GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 70 nrarec / sušec 2000 leto VII MENGSAIn KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOM&ALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Blatnica 3A 1236 TRZIN KURILNO OUE VEDNO NAJUGODNEJSE CENE KURILNEGA OUA 162 18 16 162 22 40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo s certifikatom. ••• in zeblo vas ne bo ... Kl k< INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 738 036,738 015 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOK 9.00-12.00 Z za obmoije M23 - ob opekarni Mengei Interesente /.<\ nakup zazidljivih parccl v Mcngšu obvešćamo, (lod. III. gradi), taze, .ili na ključ; cena ugodna. - Kadomlje - sla. hišo (p+n-t-m), 4 kopalnice, skupne slanovanjske površino cea .100 m' na pare. 800 m'. - Blcd - naprodaj starejša stanovannjska hiša na parceli 880 m', - Vinje - Dolsko, slanovanjsko hišo, zgrajeno do podaljšanc III. i;radb(?ne faze. - Šenturška j',(jra |kx! Krvav(em - novejšo stanovanjsko hišo (vikend), opremljeno z vsem invenlarjem, 160 m' skupno neto površine (k+p+m), na parceli 700 m'. - Kamnik-Duplica - poslovni prostor 56 m", v dveh clažah, nov, ugodna cena. - V McngSu oddamo verjji gostinski lokal v obratovanju; obvezen odkup inventarja. - V Mengšu ob Slovenski cesti oddamo većji poslovni prostor (|)isarne); niozn.i kombi- nacija s stanovanjem, parkirišća urejena. TRGOAV T O K O V F. K ! Trgovina BURNIK Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 737 785, mobitel 0609 648 422 AKCIJA - SUPER CENE V MARCU • avtoplašči - Pncumant - plaćaš 3, dobiš 4, brezpl. monl., pl;ir.ilo 1+3 čeki • kolesa Rop - Holand - ženski 3 preslavc 27.9')(),00 - Evercsl - amortizirana prednja vilica 33.')')(),00 | • visokotlačni čislilec za pranje vozi, dvorišč 21.990,00 • agregat za elektriko - Genmac GRX 600 - šliri laklni 99.990,00 • kompresor - Idea 24 z garniluro kila 29.989,00 • stabilna krožna žapa - z nastavilvijo rezila pod raznimi koli 58.939,00 • varilni aparat - Varex 152 11.990,00 • avto radio - Clarion - ARB 2370 R4 21.400,00 • zvočniki - ovalni 100 W - Clarion - par 8.990,00 - ovalni 150 W - Clarion - par 11.500,00 • kovčki - stresni za prlljago - Cargo 22.610,00 AKCIJA POMLADI: Kolesa Rog -10 % gotovinski popust ali od 1-9 čekov Skuterji Piaggio in Cilera - kredit od 1-3 leta - brez pologa od TOM+0% obresti. Ob nakupu brezplačno obvezno zavaravanje. | VEDNO NA ZALOGI avtodcli za vsak avto od slrehe do izpuha, zavore Lucas, avtoelektrika Hella in Saturnus, akumulatorji za motorje, osobna in tovorna vozila, izpuhi ASSO - 2-letna garancija, ploćevina za osobna vozila, prtljažniki Fapa, ročno orodje Unior, olja, filtri, ild. Trgovina je odprta od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte o naši pestri in konkurentni ponudbi!!! Drage bralke, spoštovarti bralci! ŽUPANOV UVODNIK 4 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA 4 KAZALO Kadar smo bolni, si želimo, da bi čim prej prišli do zdravnika, ki bi imcl dovolj časa, da se posveti naši težavi in da bi bilo birokratskih opravkov čim manj. Kot kaže, se bo vse to uresničilo v bližnji prihodnosti z uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja. Mengšani jo borno dobili junija letos. Vse več elektronskih poti ubirajo tuđi banke, vendar LB Banka Domžale in poslovalnica v Mengšu zaenkrat še ne uvajata sprememb pri plačilu provizije za platilo položnic. Na razpolago sem dobil sobo, kjer bom imel vsako sredo od 16. do 17. ure uradne ure za vse občane, ki bi mi želeli sporočiti kar koli v zvezi z našim občinskim glasilom. Vabim pa tuđi vse, ki bi se želeli honorarno ukvarjati z novinarstvom, naj me obiščejo zaradi pisanja mengeške kronike. Občina je z internetom že priključena na državno hrbtenico. Upam, da bo uredništvo Mengšana kmalu dobilo tuđi računalnik z elektronskim naslovom, do takrat pa mi lahko svoja besedila pošiljajte na domači naslov: Matjaz.Koncilja@siol.net V tokratni številki boste lahko prebrali tuđi horoskop. Prijetno branje! Urednik OBČINSKA UPRAVA 6 113 POLICIJA PROMET 11 PODJETNIŠTVO 13 POLITIČNE STRANKE 14 vJđPvrZ let". 'Ce sem dobil kaj preveč, bom vrnil!' DRUŠTVA T> PORTRET MESECA I1) Cirila Ules: gospa z zlatimi rokami KULTURA 16 Fotografija na naslovnici: "Šopek" - PE7LK ŠKRLEP MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ >M Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517), Alojzij Janežič, Maleja Jemcc, Ana Jernejčič, Tcrczija Poloćar - Korošcc, Taljana Sivec Strmsek, Majda Trobec ►H Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, lel. 7247 106 ►M Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, lel. 737 41)4 ►H Lektoriranje: Lili Epih »I Realizacija: Nagelj d.o.o. GKAFIČNI STUDIO HERLE lel. &fax: 713 074 »\ Izdaja: Občinski svet Občine Mengcš. McngSan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos- podinjslva v obf ini Mcngc-5 brezplačno na dom. m Distribucija: Primož Kržan, lel. 737 2% PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 8. marca. UVODNIK OBČINSKEGASVETA ŽUPNIJA MENGEŠ 19 NAŠAŠOLA 20 IZ PRETEKLOSTI 22 ŠPORT 23 ŽIVLJENJE VOBČINI 25 NASVETI 27 ZDRAVJE IN LEPOTA 28 OBVESTILA 31 KNJIŽNE NOVOSTI 33 MENGSAN Urage občanke, spostovani občani! * Štirinajsti uvodnik pišem tik po sprejemu proračuna za leto 2000 in seveda pod tem vtisom. Letos smo ga sprejeli nekoliko prej kot lansko leto. Lanko bi ga še prej, ker je bil v postopku sprejeman- ja že od oktobra 1999: sprejem izhodišč (brez pripomb sveta!), nesprejet osnutek decembra 1999 in sprejet osnutek februarja 2000. v tem času se je predlog proračuna izboljševal, predvsem v formal- nem, manj v vsebinskem smislu. Tako kot lani sem ga tuđi letos predstavil po naseljih občine - odzivje bil povsod zelo dober, še posebej v Topolan, z izje- mo Mengša. Glavna letošnja naloga Je izdelava in sprejem postopkovnih aktov in dokumentacije ter pridobitev virov financiranja za velike stroške obnove vodovoda, izgradnje manjkajoče kanalizaci- je s sočasno modernizacijo oz. izgradnjo ulic (ne- katere so še v makadamski izvedbi in v privatni lasti, kritična je javna razsvetljaval in pogodbeno izgrad- njo plinovoda in informacijskega omrežja. Prednost za izvedbo imajo projekti iz letošnjega proračuna. ■ Pohvalen je napredek pri potrjevanju proračuna. Po glasovanju o dopolnilih gaje (ob pol dveri zjutraj) podprla več kot dvotretjinska većina (15 za, 3 proti, en svetnik ni bil prisoten na seji) - kar pomeni, da ni bilo povšalnega zavračanja proračuna s strani takoimenovane opozicije. Občlnskemu svetu se za sprejem proračuna in njihov prispevek zahvaljujem. ■ Posebnost sprejemanja letošnjega proračuna so bila številna dopolnila, vložena s strani svetnikov LDS+SLS in SKD. LDS+SLS Je vložila 20 dopolnil, jih 10 umaknila (verjetno zato, ker so se podvajali z dopol- nili SKD, kl Jih Je podprla) in s 3 dopolnlii ni uspela pridobiti podpore večine. Tako se bodo na primer ugodni krediti za gospodarstvo zmanjšali na manj kot tretjino lanskih; manj kot tretjino predlaganih sredstev je sedaj za odkup zemljišč (kar bo povz- ročilo probleme pri pripravi investlcij in realizaciji že sprejetih sklepov o odkupih), crtana so sredstva za sofinanciranje predlaganih programov Podjet- nlškega združenja Mengeš ■ predlogi gdč. Komatar in g. Cubanca, ki se usmerjajo na gradnjo športne dvorane, ki se letos ne planira. Svetnika SKD sta predlagala skupaj 36 sprememb proračunskih postavk. umaknila sta 4 dopolnila, 5 pa jih ni bilo izglasovanih. Popravki so bili v smislu varčevanja in preusmerjanja sredstev za aparat za analizo krvi, kanalizacijski kolektor, cesto v Koseze in za športno dvorano na račun zmanjšanih postavk za upravo, investicijsko vzdrževanje, Interneta občine (npr. čltalnlce In opreme krajevnega urada), obletnlce (dan državnosti, dan samostojnosti, 300 letnlca rojstva Franca Jelovška), dogovorjenlh In skupnih programov društev in organizacij, več kot pre- polovljena sredstva za ugodnejša stanovanjska posojila za sociaino ogrožene in mlade družine, crtanje sredstev za sklade dela za podporo (skupaj z državnimi sredstvo zaposiovanja brezposelnih ter sredstev za manjša priložnostna vzdrževalna in ure- jevalna dela v vaških skupnostih - predlogi g. Franceta Hribarja In g. Roberta Ručigaja. Zapisnik o poteku te seje in o glasovanjih si lahko zainteresi- rani ogledate na oglasni deski Občine Mengeš, v kratkem pa bo možno to spremljati na internet strani Občine Mengeš. ■ Občina Mengeš je sedaj vključena v državno infor- macijsko omrežje, preko katerega borno postopo- ; ma povezali tuđi knjižnico In solo ter druge javne in ; družbene organizacije; predvsem pa sedaj ni | nobenega