljubljana že drugič podelili nazive najboljših slovenskih športnikov in športnic, ekip ter tiskovnih služb -tokrat za leto 1983. Na prireditvi - predsednik SK Kamnik De-meter Sadnikar je v uvodu pozdravil vse športnike - je igral ansambel 12. nadstropje, spored pa je domiselno povezoval Franek Trefalt. Po predstavitvi posameznih športnikov je prireditev dosegla vrhunec, ko je predsednik DŠNS Jože Pogačnik izročil nagrade športniku leta Borutu Petriču, športnici leta Lidiji lapajne, moštvu leta, kolesarski ekipi, in zastopniku planiškega komiteja, ki je poskrbel za najboljšo tiskovno službo pri nas. Med razgovori pred mikrofonom s športnimi novinarji so naši najboljši športniki obudili nepozabne spomine na najpomembnejše dogodke v letu 1983, nekaj pa so povedali tudi o svojih poglavitnih načrtih za sezono 84. Prva sta se predstavila dva Kamničana - zmagovalec letošnjega pokala Coca-cola v smuku -15-letni Primož Doplihar in zmajar državni rekorder v preletu in trikotniku - Borut Pestotnik. Direktor državnih reprezentanc klasičnega smučanja Lojze Gorjanc je med drugim pohvalil kamniške biatlonce, govoril pa je tudi o pričakovanju olimpijskih iger, kjer največ upov polagajo na skakalca Primoža Ulago. Zatem so se predstavili še: ekipa kanuistov in Srečo Kata-nec, edini slovenski reprezentant v nogometni ZMAJAR BORUT PESTOTNIK - državni rekorder, Kamničan, ki pravi, da disko klube najraje opazuje kar s ptičje perspektive. BOJAN KRIŽAJ V KAMNIKU ob sprejemu plakete za drugouvrščenega v izboru najboljšega športnika Slovenije za leto 19SM. ••••••••••••••••••••••••a«••••••••••••••••••••••••••••••• Nogomet v ZUIM Smučarski klub Kamnik in ZTKO Kamnik razpisujeta začetne in nadaljevalne tečaje smučanja Začetni in nadaljevalni tečaj v Kranjski gori z vsakodnevnim prevozom. Odhod ob 7. uri izpred Zdravstvenega doma Kamnik, prihod ob 17. uri. Cena tečaja je 4.000 din. Termin 26. 1. do 30. 1. 1984. Začetni in nadaljevalni tečaji na Velikih Poljanah, v Nevljah, Mekinjah, Zg. Tuhinju, Selah, Zg. Stranjah, Komendi, Motniku. Cena tečaja je 350 din. Termin I. 21., 22., 23. januarja 1984 II. 27., 28., 29. januarja 1984 III. 3., 4., 5. februarja 1984 Pričetek: petek ob 13. uri sobota od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure nedelja od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure ■ — — izrezi PRIJAVNICA Priimek in ime...................... roj. stanujoč.............................. se prijavljam za a) začetni b) nadaljevalni tečaj smučanja v, na 1. Kranjski gori 2. Velikih Poljanah 3. Nevljah 4. Mekinjah 5. Zg. Tuhinju 6. Selah 7. Zg. Stranjah 8. Komendi 9. Motniku Ustrezno obkroži kraj in termini Izpolnjeno prijavnico oddaj v pisarni svoje šole ali pošlji na ZTKO Kamnik, Kajuhova pot 12, Kamnik. Prijavljeni za tečaj v Kranjski gori bodo dobili položnice na dom. Tečajnino je treba plačati do 20. januarja 1984. Tečajniki v Kamniku in okolici bodo tečajnino plačali ob pričetku tečaja. I. II. III. termin I. II. III. termin I. II. III. termin I. II. III. termin I. II. III. termin I. II. Hi. termin I. II. III. termin I. II. III. termin Cvetličarna Ravnikar Marjeta Trdinov trg 2, Mengeš, tel. 337-042 Dnevno sveže cvetje, razne lončnice, venci, sveče, ikebane (žalne, namizne za razne slovesnosti), poročni šopki, aranži.ranja daril in avtomobilov, zemlja, lončki, okrasni lonci, razna gnojila in hrana za ptice. Če želite vence ob nedeljah in praznikih pokličite na tel. 814-406 Moste 116 (doma). Občane obveščam, da bom 1. 2. 