38. številka. Trst, v torek dne 17. februvarija 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izh«ia enkrat nn »lan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri j op. — Naročnina zna-a : za vse leto K. za pol leta 4 2 K. za četrt leta 6 K in za ?n mesec a K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložent* naročnine se upravniStvo ne ozira. Po tobiikarnah v Trstu se prodajajo posamične številke po 6 *tot. <3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 8to. glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo- Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. U. nadstr. Naročnino in oglase je* plačevati loco Trst- TJrednifttvo In tiskarna . ulica Carintia štev. 12. Naše načelo. n;anj, ki jih trpe rojaki ob peiiferiji in ubirajo tudi strune radikalizma proti onim, ki so ustvarili in ki vzdržujejo toliko kri- vice...! Kakor oeebe, k»kor individuvi pri zaavajo vse to in bi vse radi storili, kakor pristaši stranke pa ne store ničesar!! Jsti vzrok, ki dela, da te čut narodne zavesti na Kranjskem ne razvija dalje, isti vzrok deluje v dežtlni zbornici, da je ista skoro edino le deželni zbor kranjski in ne ob enem parlament. slovenskega naroda. V javnem živi enju Kranjske, kjer eo duhovi tako strogo ločeni, se je čut pripadnost« k tej ali rti i stranki razvil do skrajne meje intenzivnosti ; ali neutajljivo je. da v isti meri, kakor se jači ta čut, se manjša zanimanje >n tudi zrn sel za v*e, kar je izven tepa boja. In manjša se sosebno zanimanje in vladni zistem ! Nemštvo kakor odločujoč či nitelj v deželnem zboru — to je svinčena teža, ki tišči dežtlni zbor kranjski v nižino nekake diželre administrativne mašine in ki mu ne daje, da bi se mogel povepeti na višino velikih idejalnih nalog nasproti celokup ncsti na rt-da ! V. Vsikdar smo bili mi branitelji in pro-pegatorji ideje celokupnosti slovenskega na roda. Bili smo in oetan mo, ker uverjenje nam p*avi, da le v principu folidarnosti je rešitev za nas. Le tedaj, če pride do splošnega prij oznanja načelo vzajemne pomoči, le če zim ga sp* znanje, da se moramo ohraniti vsi, kar dsb sestav ja skupnost našega naroda, če »e sf»loh hočem) ohraniti kakor narod, in le če bo prakt čno na-toptnje nas vseh v zmi-elu tega spoznanja : se moremo nadejati bodočnosti ! Vsak Darcd mora imeti svoje središče, odkjer mu prihajajo impulzi za gospodarski ' napredek, kulture!ni razvoj in politične borbe. Središča so srca naroda. Kakor ima rarod frsncozki svoj Pariz, tako moramo mi imeti j — lepo razmerno — svojo osrednjo pokrajino z narodro prestolnico. Mi govorimo marsikatero trpko besedo radi razmer na Kranjskem, ali za 238 te razmere sploh ne morejo postati nikdar tako nlalte, da bi hoteli deželi kranjski, oz roma nje glavnemu mestu, odrekati prvenstvo. Ali s Častjo so spojene tudi dolžnosti, a velik del dolžnosti dežele kranjske kakor niku naroda> tako prihaja tudi v deželnem mišljencsti. A kaj naj rečemo še le, ako osrednje pokrajine vsega naroda, pada nanje zl,oru to povražtvo meti slovenskima stran-; vlada obljublja kaj, da si niti ne misli nato, glasno korporacijo d« deželni zbor, kama do najs lnejjh erupcij. Vse obsodbe da bi obljubo tudi res spolnila, in se zaveda, Ni nam prijetno, da moramo izjavito to, vredna obstrukcija konservativne stranke ni da bi je ne mogla spolniti, tudi ko bi ho-a povedano mora biti v interesu narodnem, družba, mgo vulbaničen izbruh tega sov- tela ? ! da je deželni z^or kranjpki do sedaj le v ražtva. K lo se v tem sovražtvu meni za tisto A to je ravno naš slučaj. Iz poročila v nali meri zadoščal tej svoji dolžnosti in da posledico, ki bo vedno delovala, dokler bo »Sudst. Presse« posnemamo, da vlada ni pridemo ga le redkokedaj videli na Vidini svoje trajala, da deželni zbor kranjski Bkala le na Jugoslovane vojni predlogi v nai< ge na-proti vsemu narodu. ne postane razmerno tistega prilog, ampak tudi na nemško ljudsko stranko In vzrok temu ? Mari naj dvomimo na pomena za slovenski narod, k a- in Italijane. Računati pa je z vsi go-značaju in rodoljubju slovenskih čienov te koršnega pomena je češki de- tovosijo, da ni le pritiskala nanje, ampak da korporacije ? Mar jim moremo očitati, da želni zbor za ves narod češki! jim je tudi — kakor Jugoslovanom — delala nimajo srca z* blaginjo in bodočnost naroda ! Razmeram v deželi je v posledico do skraj- obljube!! Io po vedenju toliko nemške Mari jim smemo predi acivati, da nimajo nosti napeto razmerje med obema slovenskima ljudske stranke kolikor onega Italijanov — zmiala in razuma za položenje rojakov cb strankama T deželnem zboru, a iz tega raz- eni so že v odseku glasovali za predlogo, per i^riji in samičniki, ne se morda vendar nekoliko sramovali pred voldci — je sklepati, da isti niso odklonili vla- Nočemo danes opozarjati na gorostas- dini h obljub. Na tem ni dvoma, da morajo noBt, ki ie v tem, da je t sto kranjsko nemštvo biti te obljube (vsaj večinoma) narodno-poli- tako nerazmerno obilo zastopano v deželnem tične nravi, da veljajo torej za kraje, kjer sti zboru, in nočemo se danes dotikati vprašanja, rečeni skupini v boju z drugimi narodnostmi, dali res mora tako biti, da li je res abBO- Torej le iz kože teh poslednjih lutno nemoŽDo, da bi enkrat storili konec temu morejo biti izrezane koncesije, nesrečnemu razmerju?! Računajmo s tem nem- b katerimi je g. Koerber kupil glasove nem škim zastopstvom kakoršno je : manjšina, ške ljudske stianke in Italijanov ! Sedaj pa tretjina zbornice. A mesto da je to zastop- te prosimo, čitatelj, najdi si sam primeren stvo res le nemška opozicija in nič druzega, izraz za tako postopanje, ako vlada Sloven-usodno za sreii£Če samo, ako bi per fVrije je fakt eno jez;k na tehtnic , katerega (vrhu cem dela obljube za bodočnost, a jih dela obnemog e; ogorčajo se radi krivic in proga- vsega) čuva in ga pregiblje dobrohoten mu ob enem tudi njihovim sovražnikom, katerih PODLISTEK. Na rojstni zemlji. Spiftml C. iver-Š&ndor-OJaUki ; prevel XIV. Obed je že davno bil gotov, a Š5 vedno sta octala na istem mestu, sedeči eden nasproti drugemu. Samo po sebi je nekako prišlo, da se je med nj ma razpisi razgovor, povsem podoben zaupavanju m sli in občutkov. Toliko njemu, kolikor njej je bilo, kakor da se ne poznata še le od včeraj, ampak že davn in kakor da ne more biti, da bi kar-koli zakrivala eden pred drugim. Ona je bila že sama od sebe odprta duša, ali on ni še našel v svoji dobi človeka, pred katerim bi bil mogel odkriti vso svojo notranjost. A sedaj — je prihajalo samo od sebe, da jej je pripovedoval vse, kar mu je pr.