tehničnega problema več, da bi odprli i krajevni ura"d upravne enote Domžale v prostorih Občine Mengeš, ražen pripravljenosti za to Minlstr- ; stva za notranje zadeve in posluha Sveta obćine Mengeš glede zagotovltve dela sredstev za potreb- \ no opremo (v letošnjem proračunu je večina v svetu I sredstva za računalniško opremo urada in čltalnice i crtala In preusmerila za cesto v Koseze!). Za začetek | borno vseeno vzpostavili nekaj Javno dostopnlh ; (rabljenih) računalnikov v čltalnici nad sedanjo ; knjižnico in na občini Mengeš - zopet seveda, če bo i za to tuđi posluh s strani večine (v informacijski | družbi ki nastajal v svetu občine Mengeš. i Tokrat tretjlč In zadnjlč (rok oddaje je 15. april : 2000) objavljamo poziv vsem zainteresiranim (last- I nikom zemljišč in drugim: organizacijam, posamez- ; nikom, itd.), da predložijo vloge za spremembe . družbenega/prostorskega plana Občine Mengeš. i Poleg teh sprememb prostorskih planskih aktov : imamo v postopku ćelo vrsto takoimenovanih ; Izvedbenih aktov, kl na koncu sele omogočajo pri- \ dobitev lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja. S i tem borno nadoknadili neurejenost na tem pod- ! ročju, v zadnjih desetih letih ni bil sprejet noben tak ; akt, ter sprostili legalno investicijsko dejavnost. '■■. m Vsem se zahvaljujem za prispevek k bolj cisternu | In urejenemu okolju. Predvsem tištim posameznl- : kom In organizacijam, ki še vedno po stari mengeškl i navadi pometajo tuđi javne površine v okolici hiš, i tište, ki so čudovito uredili svoje hlše iprimeri na i Prešernovi cesti), in nenazadnje tište, ki nas opozar- ; jate na naše občlnske obveznosti, napake oz. ; naloge. ; ■ Za zaključek mlsel Iz koledarja podjetja lek za leto ; 1999 (prirejena na naše občinske razmere- I okoliščine): i POSODABUANJE. Razvoj In nenehno Izboljševan- i Je ■ spreminjanje na boljšei? delovnlh procesov, '■ tehnoloških in Informacijskih temeljev, osebne- i ga In duševnega ravnotežja, medsebojnih I odnosovje osnova uravnoteženega napredka v : skladu s ćloveško In živo naravo. Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe VI SPRAŠUJETE ... ODOOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Vprašanje posredovah Alojz Miklavčič Na desni sirani magistralne ceste Mengeš- Ljubljana se na obstoječi poljski poli že dalj časa nahaja tako rekoč smelišče predvsem različnega gradbenega materiala. Smelišče se v zadnjem času ćelo širi. Poleg tega se prostor uporablja ludi za parkiranje večjega števila tovornjakov in v dopoldanskem času ludi osob- nih avtomobilov (očilno gro za vozila voznikov lovornjakov). Glede na to, da gro za zcmljišča, ki I so po družbenem planu namenjena izključno , kmelijstvu (I. območje kmelijskih zemljišč), gre za očilen nezakonit poseg na ta zemljišča. Poleg tega je samo parkiranje težkih kamionov na lej lokaciji izredno problematično ludi iz prometno- ga stališča, saj ti lovornjaki v jutranjih urah, ko je na tej cesti največ prometa, na cesto nanašajo blato in povzročajo druge nevšečnosli z izvo- zom oz. uvozom na omenjeno poljsko pol. Zato od občinske uprave zahlevam: • da se povzročilelja najprej pisno opozori in se mu postavi razumen rok (1 mesec), v katerem f naj odstrani ves matcrial in zemljišče vzposlavi v prvotno stanje; • da se v primeru nespoštovanja predpisanega roka na nezakonit poseg opozori vse pristojne inspekcijsko službe (kmetijsko, inspekcijo za okolje in prostor, zaradi nevarnosti onesnaženja podlalnice pa ludi zdravstveno inspekcijo); • da se v primeru neukrepanja inspekcijskih služb na nezakonitost opozori ludi pristojna ministrstva kol drugostopenjski organ pristojnih inspekcijskih služb. Odgovor: Nalog za prijavo kmclijski inspekciji je že. bil izdan. Razcn primara Tavčar-Tradc (kjcr je bilo opozorilo s sirani občine že dano, žalo ga ne bi ponavljali), so tu še drugi primari kršitev, kot npr. Mušič med Mcngšem in l.oko, primer Škode, posag v l.oki v vodotok in brezino l'šate, itd. Inspekcije ukrepajo zelo birokratsko in počasi. V primeru Kongo bara, kjer je bila vloga dana že na drugo instanco, še ni nič rešenega. Vprašanje posredovah Alojz Miklavčič V Občini Mengeš je vedno večji problem uživanje različnih drog pri mladih. Zasvojenci se zbirajo predvsem na širšem in ožjem območju osnovne sole (npr. na otroškem igrišču pred solo) kar je iz moralno etičnoga slališča popolnoma nesprejcmljivo. Občinsko upravo sprašujem: Ali je Občina Mengeš že imela kakšne akliv- nosli zopor razpečevalce in uživalce drog na območju občine Mengeš in ali se na občinski ravni predvideva kakršen koli program za boj proli drogam? ŽUPANOV UVODNIK D MENGSAN .... ŽUPAN ODGOVARJA Odgovor: Občina Mengeš doslej ražen nckaj konkretnih razgovorov s prislojnimi službami ni izvajala posebnih ukrepov za preprečevanje zlorabe drog. V prihodnjem Idu je predviđeno, da bi Občina Mengeš zagolovila določenc prostore za druženje mladih (Pododrje v Kulturncm domu in določene prostore, ki jih je sproslil Ml AMIGO). Vprašanje posredovah Franc Hribar Z odgovorom na svetniško vprašanje oz. pobudo (pod št. P-23-2/2) v zvezi s čišćenjem struge Pšate na odseku Suhadole-Topole-Mengeš obča- ni nikakor ne moremo bili zadovoljni. Vprašanje je bilo dano na nadaljevanju 2. seje OS OM 20.1.1999, pisni odgovor ima dalum 29.9.1999. V odgovoru je med drugim nakazana verjetnost, da se bo poskušalo uvrstiti čišćenje struge Pšate na odseku Suhadole-Topole-Mengeš v plan za prihodnje lelo. Ni pa jasno, kdo bo poskušal uvrstiti v plan čišćenje kanala: Občina Mengeš, Minislrstvo za okolje in prostor, Hidrotehnik ali ??? Ponovno opozorjam, da je slruga Pšale na odseku Suhadole-Topole-Mengeš v kriličnem stanju. Nanosi prsli, peska in Irave so na neka- lerih meslih zožili pretok Pšale iz 4 m na 1,5 m. Glede na to, da se v zgornjem loku poloka Pšate slruga pospešeno sanira, v lem deki pa zapušča, se ob velikih nalivih, ki smo jim žal v svetu dnevno priča, potencira nevarnost poplave ne samo v Topolah, ampak ludi v Mengšu in l.oki pri Mengšu. Ob pogledu na strugo Pšate na odseku Suhadole-Topole-Mengeš je vsakemu laiku jasno, da je pretočnost struge manjša in s tem ludi lok Pšale počasnejši, nevarnosl preslopa bre- gov pa večja. Način pristopa k sanaciji ni resen m v primeru poplav in s lem povzročene škode bomo zahtevali odgovornost posameznikov. Odgovor: rodjetje Hidrotehnik oz. njegov koncesionar trenutno izvaja čišćenje struge Kate in potoka Sumberk od mostu za Dobeno proti Trzinu. Obcinska uprava je vzpostavila stik z odgovorno Projcktantko ga. Vesno Sušec-Šuker in se dogo- Varja za sestanek, na katerega bo vabljen ludi g. Franc Hribar. V našem interesu je, da se dela pričnejo čimprej oz. lakoj, ko bo končana zdajšnja sanacije struge v Loki pri Mengšu. Potrebcn bi bil tuđi dogovor z Občino Komenda, da ne bi ostal nesaniran dcl struge v Suhadolah, ki bi še vedno predstavljat potencialno nevarnost za poplave v Topolah. ()p.: Sestanek je bil v prostorih Občine Mcngcš 22.02.2000, kjer smo se s predstavnik! MOP (g.Šala), Hidrotchnika (ga. Šukcr), predstavniki Topol (g. Hribar, g. Alcš, g. Črnivec) in Občinske uprave (g. Frleta, g. Pogačar) dogovorili, da bodo člani vaškega odbora Topole in g. Frleta iz občinske uprave, opravili pregled struge Pšate in na osnovi ogleda sestavili zapisnik o potrebnih i večjih delih, ki bi jih polem uvrstili v plan za leto i 2001, letos pa bi se zaradi pomanjkanja sredstev, I ki jih v ta namen namenja država, omejili Ic na \ najbolj nujno vzdrževanje in obsekovanje erodi- • ranih in zaraslih brezin struge. Povezali se bomo I ludi s predstavniki Občine Komenda. Vprašanje posredovah Branko Lipar Občina je laslnik površin v šporlnem parku, kjer so uporabnikom na razpolago različni objekti in naprave (za vadbo, rekreacijo ild). Kdo odgovarja za morebitne nesreće in poš- kodbe, zlasti, će se ugolovi, da naprave nišo varne ali bre/hibne? V mislih imam zlasli površine, ki jih uporabljajo društva, kot npr. DPM, NK. Podjelje za varnosl pri delu BORŠTNAR cl.o.o. je ob pregledu naprav v okto- bru 1999 ugotovilo nepravilnosti oz. poškodbe pri poslavilvi golov na pomožnih igriščih NK (gola ništa pritrjena) ter na gugalnici na otroškem | igrišču. Ali so napake odpravljene? | Vprašanje glede varnosti se nanaša ludi na i skate naprave na igrišču. ; Odgovor: ! Za lehnično brezhibnost igralnih pripomočkov v šporlnem parku odgovarja Občina Mengeš, ki ludi sprotno odpravlja vse napake (poškodbe) - njena pristojna služba, ki pa ima velike prob- leme, saj je veliko namernih poškodb igral in drugih naprav in je včasih nemogoče lakoj sani- rali vse nastale napake. Predvidevamo tuđi osvetlitev otroškega igrišča. Glede