1984 odprl odvetniško pisarno. Odvetnik Jože Rozman, Japljeva 4, Kamnik (poleg Dnevnika). Ivan Štimac, Moste 35, preklicu jem žaljive besede, s katerimi sem žalil Lojzeta Lapa iz Most 26. Natakar išče sobo v Kamniku. Ponudbe na gostilno »Pod skalco«, Kamnik Iščem varstvo za 13-mesečnega fantka v dopoldanskem času. Najraje v centru Kamnika. Cenjene ponudbe na naslov: Irena Radej, Stre-liška 19, Kamnik. Servis šivalnih strojev, Kiančar Une, Čufarjeva 6, Vir pri I>>mžaiah, odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. SERVIS termoaloiinulacij-skih peči. Matija Zibeluik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Zasnežene Dražgoše Kot vsako leto doslej, smo se tudi letos taborniki odreda Bistriški gamsi iz Kamnika udeležili spominske slovesnosti v Dražgošah. Noč je bila še, ko se nas je peščica tabornikov zbrala na kamniški postaji. Nekaterim so še zaspanci tičali v očeh in usta so se jim raztegovala v zehanje. Toda misel, da je pred nami razburljiv dan, je to kmalu premagala. Po dveurni vožnji smo prispeli v Dražgoše. Tu je mrgolelo tabornikov, vojakov, preživelih borcev in drugih, ki so prišli obujat spomine iz težkih bojev v času NOB. Mnogi pa smo prišli tudi tekmovat, bodisi v orientaciji, teku na smučeh... skratka zimska tekmovanja pod naslovom Svobodna Jelovica '84. Tae pomerili v orientaciji. Le-ta je že sama po sebi naporna. Toliko težja pa je pozimi, ko se ti noga ugreza globoko v sneg in če se odvija na terenu, kot so Dražgoše, kjer se vseskozi vzpenjša navzgor. Počitek ob ognju, dobri malici in toplem čaju se nam je prav vsem na cilju krepko prilegel. Kljub izmučenosti zaradi tekmovanja smo se udeležili osrednje proslave ob spomeniku, ki stoji v spomin na zmagoslavni boj Cankarjevega bataljona od 6. do 9. januarja 1942 v hribovitih Dražgošah proti premočnemu sovražniku. Kako smo se nato spustili v dolino? dričali smo se, bodisi po stopalah, bodisi po zadnjici, po zasneženih Dražgošah v dolino, v vasico Rudno. Bilo je enkratno veselje. Pester dan nas je utrudil. Med vožnjo proti domu smo vsi zaspali. Prebudili smo se v Kamniku. Radostno smo pogledali skozi okna, sajso z neba naletavale drobne snežinke. Z občutki, da smo preživeli zanimiv zimski dan, smo se razšli. DARJA OBG Kamnik 4. zimske igre Uni les DO Stol letos praznuje visok jubilej uspešnega dela: mineva 80 let, odkar so leta 1904 na Duplici začeli s proizvodnjo. Delavci Stola so se odločili, da bodo ta jubilej svečano proslavili in pripravili razna športna in kulturna srečanja prek celega leta. Tako bodo v soboto, 25. februarja organizirali 4. Zimske igre Uniles na Veliki planini. Pokrovitelj tekmovanja je delovna organizacija Stoi in članice Unilesa. Na tekmovanju bo sodelovalo enajst DO, ki so združene v SOZD UNILES. Tehnično izvedbo tekmovanja je pripravljalni odbor zaupal Smučarskemu klubu in sicer sekciji strokovnih kadrov (UVTS). Program je naslednji: - ob 10. uri VSL ženske - proga I. VSL moški - proga II. - ob 13. uri tek na smučeh: ženske - 3 km moški - 6 km Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo na družabnem večeru ob 18. uri v restavraciji STOL na Duplici. PRIPRAVLJALNI ODBOR V lanski sezoni so bili nogometaši v ZUIM-u zelo aktivni. Odigrali so niz prijateljskih tekem, udeležili so se tudi turnirja v malem nogometu, ki je bil od 7. do 8. avgusta 1983 v Mariboru, katerega geslo je bilo »čez sto nas bo«. Kljub temu, da se ni prijavilo sto ekip, je bilo prijavljenih ekip izredno veliko: igralo je kar 93 ekip, med katerimi je igrala tudi ekipa Indiane iz ZUIM-a. Tekme so bile v športnem parku Ljudski vrt. Igralo se je po sistemu izpadanja. V prvem delu tekmovanja je ekipa Indiane igrala proti ekipi DTV Ruše. Rezultat je bil 2:0 za Ruše, tako da so se naši morali posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Trener Indiane, Marjan Klemenčič, nam je povedal naslednje: »Naša ekipa je bila tehnično bolj podkovana, vendar so bili nasprotniki fizično bolje pripravljeni. Tudi sodnik nas je oškodoval, kar je pokazala tudi publika s svojim nezadovoljstvom. Organizatorji so nas prav prisrčno sprejeli in nam rezervirali prenočišča v primeru uvrstitve v drugi del tekmovanja. RAFKO ZUPANČIČ jHJ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. 333