šlo na um. Ona ga ni umeia popolnoma in v vsem, ali zvesto je pazila na vsako besedo. I>a je prišel razgovor na Blanšo, on bi jej bil morda to pot v»e razkril ; n>t govor se je obračal o njeg ivem si užoo vanju in njegovem odhodu iz mest«. — Tudi stm vam ne vem povedati — je govoril — kako ^e prišlo, da sem sploh pal v držamo službo. Za čisa učenja nisem nit-dar mislil na tak razvoj svrjega življenja. Najprej sem se bil lotil novinarstva. Ali — nisem našel pravega veselja v tem. Tako sem pr šel v domovino in se podal v službo. Vse je nastalo nekako cd neugodnega slučaja. Je že tako v nas Slovanih. Nikjer prave premišljenosti — in nezadovoljno je mahnil z roko po zraku, in premišljal je pri sebi, kako je bil že Banšo zapustil iz strahu prel mračno ekzistenco uradnika, a je potem — vendar pal v to ekzistenco. Sedaj je prvikrat počutil v sebi, kako bi mu težko bilo, da Veri pove svojo zgodovino z Banšo — in če bi se potem deklica s studom obrnila od njega — ne — on ne bi mogel pripovedovati tega. — Pa kaj vam ne ugaja služba ? — mu je Vera posegla v besedo začudeno, ker ni mogla umeti, kako da more kako opravilo biti človeku težko ali neugodno. — Kako hočete, da mi bo ugajalo — je nadaljeval Lev razgreto. iNa vse zadnje bi še prenašal suhoparno opravilo, ki ga zahteva vsakdanjost. Ako si predstavlja, da je tudi najneznatneji uradniški lazred jeden člen v velikem stroju, ki ga predstavlja država — more se človek udati takemu delu io je vršiti z zadovoljstvom. Ali — pri nas — za Boga dragega ! Nočem Vam govoriti o tem. Pri nas ne morete imeti take misli o svojem opravilu. Nismo zastonj na pragu Azije ! — I in postal je skoro zelen in popolnoma bled v suhljatem, tudi brez tega mračnem licu. Potem je nadtljeval: — In — kaj sem že doživel ! Kakh ljudij sem srtčal, koliko tla- i čanstva, škodoželjnosti, koliko laž:, denuncijacije — oh — Vaša duša je predobra, da bi Vam smel pripovedovati o tem. Pa ves ta vnanji moderni B/et! Prepričal sem se, kako vsi ti vspehi v tem svetu ne nudijo svoji odbrani četi nikakega zadovoljstva — niti odškodnino za njihov trud. IzmuČ ni — iz-žetega duha in srca — izsušenega telesa ali napihnenega mesa — doživljajo slednjič ono, za čemer so hitali vedno — in potem v isti hip zopet dalje — dalje — in nikoli ni za-do-»ti. Poznaval sem bogitaša, ki je radi svojega napredka izdal svojegi oč^ta, okral brate — postal silen in močan — a petem enkrat ni dobil odlikovanja, po katerem je hlepel, pak se je od žalosti spustil v jok — a tri dni pozneje je umrl. In po takem — naj hlepim po taki sreči — naj se mučim radi nje — naj se mešam v tolpo rakih ljudij ! — Verujte mi, v zlatu ni sreča! V glavna zthteva je ravno ta, da Slovenci nič ne dobe ? ! ! Nemšca ljudska stranka je proti jugu v borbi s stajarskimi in koroškimi Slo-venči, tu v Primorju pa smo mi v borbi z Italijani ! Vlada pa je obljubljala našim in je ob enem — glasom poročila v mariborskem listu in glasom vidnih dejstev — delala obljube našim nasprotnikom ! ! Komu misli res spolniti dane obljube ! Ni težko pogoditi tega. Ali pust;mo to vprašanje, ampak zabeležimo le fakt, da enim je delala obljube, o katerih je vedela, da jih ne bo mogla Bpolniti. Ne govori iz nas objestnost ali fanatizem, ampak faktično stanje je tako, da nas ne more zadovoljiti, kdor je storil obljube, ki so Italijane zadovoljile v narodno-političnem pogledu ! Mi nismo krivi, da je tako. G. Koerber pa je potem, ko je Italijane in nemško ljudsko stranko že pridobil z obljubami, pošiljal tudi našim obljube ! Ali je po takem >Sii Isteieri-sche Presse« preojstro sodila, ko je rekla, da postopanje Koerberjevo »kaže na obžalovanja vredno dejstvo, na kako nizko nemora-ličnem stališču je sedanja vlada in kako ničvreden je ve3 Bedanji vladni zistem !« Mi smo že včeraj odgovorili na te vladine grožnje in obljube: koga zadenejo »težke posledice« in česa Be nam je nadejati od obljub. Naj podamo danes 53 zaključno sodbo mariborskega lista : »Ali ne plačujejo tudi Slovenci davka v krvi in v denarju ? Sedaj pa zahteva vlada od njihovih zastopnikov suženjsko pokorščino, ako hočejo Slovenci, da ne izgube vsega, kar jim gre po pravu in zakonu ! Takoje bilo v Rimu za časa njega propasti! Niso sa držali več zakoni . . . . !« Seja odbora avstrijskih mest. — Stalni odbor kongresa avstrijskih mest je sklenil zahtevati od vlade sledeče koncesije v prilog mestom : opreščenje od davkov za vsa podjetja mest, ki so na korist prebivalstvu ; oproščenje od poštnih pristojbin za dopisovanje v stvareh prenešenega delokroga; prepustitev užitninskega davka občinam; uve-denje občinskih doklad na pivo in prisilno zavarovanje proti požaru. Prihodnji kongres mest bo mescca maja na Dunaju. Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji poslanske zbornice nadaljevala se je razprava o vojni predlogi. Košutovec Szoltan P a p p imel je dolg, obstrukcijonistični govor, za kstarega se zbornica ni pra^ nič zanimala. Predsednik je toliko njega, kolikor poslanca Lengvela pozval na red radi protidinastičnih izrazov. na va9i je pozabnosti — v 03amljenju bolje ! — Oh — tudi jaz imam raje vas! — mu je segla Vera v besedo, ki ni umela zmisla njegovih .besed. Lev je zapal v svoj navadni pesimizem Kakor da je či*to pozabil, da govori z mlado deklico, in je dalje razvijal svoje nazore ter razkrival svoja čutstva. O tem je prišla beseda tudi na knjigo. Vera ga je umela le na pol, no, vendar toliko, da je v začudenju gledala nanj. Potem ie priznala, da vzllic temu silno želi, da bi jej Dilo mogoče mnogo — mnogo Čitati. — Pa kaj čitate ? — jo je vprašal on z zanimanjem. . — Ah — malo ! — Imena piscev — teh niti ne vem. Ali zato ne smete misliti, da si ne zapominjam tego, kar Čitam! — in je, zibajoča ee z gornjim telesom in objemivša desno koleno z obema rokama, zičala pripovedovati mu navdušeno o svojih najmilejih knjigah. Lice se jej je skoro blestelo e»d vzburjenosti in užitka. (Pride Š.