postavitve golov na pomožnem igrišču menim, da odgovarja NK, ki za svoje aktivnosti dobiva tuđi določena sredstva od Občine Mcngcš. Vprašanje posredovah Branko Lipar Operativni načrl za odpravo pomanjkljivosli in nevarnih točk na lako imenovani "VARNI POTI V SOLO" bo po izjavi župana na 10. seji vsebo- van v prometni studiji, ki jo je naročila občina. Kdaj bo studija narejena? Ali bodo vse aklivnosti in ukrepi "pokrile" s proračunskimi sredslvi Občine Mengeš v letu 2000? Odgovor: Studija slanja in analiza prometa v Občini Mengeš (vključuje ludi t. i. "varno pol v solo") bo narejena predvidoma konec junija. javno naročilo (z zbiranjem ponudb) je bilo oddano z novim letom, vendar smo ga morali ponoviti, ker so bila predviđena premajhna sredstva za izdela- vo studije. Predvideva se tromesečni rok za izdelavo te studije, ki je pokrita s sredstvi iz proračuna OM, ki je bil sprejet na 13. seji. Vprašanje posredovah Branko Lipar Kaj je bilo v letu 1999 planirano v programu odpravljanja arhitektonskih ovir? - Kaj je bilo uresničeno? - Kaj ni bilo uresničeno? Odgovor: Glede odpravljanja arhitektonskih ovir ("spuš- čanje robnikov") v letu 1999 ni bilo nič izve- denega, ker izvajalec zaradi prezaposlenosti (gradnja Ulice za Pšato) ni mogel izvesti že dogovorjenih aktivnosti. Le-te bodo na vrsli lakoj, ko bodo to dopuščalc vremenske razmere - predvidoma do konca marca 2000! Vprašanje posredovah Marko Jerič Kdaj bo popravljena ograja na mostu na Dobeno? Odgovor: Ograja na mostu na Dobeno bo popravljena do konca marca 2000, ker je bilo naročilo za popravilo ic oddano gospodu Vahtarju. Vprašanje posredovah g. Marko Jerič Kdaj bo urejen problem z zastajanjem vode na cesti proti avtobusni postaji in utrdilev vozišča? Odgovor: V preteklosti smo se dogovarjali z g. Mušičem, da bi na severni strani te ceste uredili "muldo", vendar do dogovora ni prišlo. Druga varianta je bila, da ceslišče dvignemo z asfaltom in bi bil padec vode na drugo stran, kjer bi voda lahko odlekala na njivo, pa ludi ni prišlo do dogovora. Občinska uprava se obvezuje, da bo v naj- krajšem možnem času skušala doseći dogovor z vsemi prizadetimi in resili problem zastajanja vode na strokoven način in z najmanjšimi stroški. Vprašanje posredovah Marko Jerič Kdaj se bodo pričela dela (razsvetljava in asfalti- ranje) ulice Na gmajni (proti Brojanu)? Odgovor: V letošnjem lelu asfaltiranje ni predviđeno, rešeni pa naj bi bili vsi lastniški problemi. Glede jR pa so dogovori v teku - IR naj bi bila B MENGŠAN VI SPRAŠUJETE ... (nadaljevanje s prejšnje strani: ) priključena na zasebne clcklro priključke 0 svetilke), za katere bi Občina Mengeš plačevala lastnikom "pavšal" za električno energijo. V kopletu z asfaltiranjem borno jR uredili po rešitvi laslniških problemov. Vprašanje posredovah Marko Jerič Kdaj se bo pričclo z doli na Teslenovi ulici - nova plast asfalta? Odgovor: V letošnjem letu borno izdelali idejni projekt za ceh Tcstenovo ulico, ki bo predvide/ ludi rešitev lastniških odnosov, zajcmal bo tuđi obnovo močno poškodovane kanalizacije ter obnovo javne razsvetljave. Ta projekt bo osnova zn izdelavo kompletnega PGD in PZI projekta s celovito komunalno infrastrukturo. Vprašanje posredovah Marko Jerič Vprašanje podjetnika iz Loke: Ali lahko, in kdaj, odkupi parcelo oz. delovni prostor v IC Mengeš? Odgovor sem posredoval ze l.'S. seji Občinskcga svela. Kratck povzetck bi bil, da podjetnik lahko žc zdaj kupi zemljo, bolj pametno pa je, da počaka na ureditveni nacrt za to področje, saj ni nujno, da je predviđen objekt smo na eni parceli. porolad v obđni /%ng£i OČISTIMO OKOUE Tuđi letos borno od 5. do 18. aprila imeli v naši občini organizirano pomladansko čišćenje. V akcijo se bodo vključila vsa društva in organizacije, šola in drugi, ki bodo s svojimi člani očistili naše skupne površine (drevorede, Gobavico, bregove Pšate, skupne zeleniće, parke, križišča, okolico spomenikov, javnih zgradb itd.). Vsi občani ste povabljeni, da se lej akciji pridružite, še posebej pa priporoćamo, da uredite neposredno okolico svojih bivališč, tuđi dele pločnikov in drugih javnih površin po stari lepi mengeški navadi. Občina bo s svojimi javnimi delavci in izvajalci urejala zadeve. Vaša mnenja in zahteve posredujte odgovornim za vzdrževanje in nadzor (tel.: 7247105, 737310 ali 737081, v nujnih primerih ludi po lel.: 041 912550 - Boris Kavčič). V času čistilne akcije bodo v Mengšu, l.oki, Topolah in na Dobcnu postavljeni na običajnih mestih veliki zabojniki. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV be 5. in 6. aprila 2000 Na dan odvoza kosovnih odpadkov pripravite odpadkc ob vaših zabojnikih, in to najkasneje do 5. ure zjutraj. Vreće za odpadke bodo na voljo v času uradnih ur na Občini Mengeš (pri gospodu Kavčiču). Prepričani smo, da bo ludi lelošnja akcija uspela, zato ponovno prosimo, da vsi skupaj skrbimo za čisto in urejeno okolico, poskrbimo za odgovoren odnos do narave in naravnih dobrin ter da vzgojno vplivamo na druge. Predsednik Turističnega društva Mengeš Franc Zabret Občina Mengeš mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan KOSOVNIH ODPADKOV iz gospodinjstev Občina Mengeš obvešča, da bo (KP Prodnik, d.o.o. opravilo odvoz kosovnih odpad- kov v spomladanskem obdobju v občini Mengeš, OS. in 06.04.2000. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odparlkov i/ gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so : embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih JKP Prodnik odstranjuje v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov ler sodov. Ravno lako v ta sklop ne sodijo avlomobilski deli in akumulatorji, odvažali pa ne bodo ludi gradbenega materiala, drevja ali živih meja. iOBVESTILA, Vlada Republ|ke Slovenije je razpisala prve volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Sloveni je. Volitve predslavnikov članov zbornice bodo v nedeljo 9. aprila 2000. Volitve so neposredne in se opravijo s tajnim glaso- vanjem na območju celotne države. Pravico volili in bili izvoljen za člana sveta zbornice imajo člani zbornice, ki bodo 9. aprila 2000 dopolnil najmanj 18 let starosti in se jim je v letu 1998 odmeril katastrski dohodek najmanj 20.000,00 SIT. Za volitve na območju občine Mengeš je določeno volišče na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, volišče bo odprto v nedeljo, 9. 4. 2000 od 7. do 19. ure. Vsi volilni upravičenci, ki se ne morejo udeležiti volitev v nedeljo, 9. 4. 2000, lahko volijo prcdčasno, in sicer v sredo in četrtek 5. in 6. aprila 2000. Volišče na prcdčasnem glasovanju je odprto od 9. do 17. ure na sedežu volilne komisije volilne enote. OBČINSKA UPRAVA ETto^O MENGSAN Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vest- nik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) PONOVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 28 v Mengšu 1. Predmet razpisa je 5 poslovnih proslorov, ki se nahajajo v srodišču Mongša v prvem nadslropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28. Površina posamoznih proslorov je: - poslovni prostor, velik 24,5 nf - poslovni prostor, velik 24,5 m" - poslovni prostor, velik 30 nv - poslovni prostor, velik 30 m? - poslovni prostor, velik 45 m2 Vsi prostori imajo možnosl souporabe sanitarij. Možno je najeli posamezni poslovni proslor, dva ali veo": skupaj oziroma vse. Prostori so primarni za pisarniško ali podobno dejavnosl. 2. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan uredili poslovni prostor v skladu z bodočo namembno- stjo na svoje stroške. 3.' Prostor oddajemo v najem za določen čas, z naj- manj Irimesečnim predplačilom najamnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najamnine ja v lolarski protivradnosti 13 DEM/m1. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizično in pravna osoba, ki morajo k ponudbi priložili do- kaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrt- noga dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni Podjetnik oz. izpisok iz sodnega registra glede poslovne dejavnosli, fizične osobo pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 6. Prijava na razpis mora vsebovali: - predslavitev dejavnosli, visino ponujeno mesečne najemnine, ki ne srne bili nižja od začetne, - jamstvo za rosnost ponudbe v visini 118.000,00 SIT mora biti plaćana na ŽK 50120-630-81025 do 17.4.2000. Polrdilo o plačilu jamstva je sastavni del zahtevane razpisne dokumentacije. Napovednik dogodkov MAREC 2000 lorek 28. 3. ob 20. 00 v Kulturnom domu Mengeš Večer z IZTOKOM MLAKARJEM pelek 31. 3. ob 20. 00 v Kulturnom domu Mengeš Koncert SLAVKA AVSENIKA Z GOSTI: ansambel Gašperji, ansambel Grega Avsenika APRIL 2000 torek 18. 4. ob 20. 