\) Papp je končal svoj govor ob 2. uri ia tričttri pop., na kar je predsednik zaključil w»io. Štefan Radić obsojen! Poročali smo že, kako je znani hrvatski pisatelj in publicist Š.tfan Radie pozvan Da odgover pred sodišče v Mitrovici radi bornega prizora, ki ga je imel, ker je ca progi Zeman-Batajnica sprevodnik v m d arskem jeziku zahteval od njega karto, in kako je Radd nr.cral zapu&titi vlak, ker te ni hotel pokoriti madjarskemu pozivu. Povdarjati pa treba z o pel, da se j e to dogodilo na železnici, ki teče po hrvatski zemlji! Radiću so prisodili mesec dnij strogega zapora, da si sta ga b-anila dva odvetnika, dr. Dtr^nčin in dr. Fraoekov 6; a tudi sam obt žernc je imel na razpravi obrambeni govor, ki je bil s pohvalo vst>rejet cd mno goš:ev;l.iega, iz odličnih krogov sestavljenega poslušalstva. Ali ni bil obsojen samo obtoženec. Bra-nitelj dr. Derenčin je izvajal v svojem obram-benem govoru, da je obtožnica neutemeljena in da je mel Radić prav, a je (oranitelj nittreo) za to ujel 50 K globe. Tudi mej repliko in dupliko je prš!« do Ostrih spopadov med javnim tožiteljem in obema bra-ni Celjem a. Tako se je dogodilo v i ri grof Khuen-Hfcdervarvjevega banovanja. Fakt je istotako jedao&taven kakor nezaslišan : Ce nočrš v zapor, molči in ne zahtevaj na hrvatek zemlji, da bi s teboj govorili hrvatski ! Tako stinje je že Leisnosuo, ker ni le krivično, ampak naravnost poniževalno in zasramo-valno ! Pa da nimajo Hrvatje dovolj razloga, da pozabijo na vse, kar je nevte^nega v njihovem medsebojnem življenju, pak zteao misliti na »kupno obrambo pred madjarsko prepotene j! se g >vori kar hoče, naj še tako lepi in mog>čao zvei 4 d »kazi o vzvišenosti iztestnih programov in načtl, ali resnica je vendar le neut-j!jiva in nepremična, da v narod h, ki bo izpostavljeni silnim napadom in ki se imajo boriti za svojo ekzistenco in bodočnost, je vendar-le interesov, ki so viši in nujoeji, nego izvestna najlepša načela. Macedonsko vprašanje. Predvčerajšnjem b.l je v Sredeu javni shed, na katerem s» govorniki protestirali proti zapretju voditeljev mscedonskega gi barja. V sprejeta je bila resolucija, ki protestira proti samovoljnemu postopanju vlade. Tudi z dežele došlo je vladi več protestnih brzojavk, vendar ni aretiranje voditeljev provzročilo takega gibanja, kaktr se je pričakovalo. Vlada je dala nadalje zapreti generala Jankova in več diu^.h agitatorjev v Sredcu in po pokrajinskih mestih posebno na bol-garsko-turški meji. Zaplenila je t idi velike množine orožja in strelj vj. Glasom včerajšnjih brzojavk, se je predložil danes velesilam a\strijsko-ruski načrt refjim za Macedonijo. Te rtfjrme pa da se omejujejo Bamo na admi jii-trativno polje, dočim se v političnem obziru z.e zahteva nika-k,h eprememb t. j. da razmerje med Macedonijo in Turčijo ostace tudi po eventuelnem u vedenj u zahtevanih reform nespremenjeno. V londonskih diplomatski'! krogih se zatrjuje, da bosti Rudija in Avstrija, ako Turčija ne L o uvela zahtevanih rtfirm, sklicali evropejski kengres, na katerem Be bo sklepalo o tem, kaj se ima ukren t , da Be ohrani sedanje po-jestno stanje na Balkanu. To »mnenje« kdoDskh diplomatskih krogov pa je trebi seveda v.-prejeti s potrebno reoervo, ker je to prej pobožna želja Anglije, nego namera Avstrije in Rusije. Anglijo namreč zelo peče, da «-e o sedanjem reševanju n hče ue zm-ni zanjo in bi tudi ona rada prišla do besede, kar se ji pa bržkone ne [Hjsreč;. Iz Carigrada brzoja\ljajo, da so se zopet novi oddelki rezervistov pozvali pod orožie. ne oblju'u, da bo uvažaval njihove zahteve po olajšavah zi one mladeniče, ki so dolžni iti pod orožje. Zahteve Mauronerjeve so bile pametne in pravične in gotovo ga ni, ki ne bi želel, da bi vojna uprava uvaževala iste. Predvčerjjnjim — nadaljuje »Trieste« — je bilo v odseku glasovanje o vojni pred logi, prav taki, kakor jo je predložila vlada, ki je na zahteve Italijanov jednostavno zmig-nila z rameni. Vsprieo tega dejstva bi moral Človek misliti, da so Italijani glasovali proti vojni predlogi. Kaj še! V" predvčerajšnji seji eo Italijani blesteli se svojo nenavzočnostjo! Xe puščajmo se žaliti! P šsjo nam : Premnogokrat moramo poslušati — in zibe-leženo je bilo Često tudi že v teu listu — kako pe je g idilo temu ali onemu Slovencu, ki je šel kaj kupit v Smolars-evo prodajal-nico papirja in raznih pisarniških potrebščin. Ne dolgo temu je bilo čitati v »Eiin^sti«, kako so uslužbenci v rečeni prodaj a Inici — ne da bi imeli povoda v to — zasramovali in žalili nekega poštenega slovenskega kmeta s »žčavom«. In vendar rečemo lahko, da ta tvrdka vsaj tretjino svoje kupčije vrši se Slovenci; vsaj tretjina nje odjemalcev po naši ljudje iz mesta in z dežele. Mesto da bi bila Lepa — mari ne?! — je ta logika neš'h hvaležna našemu življu, pa se godi ravno psevdoliberalnih poslancev, tična opazka je namreč po neljubi pomoti došla v not co o koncertu »Dalm. skupac. Sijajna maskarada »Trž. Sokola«. — Odlnr »Tržaškega S)ko!a« nam naznanja, da je ž i razposlal vabila na feijajno maška-rado, ki se bo vršila v nedeljo, dne 22. t. m. v gledališču »Goldonic (prej »Armouia«). Ker je pa mogoči1, da se komu po pomoti ni poslalo vabilo, prosi se, naj se dotiČnik zglasi v našem uredništvu ali pri telovadnem učitelju, bratu Bergmtu, v društveni telovadnici* kjer se mu izboči vabilo. Lože in vstopnice dobivajo se v »Trgovinski kavarni«, v nedeljo zvečer preti mašsarado pa se bodo dobivale v gledališču. »Ustajcnjc«. V četrtek sa bo prel-stavljala v gie lališču »Fenice« na italijanskem jeziku drami »U^tajenje«, prireljena po zadube n istoimn^m romanu slavnega ruskega pisatelja grofa L^va Tols^fgi. Kdor bi ne zamudil te oknih zapustili najstrožje opozicije proti vladi brez vidiš grupirane razne birve in znake raznih ' razume italijanski, naj vsake odškodnine, da vlada sedaj po zaslugi! narodnosti (cei<5 avstrijskih moreš za-; ugodne prilike, naših parlamentarnih zastopnikov dovoli temu t paziti v — kakem kotičku!), ali slovenskega; Za Diožko podrnžnico družbe sv. našemu Trstu tisto podporo 21 milijonov, ali znamenja nsi še videl nikdar! j Cirila ia Mctodija t Tratit so darovali: Knjigovezi te tvrdke kar razmečejo k- Gg. Pegau Ernes-t Krže Martin, Srk Josip, Iuamo Fran in Pajnič Alojzij vsak po 10 K, skupaj 50 K. — (To feVot > je blagajništvo že davno prejelo, z nalogom, naj počaka z objavo, dokler izroči ša šesti člen družbe vseučilišče, ali da vsa:... osvobodi Trst ba- rantaške stranke, ki ga že leta alminietrira »člj ivo slovenske knjige. Nje t skarji pa na školo gospodarskih interesov in ugleda so m«d najhujimi agitatorji, izlasti za časa meščanov. volitev. Sedtj pa naj nam »Trieste« ne šteje v 4 I a ob- tak b razmerah nimamo Slovenci zlo naše odkritosrčnosti! Vse njeg »vo do*e- v Trstu ni ene svoje prodajalnice papirja in objubljeno svoto 10 K, katere pa ni bilo danje postopanje je bilo t*ko, da tudi do pisarniških potrebščin! To je nedo^tatek, ka- mogoče dobiti dostdaj.) — Nadalje si daro- njegove logike ne moremo ime ti teremu se bo moralo odpomoei. Dotlej pa g. dr. G. G. za dobljeno stavo na karambolu prave £ a zaupanja!! Mnogokrat že glejmo vsaj,, da bomo zahajali v t*ke proda-I K 1 in K;b:<* 2 K. — Zapuščina umriega je prav pametno sodil o psevdoliberalni lo- jalnice, kjer »no gotovi, da ne bomo žaljeni T posestnika Žagarja v Bazovioi 10 K, gg. M. giki tržaških gospodarjev, a to ga navadno V tem pogledu je priporočanja vredna in Lužnar mesto vstopnine na plesni ven- ni oviralo, da mu ne bi bila ista psevdolibe- Stokelova tvrdka. Nje gUvar je sicer Itali- čeku »Tržaškega pod. in bralnega društva« ralna logika ravno dovolj dobra, da se jej je jan po prepričanju, ali nam ni znan še no- pridružil in je v najlepšem s>gU9ju z istimi ben slučaj, da bi bil moral kdo občutiti to -. «•• i ♦ i i i___* ____i.: ______v ! j___ir _____J„■ i„:17". 1„ .Ji^! ic Tomažičem po 40 st. Na svatbi g.c? Suban z g. psevdoliberalci lomil kopje proti nam SI j- tudi v prodajalnici. Kdor je prišel, ta je se je nabralo 10 K. vencem ! i uljudno postrežen. Vrhu tega je ta tvrdka; Kostimirani J>5e»r ki ga prihodnjo se- Ves sarkazem proti psevdoliberalni lo-i dobro založena z vsemi pisarniškimi potreb-; boto prirede naše da^e v čitalnic, b^ res ne-giki je v resnici le limonada, ako ljudje v Š5inami. z vsem, kar spada v to stroko ! i kaj izrednega. Zanimanje je že toliko, da se »Kingraziamenti«. Pod tem naslovom je bati, da bo dvorana premala. Umevno je »Slovenec« priobčuje neko notico, do-! č tamo v današnjem »Piccolu., da so v nje-j to zanimanje: saj je ti priredba zasnovana z neslovenske strani, v^ovo uredn.šcvo prišle nekatere sorodnih; namenom, da podpremo naše eole! žrtev lanskega februvarja in naprosile, naj j Vstopnice se dobivajo pri gospej dr. Kv- ee v njih imenu in v itnenu vseh preostalih bara vi, ulica »pirid.one št. Kdor je še delo častno - svobodno mu ! Morda se mu Po f.bruvarakih žrtvah izreče zahvala občini nima, a se želi udeležiti, obrne tud! zi\, da tako d »ne more biti pre- za podporo in epomen.k, ebsekufcivi soc>li- j omenjene gospr. težko, da-Bi prelahko tudi ni«! Vsakako pa , stične stranke za prired. te v sprevoda svoji opoziciji proti njej niso — logični! ! »Slovenec pofelano mu od znane kateri se skuša prikrivati resnica o ricmanj-ekih dogodkih. Ak> se »Slovencu* zdi ta«o na; se do itd. »Slovaitska Čitalnica« naaaanja, da bi bilo častneje ako bi stal na strani svojih občino. jl! »r -su o . ieziku, pa fe ne izreka nikaka zahvala, menda Dogodki T Ricmanjih. Poročijo nam: J « zato ne, ktr je govoril — slovensko. Mi saao Med drugim bo izrekle zahvalo tudi Pitto-: ** prihodnjo soboto prepusti dvorano tržaš-bratov, ne pa na etrani onih, ki so z oboro^; niju, ki je govoril na. grobu, in - Hortisu, pa | k.m gospe m za kostimirani ples. Prihodnja ženo silo razgnali cvetočo katoliško cerkveno | ne vemo za kaj. Sodrugu Kopač., ki je j plesna vaja bo torej p rt ho d njo are d o. j tudi govoril na grobu,, a v Blovenskem S to zabavo eklene citalnica svojo letošnjo predpustno sezono. Nesreča- v prlstanisčii 44-letni Fran Vatovec iz ulice Navali šr. 26 bil je včeraj Grumula, katero se sedaj velik kamen padel na poleg tftja prizadel ^ . ,- - . i irovornilca, marveč iuai vse one uiewo i—o- —--j- » r o fc> t Oprav,t, pa nao .meh o,«, ker je b.lo v.«,^^ ^^ k; eQ ^ v 8I,revodu in eo ! mu je pad Si kam.n Se druge reue. Njegovi mirn';; ... .... . .... Mn . . padlim žrtvam izkazali tako aaaluiano ?„t. ; tovari« eo le » t.iavo mogli odatraa.t. težk. R cmanjski uc telj je dobil zapoved, na k j Dovolj žalostno je, da se tudi o ta4u f-Io mora privesti v cerkev na latinsko mašo vse š>lske otroke. Ko je zvonilo k maši, privel je vesni priliki ne more pozabiti na narodno učitelj v cerkev 14 otrok. Z njimi je prišlo m žk m korakom dva na dva : 29 mužicih Za koncert »Dalmatinskega akupa«, iz B^ršta in ena žen.ka, služkinja upokoje- \ ki se bo vršil v četitak zvečer, je določen nega ufiitel a g. JanSarja. Tetn se je pridni- nastopni vspored : žila tudi ena od treh kuharic g. KranSiča. To so bili vsi verniki novega latinskega ka- I. del. 1. G-rvais: »Hrvat-jki dom«, igra orke- p-'lan a v Ricmanjih. Mej R cmanjci je bil« ! orkester. 2. Smetana: ouverture opere »Li-splošno razburjenje prot sosedom iz B >ršta ; j buša«, igra orkester. 3. Čajkovskv : I. ouver glasno st> se čule opazke: »Ti možaki bodo še izjavljali v »E linosti«, da so naši prijatelji !