00 v Kulturnom domu Mengeš Predstavitev pesniške zbirke Bojana Milica ZIMSKE ŠPORTNE IGRE UPRAVNIH ENOT IN OBCIN GORENJSKE Lctošnjih zimskih športnih iger na Soriški planini smo se v ekipi Domžal udeležili tuđi trije iz uprave Občine Mengeš: Rika Bintcr, Irena Podboršek in Tomaž Štebe. Nastopali smo v vseh treh disciplinah in pomembno prispevali k skupni zmagi ekipe Domžal pred Škofjo Loko (le 9 točk razlike). Na sliki po uspešnem nastopu v smučarskih tekih. 7. i Pri izbiri in ugolavljanju najugodnejšega ponud- ! nika sa upoštavajo naslodnji kriloriji: j - ponujona visina mesečne najamnino za i poslovni proslor, ki no more biti nižja od ; liste, ki je navedena v javnom razpisu, \ - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnom j prostoru opravljala, nova in edina dejavnosl v i kraju, ! - štavilo na novo odprtih delovnih masi, i - obćani občina Mongeš, i - dejavnosl, ki ne povzroča hrupa oz. j neposredno onosnažuje okolje v manjši mori, j - prva zaposlilov ali brczposelni, prijavljen na • Uradu za delo. i 8. i Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije i na Občini Mengeš, tel. 724-7104. ! 9. i Pisne ponudbe z zahlevanimi dokazili morajo I interesenti poslati oz. predložiti na naslov j Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komi- sija za dodelitev profitnih in neprofitnih sta- novanj Icr oddajo poslovnih proslorov v najem, z oznako "oddaja poslovnih proslorov", do 19.4.2000 do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izleka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnom razpisu ne bodo uspeli, bo plaćano jamslvo za resnost ponudbe vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Šlevilka: 36-1/00 Datum: 13.4.2000 Občina Mengeš m,ig. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan OBĆINSKA UPRAVA MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA OBVESTILO \ .1 ZAČETEK SPREMEMB PROSTORSKIH SESTAVIN j DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MENGEŠ ; Občinska uprava Občine Mengeš, v skladu s programm priprave za izdelavo in dopolnitev prostorskega plana Občine Mengeš, objavljenega v Uradncm vestniku Občine Mengeš št. 8/99 z dne 23. december 1999, poziva oz. obvešča, da lahko zainteresirani lastniki zemljišč podajo pisne vloge s pobudo za uvrstitev njihovih zemljišč v območje zazidljivosti. Vloga mora vsebovati kopijo katastrskega nacrta za predmetno zcmljišče, zemljiškoknjižni izpisek lastnika za predmetno zemljište in kratek opis lastnika, zakaj želi, da se zemljišče uvrsti v območje stavbnih zemljišč in predviđeno dejavnost oziroma namen bodočega stavbnega zemljišča. < Priloženi dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni. Rok za oddajo popolnih vlog je do 15. 4. 2000 na naslov, Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, vloge, posredovane po tem datumu, ne borno mogli obravnavati v tem postopku. Prav tako vabimo vse občanke, občane, podjetnike in druge zainteresirane, da podate svoje predlogc za spremembe, ki se nanašajo na načine urejanjn naselij, predloge za spremembo ; ; namenske rabe prostora in vsc ostale pobude na spremembo prostorskega plana Občine ' Mengeš, ki se nanašajo na oblikovanje prostora, v kalerem živimo. i OBČINA MENGEŠ MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Odelu nadzornega odbora V Zakonu o lokalni samoupravi je nadzorni odbor tretji organ občinc, polcg župana in občinskega sveta. Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor nadzoruje: - razpolaganjc s premoženjem občinc, - namembnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, - finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb i- občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem. Ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. Enake naloge nadzornega odlx>ra so navedene tuđi v Statutu Občine Mengeš. Nadzorni odbor je bil izvoljen na začetku preteklega leta in je takoj začel z delom. Do konca leta je imel odbor 8 rednih sej, nekatere ludi z nadaljevanji. Na sejah je obravnaval: - Poslovnik o dolu nadzornega odbora in ga sprejel, - mnenje k zaključnemu računu 1998, - problematiko najemnikov v objektu Slamnik, - pritožbo Regijske razvojne družbe v zvezi z razpisom, - mnenje k izplačilu računa za proslavo ob državnom prazniku z leta 1996, - mnenje k polletni pora bi proračunskih sredstev v letu 1999. Nadzorni odbor je deloval po določilih poslovnika, ki določa naslednji postopek: - določitev delovne skupine (2 člana) za posamezno nalogo, - zapisniška ugotovitev dejstev, - izdelava predhodnega poročila z vročitvijo preiskovancu, ki ima pravico ugovora v 8 dneh, - ponovna preverba dejstev ob morebitnem ugovoru preiskovanca, - izdelavo končnega poročila z mnenjem in priporočili. Občinski svet in župan tor organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pris- lojnostini. ... in odgovori na županov komentar o članku: župan in opozicija ~| Problematika neplačevanja najemnin najemnikov objekta Slamnik se res •*-* že vleče iz prejšnjega mandata. Nadzorni odbor jo je večkrat obravnaval. Ključni moment je nastopil z dobljeno tožbo v zadevi MI-AM1G0, ko je clru- gostopenjsko sodišče ugodilo tožbi občine in izdalo sodbo o izselilvi in plačilu najemnine. Nadzorni odbor je županu in svetu priporočil nadaljevanje tožbenih postopkov zoper vse neplačnike. Župan pa je predloži] novo rešitev s priz- nanjem vložkov v objekt in sklenitvijo nove najemne pogodbe. Tožbenih postopkov se v tem mandatu ni več vlagalo. Postavlja se vprašanje smotrnosli nove re.šitve v trenutku, ko se je z doblje- nitna sodbama dokazalo, da pogodba vzdrži presojo na sodišču. ŽNeizpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz pogodbe za oglaševanje med « Olxino in PZM Mengeš pomeni izpad prihodka občine. To je nadzorni odbor ugotovil pri obravnavi porabe proračuna za leto 1999. Pogodbo sta pod- pisali obe pogodbeni stranki, torej je veljavna. Če bo nadzorni odbor tuđi ob zaključnem računu ugotovil neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in izpad prihodka, bo opravil podoben pregled. 3V zvezi z izplačilom računa iz leta 1996 (proslava dneva državnosti) je bil • izveden celoten postopek po poslovniku. V postopku je bilo ugotovljeno, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti med organizatorji proslave in pokroviteljem. Ugotovljena je še prekoračitev pooblastil odgovorne osete občine, nepravilnosti v zvezi z likvidacijo in hrambo računa. Župan v proračunu za leto 1999 ni prikazal terjatve za omenjeni račun, čeprav je natančno prikazal terjatve za druge neplačane račune iz prejšnjega leta. Za izplačilo računa tako ni obstajala zakonska podlaga. 6. člen Zakona o finansiranju občin in 6. člen Odloka o proračunu Občine Mengeš za leto 1999 določata: Sredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, ki so določeni z vakonom oziroma odlokom. Zaradi obojestranskega neizpolnjevanja dogovorjenih in zapisniško potrjenih medsebojnih obveznosti je nadzorni odbor sprejel kompromisno odločitev in priporočil svetu, da za že izplačani račun zagotovi sredstva iz proračuna za leto 1999, s cimer pa so poravnane tuđi obveznosti občine do organizatorjev proslave v letu 1996. S sprejemom končnega poročila na svetu je plačilo računa dobilo zakonito pod 1 ago. 4V zvezi s pritožbo Regijske razvojne družbe Domžale na razpis za oddajo • javnega naročito je nadzorni odbor ugotovil, da je pritožba vložena sklad- no s predpisi, vendar ni obrazložena in zato neutemeljena. Občina, kot naročnik javnega naročila, pritožbe ni obravnavala niti je ni zavrnila, (nadaljevanjc na naslednji strani>) ©rotn ob iifffltf Slovenska 30, Mengeš malite kosila ?ebi po naroetlu DELOVNI ČAS: BISTRO: PON - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEĐEUA IN PRAZNIKIZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAHO NA 7EL, 737-237 Đ MENGŠAN Delovna skupina, ki je vodila postopek, je pri pregledu razpisnega gradiva ugotovila več nepravilnosti z Zakonom o javnih naročilih. Zato je nadzorni odbor v smislu preventivnega delovanja v končnem poročilu prikazal vsa odstopanja od predpisov in priporočil občini, naj dosledno uporahlja določila Zakona, ki so za občino kot uporabnika proračunskih sredstev obvezna. Delo nadzornega odbora je javno. Zato smo v članku na kratko predstavili naše delovanje. Razumljivo je, da se naše delo pokriva s temami, ki jih župan komentira v članku. Manj pa je razumljivo dejstvo, da župan postavlja na laž ugotovitve kar dveh občinskih organov: nadzornega odbora, ki je sprejel mnenja in končna poročila, in občinskega sveta, ki je mnenja in poročila v predloženi obliki sprejel. Nerazumljivo je predvsem zato, ker župan