« ture mini«ture, II. danses characteri^t ques, t iz suite »Krtštaliea«, igra orkester. 4. a) Hitze: »Kad nalidijah uairieti<, b) Hatze:| Tako je bilo v Romanjih; vse drugače i »Ti«, c) Lisinski : »Z >rko moja, Zjrko miia«, pa je bilo v Trstu — v pravoslavni cerkvi, j tužaljka iz opere »Porin«, peva g. E. vitez Tu je bilo zbranih nad 3l>0 možnih in ženskih C^mmarota, spremlja na glas>virju gosp. Jjs. i ržaške vesti, »Logiea liberalesem«. P^d ttm našlo ^om je »Trieste« priolr»čil te dni notic), v kateri e po zaslugi označil možtvo tistih — mož, ki sestavljajo italjansko delegacijo v par a mm'u na Dunaju. Pred nekoliko dnevi — tako pravi rečeni li«t — so se psevdoliberalna glasila grosno š r>>koustiIa radi izjave posl. Mauro-nerja v o;ia polna. Po dovrSanem bogoslužju so se vračali vsi srečni in veseli domov in niso mogli pohvaliti lepote obredov in cerkven-ga petja. Vse to je nranje vplival evangelij nedelje o »Izgubljenem sinu«, katerega je č.tal župnik na glas v sredi cerkve med ljudstvom. Kaj naj dostavimo temu? Opozarjali in svarili e-m >d »volj. D >godk zadrjin dni pa so nas osvedočili, da hodijo gospodje brezobzirno naprej po svnji poti in da kratijo našemu narodu ne samo vsako svobodo v javnem življenju, ampak končno tuli svobodo vesti! Sidaj jim m iremo le še zaklicati : podili ste lisico, a niste misliii na to, da vam pride nasproti medved ! Po n*še bi se to reklo : z bodali ste razgnali katoliško občino v R c manjih in pripravili pot pravoslavju I Man d ć. II. dtl. 5. Josip Mand č: iz opere »Petar Sva-č e« : a) preludij — igra orkester, b) prolog _ peva ob spremljanju orke-tra gosp. dr. F. Cerne, c) Sva5 čt na-topna pesem (-»anje) _ peva ob bpremljevanju orkestra gosp. E. vitez Cammarota, d) introdukcija kronanji (pristopanja velikašev v dvorano kronanja — igra orkester, e) prizor 1 (prvi del) dejanje II. (Ja sve mislim i razmišljam) — peva ob spremljevanju orkestra gosp. D. Bolonic, f) Finale opere : a) mrtvaška pesem — igra orkester, b) Svačićava oprostna pesem — peva ob spremljevanju orkestra g-. E. vitez Cammarota. Besede koncertnih komadov, ki se imajo pevati, bodo natisnjene pozneje. — Libreto »Petra S^ačvći« se dobiva pri čuvarju »Dalmatinskega Skupa« po 20 nvČ. Ob enem smo naprešeni od odbora »Dalmatinskega skupa«, naj včerajšnjo no- kamen. Ko je ranjenec po doslem zdravniku dobil najnujnejšo pomoč, prenesli so ga v j bolnišnico. Velika nesreča v Llojdovem arse-aali>- V Lit v lovem arsenalu gradi se sedaj | velikanski škHpfC in med drug mi je bil na j tem delu tudi 34 letni tesar Josip Mikuš iz j Dola pri Logateu, ki je stanoval tu v ulici ! Sv. Tekla št. 4. Včeraj opoludne bil je ! Mikuš na vrhu škripca in je hotel 8 pomočjo j navore izvleči iz lesa železni sklep, ki je ; držal skupaj dva trama. Sklep pi je bil zelo : močno zabit, takr-, dd je moral Mikuš napeti i vsse svoje sile. Komaj pa se je oklep nekoliko zganil, se je naenkrat popolnoma izdrl, vale d česar je Mikuš zgubil ravnotežje in padel se škripca kakih 35 m globoko, kjer je obležal nezavesten. Na kiaj nesreče sta kmalu prihitela dva zdravnika ter konstitirala, da si je Mikuš o padcu prebil čr^pioj-- i" bil tudi znotraj težko poškodovan. K -t* mu zdravnika podelila prvo po m.I »-sti so nesrečneža v bolnišnico, kjer ,e -in »- 7. uri umrl. O psdeu je M kuš r.ivpr j za lel ob neko sve-tiljko, odkjer je pot, m odletel na kup tramov. Zapustil je udovo Frančiško roj. L^-skovič in sinčka Frančiška, katera dva prebivata v Godovieu, v logaškem okraju. Oražo® prđjsaićttlu. V si-elo, dne 18. feb. ob 10. uri predpoludne 8đ bodo vsttji *arcdbe tu k. e. Kr. okrajnega sodišča n civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : v ulici Acquedotto št. 8, h šaa oprava; v zagati del Moro št. 5, les in razno v uiiei Bonomo št. 1, hišaa oprava; v ul ci Istituto Št. 14, hišna oprava. Vesti iz ostaie Primorske X Zadarska »Unione« razpuščena ! Iz Zadra prihaja vest, da se je namestaistvo vendar oIIcči!o za to, da je razpustilo društvo »Uu one«, ki je d&lo zadnje dni mnogo govoriti o sebi radi ti^t-ga plesp, ki ga je hotelo prir-diti pod eiiksmi italijanskih vla darjev in junakov, v senci znakov — irre-dentizma in ob blefču petercžarne zvezde, kakor je razvidno iz razlogov, ki j h navaja •>hiast v podkrepljenje svoje odredbe. — Ta oava a oblast, da grup ranje teh znakov ne dopušča nobenega dvoma o pomenu, kt bo ga imeli pred cčmi : to da je bila demonstracija političnih čutov, stremečih po odtnranju teritorijev od državne eelokupuosti. Oblast povdarja, daje bila to dt m »nstracija felonije — izdajstva. Dalje pripoveduje oblast, kako je ves odbor odstopil, a na novi volitvi je bil soglasno izvoljen pred=mdnikom isti dr. Mieovieh (!! !), ki se absolutno ni hotel ukloniti zahtevam odp«.s:an<*a oblasti in odstopiti od demonstracije ter je raje dopustil, da je rečeni pies z )9tai. S tem da s«? je društvo prog a-ailo solidarnim b prejšnjim postopaajem dra. Mileovieba. Sednjič povdarj* utemeljevanje oblasti, da so rr/avni uradniki, čim bo doznali o tem, kar &e je zgodilo, nemudoma iz-ttopili iz društva. Mi u meje no obla-t, da se jej je mudilo posebno p »vdarit; ta zadnji moment! V na-š.h očeh oa je rerazmerno važoeje, dejstvo, da so bili e. k r. dri uradniki členi takega društva! Kajti tega naj nam ne pripoveduje nobeno namestaistvo, da je še le o prireditvi t°ga plesa prešinil vcd-tvo društva takov duh ! Mirno vestjo se more marveč trditi, da je takov duh fclonije, izdajstva, vladal v društvu ž a poprej, da so členi-uradni ki tuli vedeli, a so vendar ostajali členi društ.a !! ! To je ravno značilno z* razmere, da je drž. uradnikov, ki so členi društva, ki stremi »po odtrganju teritor jev od celokupnosti države«. Oblast je torej razpustila društvo — »Unioce«. Kako da mi sodimo o tej od redbi ? ! Jaten je nas odgovor. Mi ne odo-brujemo p« rsekucij, ker nam ne dopušča tfgd svobodao-Mni princip, a