ni u pora- bil pravice do ugovora na predhodna poročila, ki jo po poslovniku nadzorno- ga odbora ima vsaka preiskovana stranka. Komentarji župana mcčejo tcmno senco na sodelovanje med organi občine. Če je županov besednjak o izmišljotinah, provokacijah, zavajanjih, neres- nicah in lažeh še sprejemljiv za medstrankarsko komuniciranje, pa ni spre- jemljiv za komuniciranje med organi občine. Naše delo je in bo tuđi v bodoče temeljilo na predpisanih postopkih in dokaznih dejstvih in enak način obrav- navanja pričakujemo tuđi od drugih organov in posamcznikov. Nadzorni odbor Občine Mengeš Marjan Trobec, predsednik 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 Za delo na terenu (urejanje dvoriSć. postavljanje ograj. montažo naših izdelkov) In v delavnlcl iičemo KV ali VK zldarja ali polagalca keramike, marmorja. PogoJ za sprejem na delo je samostojnost pri delu, voznlski izplt B ali C kategorije. Prednost pri izbir! imajo kandidati s C kategorijo. Poizkusno delo traja en mesec. Plača po dogovoru (učinku). Zainteresirani lahko pokličejo za dodatne informacije na tel.: 061 735 408 od ponedeljka do sobote med 8. in 16. uro. Kronika dogodkov Intervencija 1.2.2000 ob 10.15 uri so policisti pp Domžale inter- venirali v Mengšu, kjer je prišlo do spora med Š.R in D.R, zoper obeh so policisti podali prediog sodniku za prekrške. Kalvin« registrskih tabllc 2.2.2000 ie K.S. iz Mengša prljavi! tatvino registr- sklh tablic. Policisti so ugotovili, da so neznanci ponoči na Levčevi ulici z vozila vzell registrski tablici U C3-34 v. Prav tako Je istega dne z.l iz Mengša prijavila tatvino registrskih tablic. Policisti so ugotovili, da so neznanci ponoči na Levčevi ulici z vozila vzell re- glstrski tablici U E5-440. istega dne )e i.b. iz Mengša prijavila tatvino registrskih tablic. Policisti so ugo- tovili, da so neznanci ponoči na Slamnlkarskl ulici z vozila vzeli registrski tablici se 53-52 R. Pri zbiranju obvestll so policisti ugotovili, da so bile reglstrske tablice uporabljene pri tatvlnl vozil Seat v kraju vrba In nameščena na vozila, kl so jih Izsledili hrvaškl varnostni organi. Vlom v osobni avtomobil 2.2.2000 ob 16. uri je B.C. obvestll pp Domžale o vlomu v osebnl avtomobil. Policisti so z ogledom kraja in zblranjem obvestil ugotovili, da je neznanec ponoči na Levčevi viomil v osebnl avtomobil in odnesei avtoakustiko. za neznancem policisti še polzvedujejo. Intervencija 3.2.2000 ob 10.15 uri so policisti pp Domžale inter- venirali v Mengšu, kjer je prišlo do spora med Š.R. In š.M., zoper obeh so policisti podali prediog sodniku za prekrške. Prometna nesreća 4.2.2000 je polidste pp Domžale okc PU Ljubljana (113) obvestila o prometni nesreči v Lokl pri Mengšu. Policisti so ugotovili, da sta udeležena voznik oseb- nega avtomoblla Z.S. In voznik delovnega stroja D.A. Do nesreče je prišlo zaradi Izslljevanja prednosti voznika delovnega stroja In vožnje z neprllagojeno hitrostjo voznika osebnega avtomobila. Zoper oba so policisti podali prediog sodniku za prekrške. Poskus vloma v stanovanjsko hiio 5.2.2000 ob 19. uri je p.r. iz Loke pri Mengšu obvestll PP Domžale o vlomu v hišo. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestll ugotovili, da je neznanec poškodoval kljućavnico na vratih, vendar v hlšo ni prlšel. za neznancem policisti še poizvedujejo. Vlom v trgovino 7.2.2000 so bili policisti obveščenl o vlomu v trgovino Elektroset v Mengšu. Z ogledom in zblranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so neznanci med vikendom z vlomom prišli v objekt In Izvršili tatvino gospodinjskih aparatov. za neznanci in odvzetlmi stvarml policisti še poizvedujejo. Poikodovanje tuje stvari 7.2.2000 ob 10. uri so bili policisti obveščenl o poškodbl stekla na Osnovni šoll Mengeš. Z ogledom In zbiranjem obvestil so ugotovili, da je neznanec razbii steklo na oknu objekta osnovne sole Mengeš. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Potkus vloma v klet 7.2.2000 je ž.k. obvestila pp Domžale o vlomu v njeno klet. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestll ugotovili, da je neznanec v daljšem časovnem obdobju viomil v klet stanovanjskega bloka na Levčevi ulici, vendar ni nlčesar odnesei. Policisti za neznancem še poizvedujejo. Prometna nesreća 7.2.2000 ob 12.35 uri se je na Zavrteh v Mengšu zgodi- la prometna nesreća, v katearl so bili udeleženl voznik osebnega avtomobila V.R., voznik osebnega avtomobila K.B. In voznik osebnega avtomobila v.S. februar 2000 do nesreče |e prišlo, ko sta voznika v.R. in v.S. vozila z neprilagojeno hitrostjo. zoper oba so policisti podali prediog sodniku za prekrške. Intervencija 8.2.2000 ob 10. uri so polidste PP Domžale iz OKC PU Ljubljana (1131 zaprosili za intervencijo v Lokl pri Mengšu. Policisti so ugotovili, da sta se sprla k.m. In R.M. zoper oba so podali prediog sodniku za prekrške. Prometna nesreća 8.2.2000 ob 14.15 uri se Je na Kolodvorski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila M.M. In voz- nica osebnega avtomoblla l.d. do nesreče Je prišlo, ko je voznica L.D. nepravilno premaknlla vozilo. Policisti soji Izdali plačllnl nalog, pa tudl voznlku M.M. zaradi nepravllnega parkiranja. Vlom v klet 8.2.2000 Je J.M. obvestila pp Domžale o vlomu v njeno klet. Policisti so z ogledom In zblranjem obvestil ugo- tovili, da Je neznanec viomil v klet stanovanjskega bloka na Levčevi ulici In Izvršll tatvino hrane In pijace. Policisti za neznancem In predmeti še poizvedujejo. Tatvina registrskih tablic 9.2.2000 je 5.M. obvestil pp Domžale o tatvlnl re- gistrskih tablic. Policisti so ugotovili, da Je neznanec ponoči z vozila vzel registrski tablici U L5-62 E. za nez- nancem in predmeti še poizvedujejo. Intervencija 9.2.2000 ob 23.50 uri so pollciste pp Domžale iz OKC PU Ljubljana (113) zaprosili za Intervencijo v Mengšu. Policisti so ugotovili, da Je prišlo do spora In uporabe solzilnega razpršllca med P.B. In S.M. Solzllnl razpršliec smo s.M. zasegll, zoper oba so policisti poall prediog sodniku za prekrške. Prometna nesreća 10.2.2000 ob 17.45 uri se Je na cesti Mengeš-Rodlca zgodila prometna nesreča, v katearl sta bila ude- ležena voznik osebnega avtomoblla S.M. in voznik OBČINSKA UPRAVA IZDELUJEMO: • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje • elemente za brezine • tlakovce, plošče • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike i • mulde, galanterijo NUDIMO TUĐI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE CEMENTNI IZDELKI ■MMMHHMIH d.O.O. ■■■■■■■■■■■■■ 113 POLICIJA m MENGŠAN 113 POLICIJA tovornega vozila TA Do nesreće je prišlo, ker ie voznlk s.M. vozll z neprllagojeno hltrostjo, zoper njega so podali pređiog sodnlku za prekrške. Tatvina vozila 112.2000 ob 8.25 uri Je b.p. Iz Loke pri Mengšu obvestl- la pp Domžale o tatvlnl vozila. Poiicisti so z ogledom kraja In zblranjem obvestll ugotovlll, da Je neznanec ponoCi odpeljal osebnl avtomobll, znamke VW Passat 1.9 tdi, kovinsko srebrne barve, reg. št. u H8-07 K. za neznancem In vozilom poiicisti še polzvedujejo. Potku* vloma v vozilo 11.2.2000 ob 17.25 uri |e t.r. obvestll pp Domžale o vlomu v vozilo. Poiicisti so zogledom kraja In zblran- jem obvestll ugotovlll, da Je neznanec ponočl poškodoval ključavnicl na vratih. vendar v vozilo ni uspel prltl. za neznancem poiicisti še polzvedujejo. Prometna netreia 12.2.2000 ob 12.45 uri se Je na slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreCa, v katerl sta bila udeležena voznik osebnega avtomoblla m.k. In voznlca osebne- ga avtomoblla ka. do nesreće Je prišlo, ker Je voznlca K.A. imela prekratko varnostno razdaljo. Poiicisti so Ji Izdali piaćllnl nalog. Vlom v »tanovanj* 13.2.2000 ob 19.50 uri je k.i. iz Loke pri Mengšu obvestll PP Domžale o vlomu v stanovanje. Poiicisti so zogle- dom In zblranjem obvestil ugotovlll, da Je neznanec skozl vrata vlomil v stanovanje In odnesel zlatnino. Za neznancem poiicisti še polzvedujejo. Požar 14.2.2000 ob 18.00 uri so gasilci obvestlll pollclste pp Domžale o požaru na stanovanjskl hlšl na Slovenski cesti v Mengšu. z ogledom kraja in zblranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da Je do požara prišlo zardi pre- gretja žarnice, kl se Je dotikala lesenega trama. O požaru so poiicisti napisali poroćllo na državno tožilstvo. Prometna neireia 16.2.2000 ob 14.40 uri se Je v krlžlšću Crobeljske In Zoranlne ulice v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla Z.A. in voznlca osebnega avtomoblla i.k. Do nesreće je prišlo, ker voznica I.K. ni upoštevala prometnega znaka, voznlcl so Izdali piaćllnl nalog. 