ne ugajajo nam tHui zato, ker so to le palijativna sredstva, s katerimi te nič ne doseza. Na mestu razpu-ščenega m staja novo društvo z drugim imenom in z istimi tendencami in slavna oblast je zopet enkrat mahn.la — po vodi! Zaplesalo je malce par valčekov in potem gledali bomo isto vodno gladino kakor p >prej. Razpuščanje društev je zvonenje po toči ! Modra vlada bi marveč skrbela z modro politiko, da v ljudstvu ne bi bilo terena za tika društva in bi Bi sosebno vzgajala tako c. k. uradništvo, ki sploh ne bi vstopalo v taka društva! A ravno zato, ker na zistemu v Primorju p grešaui) take mo irosti, so razmere take kakoršne so in vlada se ?uti prisiljeno rszpuščati društva z iz lajskimi tendencami ter naznanjati svetu s posebnim |M»vdarkcro, da fu državni uradniki — par dni poprej i/stopili iz društva. Takovo sadove donaša vladni zi^tem v Primorja ! Ponosen raj bo narj, k d »r ga vzdržuje ! Prostovoljno gasilno društvo v Sežani pr redi dne 22. svečana 1903 v> šalico v krasno odieeni dvoiaai hotela »pri treh kronah« z jako zan mivino vsporelom. ZaČe tek točno ob 7. uri in pol. O lbor. Deželnemu realnemu jrininazljn v Pazinu z -sbjanakim učnim jezikom je vlada |K»d**bla pravico javnosti za šolsko leto 1902 — 1903, priznavši mu ob enem razmerje reci proč tete. x Iz fienč. Na mesto pok. g. Antona Bajca ie imeLo^al kumtorij obrtne nadaljevalne š >le za zidarje v Rsoč^h definitivnim voditeljem na tej šoli g. Rudolf.* Vižiotina, učitelja ttmkaj, in drugim učiteljem g. Urha Paviico. X s iuiomor okrajueea sodnika. Iz Or lovca v Dtlmariji poročajo, da se je okrajni »odnik A d Ion VišiČ vrgel v reko Zrmanjo ter utonil. Samomorilec je zapust 1 ženo in več otrok. Pre ino je skočil v reko, je izpil ste-k!en:č>o strupa Ur si privezal kamen okolo vratu. V uradu je pust I uro, poročni prstan in list. Na l»regu reke pa sukao in klobuk. Govori se, da je s:oril ta grozni korak radi tega, ker je dobival često ukore od predpostavljenih oblasti. Vesti iz Kranjske. * Spomlad v zimi. Na Šmarni gori nad Ljubljano so predvčsrajnjim ;zletoiki trgali zvončeke in druga cvetice, oznanjevalke spomladi. Nekateri so bili celo tako srečni, da so dobili že vijolice. * Voz preko trebuha. V Bukovici je 15 letni Ig. Kljun prišel pod voz, ki mu je šel preko trebuha. Poškodovalo ga je tako hudo, da je siromašni fant umrl še tisti dan. * Napad na občinskega redarja. V Šiški pri Ljubljani je predsincčnjim neznan človek napal obč. redarja, ko je ta slednji v nekih stranskih ulicah prižigal luč. Zločinec je redarja zabodel v vrat in ga težko ranil. * Pravico javnosti je priznala vlada za dobo tekočega šolskega leta 1. in 2. razredu idrijske realke in obenem priznala reci-prccitefno razmerje. * Volitve v celjski okolici. Ker je zavedno slov. ljudstvo zvedelo, da mielijo celjski Nea.ci v svoji grabežljivosti na*ko- ; čiti občino okolice celjske, tako, da bi dobili v njej gospodarstvo ter Da ta način odtrgali okolici potom inkorporacije najbol.ša davkoplačevalce, se isto pripravlja z vso vnemo na prihodnje volitve. Vsako neieljo se prirejajo ljudski Bbo.ii pj okolici, kjer se ljudstvo poučuje in se mu odpirajo oči pred nemško nesrečo. Piedvč.raj je bil tak ljudski shod v Sp. Hudinji, ki je bil, kakor prejšnji, prav dobro obiskan. Po »Slovencu«. * V Ameriko. V noči od sobote na nedeljo se je odj»eljalo z južnega kolodvora v Lj ubija A 76 Hrvatov v Ameriko. vile vse bližnje alice in udrle eel<3 v hiše. V nekem velikem restavrantu so napravile ogromno škodo, pokvarile so vse perilo in vse pohištvo, pojele vse, kar je bilo notri in prepodile seveda vse goste, tako, da je moral gospodar restavrant zapreti. Pred podganami ni več prav nič varno in jih nikakor ni mogoče prepoditi. Nekega večera so v dvorano neke restavracije zaprli psa one pasme, ki je izvrstna za lov miši in podgan, a naslednjega jutra našli so le ostanke psa v dotičnem prostoru; podgane so ga namrač skoraj popolnoma ptjele. Razne vesti. Koliko je vredna žena. V Tgandi stane dobra žena po srednji ceni štiri vole, škatljo municije in sest šivalnih igel. Ktf^rska žena stane — primerno položaju nje rodbine v družbi — od dveh do dtset kron. V" Tatarski dajejo tašii gotovo kvantiteto masla. Pri Mishmčih (?) plača bogataš za evojo za-ročnico dvajset volov ; ako pa je siromak, more dobiti ženo za enega prašiča. V deželi Timora se ne more nikdo ženiti, ako ne poseduje slonovih zob. Na figijskem otočju treba imeti kit >vih zob, a pri divjakih mon-gonskega plemena se more žena zamenjati z dvema jelenovima dlakama. Pri nas se sicer žene ne kupujejo, stanejo na vendar le mnogo. Štrajk dunajskih zdravnikov. Početkom oktobra m. 1. dostavilo je ministerst^o za notranje Btvari nižeavštrijskemu namestništvu naredbo, ki določuje, da morajo asistenčni zdravniki v tamošnj h bolnišnicah štiri leta prakticirati. Mladim zdravnikom ni to ugajalo in Š3 istega meseca imeli so dunajski asistenčni zdravniki shod, na katerem so proti tei odredbi protestirali in odposlali minister-stvu spomen:co, v kateri so navedli svoje zahteve. Ker niso do 1. decembra m. 1. dobili nikakega odgovora, d jloeili so kakor zadnji rok za odgovor na svojo spomenico d*n 31. januvarja 1. Tudi do tega dne ni-o dobili še nobene reš tv«j, vsled čjsar so dunajski asi^t n^ni zdravniki odposlali asi-stenčnim zdravnikom po vsth avstrijskih bolnišnicah spomenico, katero so vsi asistenčni zdravniki podp sali in se s tem obvezali, da bodo sledili vsem odredbam društva asi-stenčmh zdravnikov. V soboto so dobili slednjič odgo*o: na svojo spomenico, kateri | jih pa ni ztdovoljil, vsled česar so dunajski asistenčni zdravniki, katerih je 200, sklenili stopiti v šrrajk. Dobava plaščev za srbsko vojsko. Iz Belegagrada javljajo, da je srbska vlada naroči a pri ne^i srbski tvrdki 50 000 vojaških plaščev za ceno po 24 kron za vsacega in da je stavila pc g «j, da je naročene plašče dopo-slati v najkrajšem času. 70 let trgovski pomsenik. Moric Gut-man, trgovski pomočnik v Budimpešti je slav il te dni 70 letnico svojega službovanja pri tvrd Ki Bernard Ru«t. Jubilar je ob enem dovršil 87 leto svojega življenja, a je se tako trden, da točno vrši svojo službo. Podgane V Londonu. Neki okraji v Londonu imajo te dui veliko nadlogo. Mestni svet je namreč sklenil, da se ima porušiti mn go starih hiš v nekem delu mesta. V tem delu so imele podgane v podzemeljskih luknjah svoja velikanska gnjezda in ker so morale radi podiranja hiš pobegniti iz svojih dosedanjih bivališč, bo podgane kar prepla- Slovensko društvo »Ilirija« t Praffi priredi v proslavo 50 letnice rojstva slavnega češkega pesnika prof. Jaroslava Vrch-lickega, v petek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Choderove reBta7racije slavnostno društveno sejo z nastopnim vspo-redom : 1. Pozdrav društvenega predsednika tov. iur. E. Stareta. 