17.2.2000 ob 10.30 uri se je na Kolodvorski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kater sta bila udeležena voznlk tovornega vozila T.z. In voznlk osebnega vozila DD. Do nesreće je prišlo, ker voznlk T-Z. ni upošteval prometnega znaka, izdali so mu Piaćllnl nalog, kakor tuđi vozniku D.D. Zaradi drugih ugotovijenlh kršitev cestnoprometnlh predplsov (fotografija). 17.2.2000 Ob 12.20 uri se je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena neznani voznlk tovornega vozila In voznlk osebnega avtomoblla m.f. do nesreće je prišlo zaradi nepravllnega premlka z vozilom neznanega voznlka tovornega vozila, kl Je s kraja odpeljal pred prihodom policije. Ob izsledltvl ga caka razgovor pri sodnlku za prekrške in piaćllnl nalog. Vlom v ftanovan|«ko hlio 17.2.2000 ob 19.30 uri je OB. iz Mengša obvetll PP Domžale o vlomu v stanovanjsko hlšo. Poiicisti so z ogledom kraja In zblranjem obvestil ugotovlll, da je neznanec skozl okno prlšel v notranjost objekta In odnesel akustićne aparate. Poiicisti za neznancem še polzvedujejo. Intervencija 22.2.2000 ob 8.50 uri so poiicisti PP Domžale inter- venirali v Mengšu, kjer sta se sprla č.D. in Č.F., med preplrom Je Č.F. grozll Č.D. zoper č.F. so poiicisti podali predlog sodnlku za prekrške. : Prometna nesreia i 23.2.2000 ob 15.40 uri se je na Kolodvorski cesti v ; Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila ; udeležena voznlk tovornega vozila K.D. In voznik i osebnega avtomoblla F.D. Do nesreće Je prišlo zaradi i neupoštevanja prometnega znaka voznlka K.D., kl so i mu izdali piaćllnl nalog. \ Tatvina loparja i 24.2.2000 so bili poiicisti pp Domžale obvešćeni o i tatvlnl loparja v športnem parku Flt-Top. Poiicisti so i ugotovlll, da Je tatvlno Izvršll M.T. Predmete so mu ! zasegll In zoper njega bodo podali kazensko ovadbo i prlstojnemu tožllstvu. i Vloma v osebna avtomoblla i 27.2.2000 ob 8.15 uri je mm. obvetll pp Domžale o ! vlomu v osebnl avtomobll. Poiicisti so z ogledom | kraja In zblranjem obvetll ugotovlll, da Je neznanec i ponoći na Janševl ulici vlomil v osebnl avtomobll in i odnesel moško torbico, za neznancem poiicisti še ; polzvedujejo. i 27.2.2000 ob 11.20 uri Je M.S. obvestil PP Domžale o j vlomu v osebnl avtomobll. Poiicisti so z ogledom i kraja in zblranjem obvestil ugotovlll, da je neznanec j ponoći na Subljevl ulici vlomil v osebnl avtomobll, i vendar ni nlćesar odnesel. Za neznancem poiicisti še ! polzvedujejo. i Prometna nesreća * telecnlmi poikodbaml i 28.2.2000 ob 18.10 uri seje na Slovenski cesti v Mengšu i zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena i voznlca osebnega avtomoblla H.T. In kolesar J.F. Do i nesreće je prišlo zaradi nepravllnega premlka voznlce i H.T., zato so Ji Izdali plaćllni nalog, kolesar pa Je bll z i reševalnim vozilom odpeljan v ubkc Ljubljana. i Prometna nesreia | 29.2.2000 ob 12.50 uri se Je na Slovenski cesti v Mengšu i zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla Ž.D., In voznlk tovornega vozila A.M. Do nesreće je prišlo zaradi neupoštevanja prometnega znaka voznlka A.M., kl so mu Izdali piaćll- nl nalog. 29.2.2000 ob 19.50 uri se Je na cesti Trzin-Mengeš v Lokl pri Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla š.F. In voznlk osebnega avtomobila KS. Do nesreće Je prišlo, ker je voznlk K.s. vozll na prekratkl varnostni razdaljl. Zaradi povećanja itevlla vlomov v osebna vozila poiicisti opozarjajo, naj voznlki vozila zaklepajo. oblačila, torbice In druoe predmete pa naj shrani- Jo v prtljažnl prostor In jlh ne puifajo na vidnih mestlh v vozilu, saj se storilci tovrstnlh dejanj odločajo za vlome na podlagl predhodnega pre- gleda notranjostl vozila. Prav tako naj voznlki vozilo, kl Ima vgrajen avtoradlo s snemljlvo ploiCo, le-to odstranljo In spravljo, ko zapustljo vozilo, saj vlomov v tovrstna vozila ne beležlmo. Prav tako na obmocju pp Domžale narasta stevllo vlomov v stanovanla In stanovanlske hite, zato poiicisti naprošajo. da ob pojavlh sumljlvlh oseb, to sporotajo na PP pomžale. Poiicisti naproiajo vse. kl bi kar koll vedell o ne- razresenlh prlmerih. naj informacije sporoCUo na pp Domžale tei. St. 7241 218 ali na anonimni brez- plačni telefon 0801200. Poiicisti pp Domžale PROMET Stopimo miz teme Kul razberemo iz jKiročil radijev in časopisov, umre na ceii veliko preveč ljudi, kotjeprcveč ludi lažje ali Icžje ranjenih ljudi. Vzroki za nesreće pa so lahko slabe, luknjaste, preozke ali nepregledne ceste. To pa je slabo glede na to, da so avlomobili vedno močnejši in boljši in za volani sedijo neizkušeni mladi vozniki, ki jim je cilj vedno hilreje priti na določeno mesto. Torej so to vozniki, ki ne upoštevajo prometnih pred- jiisov, prometnih označb in soudeležencev vprometu. Ti vozniki ponavadi ne pridejo nikamor, za njimi ostane Ie kup zverižene pločevine, mrtvi in ranjeni Ijudje in včasih ludi invalidi. Nišo vedno krivi samo vozniki avlomobilov, ampak ludi kolesarji in peki, ki se ne prepričajo, ali imajo prost prehod ali ne, ne upoštevajo prehodov za pešce iu semajorjet), stopijo čez cesto polno avtomobilov, ki ;c lako prehitro vozijo. So pa tuđi nekateri mladolel- ni molorisli, ki s čim večjo hitrostjo vozijo po cesti in ne upoštevajo prometnih prcdpisov. Nišo vsi vozniki ki-šitelji cesluo-prometnih predpisov, ludi laki so, kijih spoštujejo, vendar take voznike največkrat soude- ležcnci v prometu ozmerjajo z raznimi zmerljivkami, z lahko razumljivimi kretnjami, z "mcžikanjem", z lučmi in še s čim. A žal jihje vedno munj. Deja Mlakar, 8. b MENGŠAN Vozimo pametno - hitrost tuđi ubija Krajši povzetek delovnega posvetovanja predsednikov občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bil v Ljubljani 1. februarja 2000 v organizaciji Sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Na svetu umre zaradi posleđlc prometnih nesreč vsako leto več ljudi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je to število nad 850.000 mrtvih letno, nekatere druge organizacije pa navajajo tuđi ocene, da je to število ćelo 1,200.000 mrtvih - zaradi posledic prometnih nesreč. Tuđi v Evropi pomenijo posledice trkov v prometu izjemno visok davek tehnološkemu razvoju In mobilnosti. Samo v državah EU umre zara- di posledic trkov v prometu letno 42.000 ljudi. V državah, ki so povezane v Ekonomsko komisijo Združenih narodov, pa umre letno približno 150.000 ljudi, od tega Jih je 45.000 med šibkejšimi udeležencl v prometu. To so pešci, kolesarjl, voznlki koles z motor- jem in motornih koles ter njihovi potniki. Med njimi pa so posebej ogroženi zlasti otroci, mladi, starostni- ki in invalidi. Da bi opozorili na probleme in predvsem na ukrepe, s katerimi je potrebno zaščititi udeležence v prometu, je Evropska ekonomska komisija Organi- zacije združenih narodov (ECE OZN) že v letu 1990 raz- glasila Teden prometne varnosti. Namenjen je bil predvsem večji varnosti otrok, zato je bil v času Tedna otroka, prvi teden v oktobru. V izvajanje programa I. Mednarodnega tedna prometne varnosti smo se vključili tuđi v Sloveniji in od tega leta vsako leto pripravljamo program, s katerim posebej opozarjamo na varnost otrok. Tuđi li. Mednarodni teden prometne varnosti, ki je bil leta 1995, ni spreminjal poudarkov in vsebin dela. Z resolucijo 246 pa je ECE OZN razglasila ni. Mednarodni teden prometne varnosti, ki bo od 1. do 7. maja 2000. Ml. mednarodni teden prometne varnosti pou- darja predvsem nujnost zagotovlti večjo varnost šibkeJSim udeleiencem v prometu. Predlagan je skupen slogan: Partnership on the road inereases safetv. v slovenski inačici borno uporabjali slogan: VOZIMO PAMETNO In znak Mednarodnega tedna prometne varnosti. Slogan vozimo pametno vsebinsko ustreza pou- darkom Organizacije združenih narodov, da je potrebno zagotoviti medsebojno sodelovanje, strp- nost in odgovornost vseh, ki sodelujejo v prometu. Ker pa želimo, da bi se uveljavil kot skupni slogan akcij za večjo varnost v prometu, mu dajemo v med- narodnem tednu varnosti še večji pomen. tšCiLQZNj3aJe_CQSei)£n_EQUd.arek: • sodelovanju med javno administracijo, privatnim sektorjem, civllniml zruženji in udeleženci v prometu, da bi opozorili na probleme prometne varnosti in zagotovili večjo varnost predvsem za šibkejše udeležence v prometu, • večji odgovornosti udeležencev v prometu za varnost prometa in za varnost šibkejših skupin, • večji odgovornosti nacionalne administracije, pri- vatnega sektorja (prometnih združenj, avtomobil- sklh klubov in drugih) ter civilnih organizacij šibkejših udeležencev v prometu, da bi zagotovili učinkovite zakonske rešitve in ukrepe za izbolj- šanje varnosti šibkejših udeležencev v prometu. ECE OZN Je k sodelovanju povabila države članice Združenih narodov, kl so povezane v Evropsko ekonomsko komisijo in mednarodne organizacije, ki delajo na področju prometa in prometne varnosti. PRI • La prevention Routiere Internationale, katere član je tuđi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, se bo v skladu s skle- pom izvršnega komiteja z dne 18. septembra 1999, vključila v program Hl. mednarodnega tedna pro- metne varnosti. Kot svoj prispevek bo pri skupaj s podjetjem 3M pripravi! CD s prlmeri dobre prakse in predlogi za učinkovito zaščito petih skupin udele- žencev: • otroci • starejšl v prometu • pešci • invalidi • kolesarji CD je namenjen lokalnim strukturam odločanja, strokovnjakom in zainteresiranim posameznikom, saj daje predloge možnlh reSItev. Predlog za aktivnosti v Sloveniji: • Začetek akcije vozimo pametno. Svet pripravlja TV- in radijske oglase, velike plakate, oglase za revije In časopise in druga gradiva s skup- nim sloganom Hitrost ubija. Akcija bo poudarjala nujnost za znižanje hitrosti vožnje kot glavnega vzroka nesreč, v katerlh so pogosto žrtve šibkejši udeleženci v prometu. 1. maj 2000 Je primeren datum za začetek akcije, saj se prav v maju poveča število nesreč z najtežjlmi posledicami in z akcijo lahko začnemo v tednu prometne varnosti. • Priprava In izvedba prireditev, s katero borno opo- zorili na probleme prometne varnosti otrok, sta- rejših in invalldov. • Kolesarske akcije z opozorilom, da je potrebno za kolesarje zagotoviti ustrezne prometne površine za spodbujanje kolesarjenja ter uporabo kole- sarskih čelad. • Operativne akcije za večjo varnost šibkejših ude- ležencev v prometu. Na III. mednarodni teden varnosti bo Svet opozar- Jal tuđi v okviru rednih akcij, kl Jih načrtujemo v letu 2000 (Mladi voznlk, Likovni natečaj Otroci odraslim, kjer Svet sodeluje s prometno temo v natečaju Petrola, na tekmovanjlh Kaj veš o prometu ter na sejmih in razstavah, na katerlh borno sodelovall). Srečko Hribar Stopimo iz teme ... zavore so zacvlllle... na snežnl preprogl se vije krvava sled..., zopetje ugasnllo nedolžno živ- ljenje... NIC koliko je prlzadetih, tako duševno kot tudl flzlčno. A le redkl so tlstl, kl Imajo dovolj moćno voljo do življenja In Jlm uspe prežlvetl še tako težke poškodbe. Drugi so žrtve nepažljivih, pogosto omamljenih ali utrujenih voznlkov, nji- hove objestnostl in neupoštevanja prometnih predplsov. Marslkdo je ujet v preprlčanju, da se njemu to preprosto ne more zgoditi. To velja za vse udeležence vprometu, ne le za pešce, temveč tudl za voznike. Znano je dejstvo, da število prometnih nesreč, kljub števllnlm ukrepom ne upada, ampak terja vedno nove žrtve, od komaj rojenih do nič hudega slutečlh upokojencev. Kda] se bo vse to končalo? AH vendarle obstaja pot Iz te morije? Marslkdo se zave posledic svojih dejanj oziroma nedejanj sele, ko Je prepozno. Še star slovenski pregovor pravi: Po toči zvoniti Je prepozno. Kako lahko torej prlpomoremo k naši In tujl varnosti? Odgovor Je preprost, saj je za vse to že poskrbljeno. Edlna težava Je v tem, da se mar- slkdo niti ne trudi upoštevatl znanih cestno- prometnih predplsov. V vsakdanjem življenju pa vendarle vse preradi obtožujemo "malomarne" voznike. Pogosto spravljamo v nevarnost sami sebe. Kadar je pro- met otežkočen zaradi naravnih razmer, kot Je npr. megla, kl Je znamenje slabe vidljivosti, lahko voznlkom precej olajšamo delo, če poskrblmo za m ustrezna oblačila in druge prlpomočke z določeno f stopnjo vidljivosti, će tudl sami upoštevamo prometne predplse. Naštela sem le nekaj števllnlh načlnov, s katerimi lahko Izboljšamo stanje na ces- I tah. * Ali borno naredili nekaj za svojo varnost ali borno še naprej tvegall, ne meneč se za posle- dice? Stopimo Iz teme!... dokier lahko... TJaia Jerak. 7. b P R O M E T MENGŠAN PODJETNIŠTVO Povećana ponudba Servisa Debevc Vedno ko pripeljemo svojega jeklenega konjička na servis, bi želeli vsc opraviti čim hitreje, boljše in ceneje. Le malo ljudi pa ve, da imajo na Servisu Debevc v Mengšu žc kar nekaj časa možnost zamenjati tuđi avto- mobilske pnevmatike. Poleg prodaje gum Dulop, Sava, Michclin in ostalih proizvajal- cev so poskrbeli tuđi za veliko izbiro kolesnih obročev ter preselili optično nas- tavitev vozil. Servis GREGORC AVTOIMMI.VHA AVTOSI2KVIS <;i?i:<;oir<:«..«.«. na Stcletovi ulici 2 v Mengšu nudi voznikom številne servisne storitve: - optične nastavitve podvozij za osebna in tovorna vozila, - avtomatsko avtopralnico, ki je odprta od 7.30 do 19. ure, - ročno avtopralnico s samopostrežnim sesalnikom za notranje čiščenje vozil, ki je odprta non-stop. Sprožimo jo z vstavitvijo 250 SIT za pranje osebnih vozil, 350 SIT za tovorna vozila in 200 SIT za sesalnik, - montaža polnih viličarskih gum, - prodaja gum za osebna, tovorna in traktorska vozila ter delovne stroje znamk Goodvear, Sava, Michelin, Continental in obnovljene gume, - vulkanizacija za vse vrste in velikosti vozil, tuđi za demperske gume (gume za delovne stroje). OBČNI ZBOR PODJETNIŠKEGA ZDRUŽENJA MENGEŠ - PROGRAM DEIA IN VABILO K SODELOVANJU Letni občni zbor PZM Mengeš je bil 10.03.2000 v prostorih restavracije Mo- horič v Mengšu. Kritično smo pregledali delo in težave. Pomembni so bili sklepi o aktivnostih in zadolžitvah. Sestavljena je posebna skupina članov za sodelovanje z občino in lastniki zemljišč pri realizaciji industrijske cone in poslovnega centra, ki jo vodi Rudi Jauh (tel. 737 276). Določen je redni tedenski termin, delovni petki od 18. do 19. ure, za srečevanje, izmenjavo infor- macij, pomoč in svetovanje za zadeve, sprejete s programom delovanja združenja. Informacije so po telefonu 738 665. Povzelek programa PZM Mengeš: I Sodelovanje pri uresničevanju Industrijske • cone Mengeš-Topolc - cilj je čimhitrejša izvedba s čimveč mengeškimi podjetniki oz. z rešilvijo čimveč mengeških problemov, enoten nakup zemljišč in izvedba komunalnega oprem- Ijanja: - Povezovanje mengeških podjetnikov in občine pri izdelavi dokumentacije (vsebine ZN, infrastrukture), pridobivanju lastništva (v celoti, če je možno) po enotni in sprejemljivi ceni in v soglasju z lastniki ter pri financiranju nakupa in komunalnega opremljanja; - Vsebina ZN (predstavnik za sodelovanje z občino): dejavnosli, javne ceste in ulice, infrastruktura; - Komunalno opremljanje; Uporabna dovoljenja; Upravljanje. 2 Sodelovanje pri uresničevanju Poslovnega • centra Mengeš na zemljišču v lasti Občine Mengeš. (nadaljevanje na naslednji sirani) ra^Ti M^Hi^Baft ■a MENGŠAN PODJETNIŠTVO Udeleženci na letnem občncm zboru članov z gosti iz PGD Mengeš. 3 Oblikovanje skupine za povezovanje podjel- • nišlva in gospodarstva za sodelovanje z občino in lastniki zemljišč za hitro uresničitev Industrijske cone in Poslovnega centra s spoš- tovanjem medsebojnih inlorcsov, interesov last- nikov in interesov mengeškega gospodarstva. 4 Sodelovanje pri Skladih dela - podpora • države in občine pri zaposlovanju novih delavcev. 5Pospeševanje podjetništva; Poleg subvencije • obrestne mere, skladov dela, con (reševanje prostorske problematike), podpore in svctovanja pri izdelavi soglasij in pridobivanju dovoljenj, so druge oblike, ki bi jih moralo predlagati podjel- ništvo in gospodarstvo (PZM!). 6 Problematika soglasij in dovoljenj ter lehnič- • nih prcgledov in uporabnih dovoljenj - vse ludi v povezavi z zakonodajo. 7 Poslovno turistični zemljcvid občine Mengeš i na osnovi digitaliziranoga in dopolnjenega uličnega zemljevida, ki je v pripravi v Občini Mengeš. Zbranih je dovolj sredslev iz oglaševanj za pripravo in tisk, tako da borno zemljovid financirali iz teh sredslev. 8Osveževanje baze podatkov o podjetništvu v • občini Mengeš - načrtuje se pronos na inter- net z možnostjo vnosa podatkov podjelnikov in ustrezne kode in kontrole pristopa. Dosedanji spisek je bil kot naslovi že večkrat uporabljen. Žal pa ne kot baza poslovno ponudbenih in mar- ketinških podalkov - kor teh ni veliko. 