2. »O Jaroslavu Vrchlic kem«, predava tov. iur. Franja vitez Z žka z Troc-nova. 3. Anton Nedved: »Mili krai«, zapoje pevski zbor »Ilirije«. 4. Recitacija slovenskih prevodov Jaroslava Vrchlickega, prevel j ust. Janko Pretnar. 5. Hugo Sattner: »Po gled v nedolžno oko«, zipoje društveni kvartet. Gostje dobro došli ! Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 3.8, ob 2. uri p^poludne 5.0 C. — Tlakoma r ob 7. uri zjutraj 753.9. — Danes plima ob —'49 predp. in ob 11*58 pop.; oseka ob 7 12 predpoludne in ob 6*16 popoludne. Kuga. PALMA 16. (H.) Italijanska ladija »Iri6« j* na svoji vožnji i< Zjedinjenih držav v Marsiljo dospela semkaj. O i moštva sta dva njih umrla a več p)m">ršČakov je zbolelo, kakor se sodi, na kugi. Imenovanje škofov na Francozkem. PARIZ 17. (B.) Ozirom na kontl kt, ki je nastal radi zadnjega imenovanja škofov med francozko vlado in vatikanom, javljajo listi, da je vatikau predložil, naj se namesto sporne besede »nobis« izvoli kaka druga beseda istega pomena, ob kateri bi se fran-cczka vlada ne sp »dtikala. Neki kardinal da se je izjavil, da si jedoe besede vendar ne more odpovedati konkordata. Bolezen saksonskega princa Friderika Kristijana. DRAŽDANE 17. (B ) Glasom zdravniškega poročila, izdanega ob ®8. uri 15 min. predpoludne, n so v stanju princa Friderika Kristijana v zadnjih dueh uavstale nikake spremembe. Će tudi je princ že v četrtem tednu bolezni, vendar se toplota telesa ni zmanjšala, kakor bi bil» ž deti. Splošno stanje telesnih moči in tok si zadovoljivi. Listnica uredništva. Gospodu dopisniku iz državnega zbora na Dunaju: Kuverto prejeli odprto in s pripombo ; poštnega urada: »Ohne lahalt eingelangtc. Izdajatelj in odgovorni urednik FR\N G9DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Književnost in umetnost. Jarosiav Vrhlicky, slavni češki pisatelj in pesnik, je slavil včeraj 50 letuico svojega rojstva. Vrhlicky ni le eden najslavnejih sinov naroda češkega, ampak uvrščati ga je med najizbraneje duhove vsega sodobnega prosvit-Ijenega sveta. Pred genijem Vrhlickega se k arjajo celo tudi sovražniki naroia češkega. »Neue Freie Pres?e« na pr. povdarja, da je pisateljska plodovitist Vrhlickega tolika, da je le malo primer v svetovni literaturi. Poleg nepregledne vrste proizvodov svojega genija — epiških in dramatiskih del — je Vrhlickv uzorno preložil na češki jezik malo ne vse vodilne duhove v literaturah druzih narodov. Na drugi strani se dda Vrhlickega prevajajo na vse moderne jezike, posebno ptidao tudi na nemški. Vrhlickv — česar ; pravo ime je Emil Frida — je profesor j splošne literature na češki uaiverzi. Kako visok je Vihlicl:y po svojem ge-| niju, priča tudi dejstvo, da ga je cesar posebno odlikoval, povzd gnivši ga v člena g^spodake zbornice. Po vsej pravici slavi nared češii jubilej Vrhlickega kakor svoj — naroden praznik. Vsi češki lieti prinašajo slavnostne ; članke. Internacionalna korespondečna asocijacija »I C-A« imenuje se zakonito pri ! znana drjžba, katera svojim členom ^med Ikater.mi so učenjaki, umetniki, prcfssorji, častniki, uradn ki, trgovci, jezikoslovci brez razlike stanu, konfesije in narodnosti) nudi dopirovalno zvezo v vsak vsemi sloji, z vsemi narodi kib. — V družbi je sedaj [ členov. »Iateraacijonalna korresponlečna asoci-Ijacija« ima doslej sedem stkeii in sicer: I. take, ki si dopisujejo radi zabave in iz zgolj idejalnih smotrov, samo radi prijetn sti, ki izvira iz medsebojnega dopisovanja različnih oee'j iz različnih dežel in narodov ; II. v svrho učenja tu ih jezikov ; III. za privatna poizvedovanja; IV. v žurnalistiške (pisateljske) namene ; V. za različna naročila v tujih krajih itd. ; VI. za različne zbiralce p štnih znamk, naturalij iti., VII. za prijatelje šiha. Letn:na znaša 9 K 60 stot. Prospekti in pojaenila se d >be od uredništva liata »Icaea«, Dunaj I., Ka'ntnerstrasse št, 31. AlikmlfiT Levi liizl Prva U> aajiolja totarna foMiVn* vuci vrst. I* TRST TOVARNA: Vla Te«a, vogal VI« Ualtun - ZALoas: Plazza Rosarfo it 2 (šolsko poslopje) In Vla Riterse ti. Z! Telefon ftt. 670. -- VriJk isi>«/ t&pcc&rij, *rc«J te siUt, Izvrtaj* c*i®čbc tudi po poasbuit stAČrtfii. iiumonu ciiii ziiieu 11 miso Predmeti postavio so na patoferod a iS že'oznioo franko, % m s? Sf m & 881 m m m n m m m Gustav Bonazza y Trstu, Piazza Barriera vecchia, (vogal Androna deli* Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev — in tapecarij. =zzzz== j - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ......kolodvor ali brod v Trs:u....... resen namen z in v vseh jezi-približao 2000 Užgaui znak na zaiuasku t Tarstfo MATrONIJA proU ^sstjl^ifš Gi83sMWer ponarejanju ;SauerbraniL mhu nnttnn * * v n n Brzojavka poročna. Usta j a v Maroko. MADRID 16. (B.) Glasom zadnjih vesti iz Feza od dne 11. t. m. aa čete sultina napadle ozemlje pretendentu naklonjenih Ka-bilov v Hiavmsu, uporniki pa so jih odbili in uprizorili veliko klanje. 3C n a u X n M n X n nt Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsfce zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej firfton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. HajTečja tovarna ponistra primorate dežele. Solidnost zajamčena, tajti les seosuSi v to nalaSč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačen. Pristen brinjevec | liter po 2 K 20 st predaja PETER ŠMID v Selcah nad Škcfjoloko. Proda se v Barkovljsh p« i»ko nirki ceni sli *e pa zamenja z malo hilieo. Nar lov | ri vratarju hiAe št. 2 na postnem trgu. UXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXX lUUrtKN/1 rUrtlilUfl Paglianova pijača 1 IGNACIJ KRON IcPD C P Lmpt " B»rkove1j( ki bi pre »1 pod IctC % C r 1IICI dobrimi pogoji obdelov-nje dekega rrmljifča. Naslov pri vratarju hi?e st na nohtnem trgu. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur 96 rahaja v dobroznani ir zalogi pohištva Rafael Italia Trst - »L Malcanton it. 1. • Trst. X tt K X » n n x x x x x x x • • • prof. ESraesta Fagiiano C • ® nečak pokojnega profesorja Hieronlma Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte »t vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Raročbe je nastavljati na tvrdko prof. Critcst psgliano, Jfapolj, Galata San jVfarco štev. 4. X X X X X TOUflRNfl POHIŠTVA Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. x x X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx «xxxxxxxxxxx H co os H H w H Krompir iz Malte. Dobro vpeljan agent >š -ofmvi ir\ I «>d <-fi(ao ojiiq ** ^nr^ - ifpiozo t.*rji xi> fX]rj '3)s; 0qBJ0dn z lACJd •po 'aaotsjodu auzon »6njp u; 3|nz aBad auo|os 0>|0J aan bz NIHVOIJ3 vavnuod vAONvnn TnJ BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odposiljanje po železnici ali morju. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra i Piazza Roaario pod ljud. šolo Bogata zaloira raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Po&tne naročbe se izvrSe takoj. PoSiljatve bo poštnine proste. Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter i*e tovrfuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za. mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-rega skladisča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnin skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javae straže v Trstu in Miljah ter orožnistva c, kr. p»iv. avstr. Lloyda. Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. irauz-Josefs-Ouai št. Ia otekarne m menične banke V] Momak ovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že mtve ali prehoda v vojake zavarovani zne sek proti malemu odbitku pred pretekom za\arova)ne dobe. Glavni zastop v Trsta, Corso tš 7. Telefon 469. pristne le z rudečim napišem »J. Pserhofer« na pokrcvcu vsake = škatijice. - mnogo let raišiij^ne, eo te krrgljice staro priznano, lahko odvajajoče in od mnogih idravnikov obe nt-tvu pr;j oročeno zdravilo. Te kio^ljice delu ejo tako mile, da se ne občuti nikakih slabestij ter j.h zamoiejo brez skrinj vž;vat' tudi otroci. J. Pserhoferjeve odvajajoče kapljice, koje imemije navadno občinstvo >Pseih« tVrjtvr pirole«, t»e iz«leluj»-j«» žj nad 1 (JO iet edino in piistne v J. PSERHOFERJEVI lekarni na I Mi naj u. L Megerstirssse 15. Zavitek s 6 škatljicami stane K 2.10. Manje od enega zavitka se ne more poslati. Ako se denar predp!af», se dop islje poštnine prost«: ......'.K 2W 4 zavitki ........ 4.70 o zavitkov ........ 6 80 10 Posebno priporočljiva zdravila : J. Pserhoferjev balzam proti ozeblinam, 2 lončka staneta franko, nko h*- prpdpia^H...................K J. Pserhoferjeva grenka želodčna tinktura, krep^ujoeepa učinka zi želodec, franko niekimric ako se predpl*ea ... J. Pserhoferjev balzam zoper rane, steklenč c franko, se predplača................... 1 zavitek "2 zavitka .'> zavitki K 8 '.»0 10 50 18 50 K 5.— tko V manifaktnrni trgovini Me GJ v ulici Nuova, nasproti palače Salem Kuhinjske brisalke Namizni prti beli . „ „ ,, in bnrvani 1 »risalniki od platna . ,, iz Tunisa . „ dlakasti < iarnitura za (I o^eb . od nvč. naprej 12 „ o o 20 15 45 1.80 Velikanski izbor žepnih rut od kotenine in platna itd. ulica Cassa di $tsparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zaMevanje — - — — — — brezplačno. — — — — — — Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.j istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. Pekarna in slasčičarna Antona Feternel v ulici Solitario št. 25. Podpisani priporoča svojo pekarno in slasčif arno, v katerej se dobiva trikrat na dan svež kruh in slasčice vsake vrste. Prodaja tudi: vsakovrcfie moke iz ogrskih mlinov po najnizjin cenah, in pristni najfineji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi domač kruh v pecivo. Udani A. JPeternel. FILIJALKA BANKE UNION Y TRSTU sa peča 7. vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplaČila na U'koči rai'ur; .ter obrestuje: Vrednostne papirje: po 2V'0 tilko.i 3 % na mesecev _ 3V/. nu ^ Napoleone: po ž1/*°/« '»a .<> mesecev 2'/sc;„ na 1 leto b) Za giro-conto daje *23 do vsakega zneska izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veče /oe^ke treba a vizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložui knjižici. c) Zaračuna se za v,sako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero hi bodi uradnih ur. Sprejenoa za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, inenjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kaui pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" \ PoLnovplačani akcijski kapital ===== Špitalske ulice Štev. 2. == K 1,000.000 Zamenjava in eskomptige Daje predujme na vred. papirje. KUDU ie in Drodaia izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni .. . ... , ___ || ===== kupone. ===== --izgubi - vse \Tfte rent, zastavnih pisem, pnjortet, komunalnih r obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Promese izdaja k vsakemu Žrebanju. ^/gr Eskompt in inkasso menic. Borzna naročila. LJUBLJANI Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali i>a vložne knjižice proti ugodnim obrestiai. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ----dne vzdiga. -------- . . Promet s čeki in nakaznicami.