9 Organizacija prireditve ob dnevu državnosti «v sodolovanju s PGD Mengeš (23.06.2000) in skromnim sofinanciranjem uradnega dela proslave Občine Mengeš, s ciljem pritegnili veliko obiskovalcev iz gorenjsko-ljubljanskega območja in ustvarjanjem dobička iz zabavnoga dela za sredstva za lastno dejavnost, predvsem pa za opremo novoga gasilskega vozila PGD Mengeš ob njihovi 110 letnici. Problemi: - neaktivnost in izvedba aktivnosti - aktivnost članstva, - redno srečevanje in druženje, - koristi iz članstva in plačevanja članarine morajo bili bolj oprijemljive. Naloge: - povećati članstvo in še bolj inleres za prislop v združenjo. Interes za članstvo borno dosegli samo z dokazovanjem koristi. To uvoljavljanje bo trajalo več let zaradi zaupanja in preslabe aktivnosti in uspehov. - članom omogočati izobraževanje pod ugodnejšimi pogoji in ludi z organizacijo izobraževanj izkorisliti druge denarne vire in podporo (kot združenje lahko dosežemo boljše pogoje, pridobimo sponzorje, lahko koristimo občinska in državna srodstva; lani je bil slab odziv za Goa College; v proračunu je predviđeno 300 TSIT). - možni predlogi izobraževanja oz. seminarjev, - pridruževanjc in članstvo v EU kol poslovna priložnosl, - pakt stabilnosti kot ekonomska priložnosl, - iskanjo priložnosli na svotovnem spletu, - sodobno knjigovodstvo. Predlogi: - udeležba in aktivno spremljanje dela občinskega sveta, - redno objavljanje v glasilu Mengšan, - svolovanjo in podpora pri pridobivanju in izdelavi soglasij in pridobivanju dovoljenj, - svetovanje pri izdelavi vlog za občinske in državne razpise, - svotovanjo pri uporabi svelovnega spleta in elektronskoga poslovanja, - določiti načine in oblike sodelovanja z Občino Mengeš, upravno enolo Domžale in državo. POLITIČNE STRANKE Časopis Dnevnik je 16. februarja 2000 objavil zapis o reviziji računskega sodišča na Občini Mengeš. Kor je poročilo za bivšega župana Janeza Pera prečoj "neprijelno", sem g. Pora prosil za komenlar k časopisnemu članku in za intervju. Dobil som njegovo izjavo po tele- fonu, v kateri mi jo zalrdil, da jo kol neprofesion- alni župan prcjomal plačilo v visini Iretjino županove plače. Občinski svet mu je res odobraval dodalek za uspešnosl. V času njegov- oga županovanja so se trudili delati zakonito ludi na finančnem področju, vendar na marsikalero vprašanje, ki so ga postavili državnomu nivoju nišo dobili jasnih odgovorov. |anez Pcr izjavlja, da bo vrnil denar, če se bo izkazalo, da ga jo dobil noupravičono. M. K. MENGSAN I PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, ' shranjeno kot "samo jekst/texl pnly"), I rokopisc, fotografije, oglase ter drugo [ gradivo za naslednjo številko Mengšana | lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, i 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni ■ pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasnejedo 8. aprila. AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1 234 Mengei Tel.: O61 737 473, O41 617 355, O6O9 617 355 VAM V NAJKRAJŠEM ČASU DOSTAVI KURILNO OLJE Z MOŽNOSTJO PLAČILA V GOTOVINI ALI DO 6 OBROKOV PLAČLJIVO S ČEKI SE PRIPOROČA AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT! ■*a JANEZ PER: "Če sem dobil kaj preveč, bom vrnil!" H> ■a MENGŠAN DRUŠTVA Na obisku pri gospe Matildi Hribar nedeljo 13.2.2000 je svoj 90. rojstni dan praznovala gospa , Matilda Hribar. Z gospo Drago lievk sva jo obiskali na nje- nem domu že v ponedeljek, ko je bila Se moćno pod viisom ne- deljskega praznovanja v krogu domaćih. Sprejela najn je živahna in prijema gospa, ki dobro skriva breme svojih let. Ob lepo obloženi mi/i, za katero je poskrtela njena snaha, smo prijetno poklepetali. Povedala je, da se je rodila v majh- ni hiši, ki je slala na islem mesHi, kjer stoji današnja. Ko se je poročila, je mož staro liišo popravil, pozneje pa so jo urejali tuđi "(a mladi", Z možem sta imela tri otroke, dva sinova in eno ličer. Z njimi je živela tuđi sestra Ana. Bila je izućena šivilja. Izučila se je in pozneje tuđi šivala pri Mršetovih. Nato je 20 let clelala v tovarni Induplati. Z delom si je zaslužila kar lepo pokojnino. Še vedno je pri močeh in še sama skuha, pospravlja, kaj postori na vrtu in zelo rada hodi naokrog, da malo pokramlja s sosedi in prijatelji. Žal ji je, da je že šest let vdova in da ji je ludi sestra že umrla. Zadovoljna pa je, da so živi in zdravi vsi njeni otroci in da ima tuđi tri vnuke in dva pravnuka. V domaći hiši živi v slogi z Hojanovo družino in ker lepo skrbijo zanjo, se starosti ne boji. Z gospo Drago sva ji v imenu OO KK Mengeš zaželeli še vrsto zadovoljnih in mirnih let. Nato sva se prisrćno poslovili. Majda Trobec, prcdscdnica OO RK Mengeš Občni zbor AMD Mengeš Avto moto druStvo MengeS sklicuje redni občnl zbor, kl bo v petek 14. aprila ob 20. uri v avll kina Mengeš. Na zboru borno pregledali preteklo Stlrlletno obdobje delovanja društva In tudl Izvollll novo vodstvo za naslednja Stlrl leta. AMD Mengei vabi vse ćlane In druge voznike, kl se želite vključltl v naše druStvo, da se zbora udeležlte v čim večjem Stevliu. Društvo praznuje letos tuđi zlati Jubilej, saj v mesecu Junlju poteče 50 let od njegove ustanovltve In na zboru borno na kratko ocenill tuđi delo- vanje društva skozl to petdesetletno obdobje. Posameznikom in usta- novam bodo podeljena tuđi priznanja za sodelovanje in napredek pri ures- nlčevanju In šlrjenju tehnlčne kulture, već o delu društva pretekllh 50 let pa v naslednjl števllkl glasila Mengšan. Ob tej prlložnostl se nam zdl potrebno, da obvestimo vse občane, da je Pisama društva odprta vsako sredo In četrtek med 16. in 18. uro. Telefonske Informacije v času uradnlh ur,- tel. 739 621, Izven uradnlh ur pa vsak dan na tel. 737142. će kdo zadnji hip ugotovl, da bi na potovanju želei Imetl članske doku- mente AMD-amzs, s katerlml Imajo voznlkl znatne prednosti v prlmeru, ko potrebujejo prezplačne usluge ali pa usluge po znlžanlh cenah, ne glede na dnevni čas, pokličite In ustregll vam borno, saj Je to ena glavnih nalog društva. Upravni odbor AMD Mengeš PORTRET MESEC A: CIRILA ULE§W gospa z zlatimi rokami Med Ijudmi, ki Slovenijo že več let uspešno predstavljajo doma in v tujini, je Ločanka gospa Cirila Ules. Z lepo izdelanimi narodnimi nošami ima pomembno vlogo na slovenski turistični sceni. Prosila sem jo za razgovor in rada je privolila. Kdaj ste se pričeli ukvarjati z izdelavo narodnih noš? Že pred 37-imi leti sem naredila prvi narodni nosi zase in za moža. Ker imava pel otrok, sem polem tuđi zanjc naredila narodne nose, da smo lahko skupaj hodili po različnih prireditvah. Danes pa v Sloveniji skoraj ni narodno-zabavnega ansambla, ki ne bi bil oblečen v moje narodne nose ali ne bi imel vsaj delčka mojih rok. V moje narodne nose so oblečeni ludi ansambli iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in veliko Slovencev, ki se sku- paj z mojo družino udeležujejo številnih sprevodov in prireditev po Sloveniji in tujini. Kakšne narodne nose izdelujete in kje dobite materiale žanje? Izdelujem gorenjske narodne nose za ljudi in lutke narodne nose. Gorenjska narodna nosa je bila proglašena za slovensko narodno nošo, ker je najlepša od vseh noš na našem ozemlju. Ženska nosa ima 15 kosov: pumparice, untrco, ošpetelj, vrhnjo kiklo, bertah, mašno, ruto, sklepnik, mašno pri sklepniku, avbo ali zavijačko, nogavice s polžki, dva robčka, marelo in cekar. Vse, ražen cekra, sklepnika in marele, naredim sama. Moški pa imajo gate, hlače (usnje ali deftin), ošpetelj, lajbč, ruto in klobuk. Sesijom tuđi vse dele moške nose, ražen klobuka. Material za izdelavo kupujem v Sloveniji, v Avstriji in Nemčiji pa tislo, česar doma ne dobim. Za kateri del nose porabite največ časa? Največ dela imam z izdelavo čelnika, ki je sprednji del avbe ali zavijačke. Za čelnik moram narisati vzorček na podlago, potem na zamet našijem pozlaćene okraske in ga obšijem s čipko. Nato dodam štolo za avbo ali pa naredim zavijačko. Včasih so nosila dekleta zavijačke, žene pa avbe. Ur pri izdelavi ne štejem, ker ročno delo ni nikoli plaćano po številu vloženih ur v izdelek. Samo za izdelavo čelnika za avbo k narodni nosi, ki sem jo podarila hčeri za poročno darilo, sem porabila 280 ur. Kdo naroča pri vas nose in kako zvedo za vas? Kot sem že prej povedala, nosijo moje nose v veliko ansamblih v domovini in tujini. Prav oni in vsi listi, ki imajo moje izdelke, delajo reklamo zame, kajti do- ber glas seže v dovelo vas. Nose naročajo ljubitelji narodnih obi- čajev, folklorne skupine, pevski zbori, godbe itd. Dela mi nikoli ne zmanjka in zelo sem srečna, da ga lahko opravljam, ker ga imam rada. (nadaljevanje na 16. strani) MENGŠAN PORTRET MESECA Ali imate poleg izdclave narodnih noš še kakšno posebno veselje? Moje posebno veselje je udeleževanje na paradah in sprevodih. Sedaj se v nose lahko obleče vsa moja družina, ki se je povećala za 11 vnukov. Z lju- bitelji noš se skupaj udeležujemo Videomeha, Alpskih večerov, prireditev pod Mengeško marelo, različnih obletnic, žegnanja ild. Večkrat smo pova- bljeni tuđi v Avstrijo in Nemčijo, kjer nas že dobro poznajo. Ali svoje znanje posredujete tuđi drugim, ki bi se tega radi naučili? Izdeiava narodnih noš ne srne ili v pozabo. Najprej sem naučila i/delovali nose svoje hčere. Vsako leto me povabijo v Polhov Gradec, Ajdovščino in Postojno, kjer pokažem svoje izdelke in povem, kako jih naredim. Povabljena sem bila ludi na OŠ Radomlje in v Trzin, kjer sem olrokom pokazala, kako nastane nosa. V OŠ Mengeš me še nišo povabili. Sem pa sodelovala in še vedno sodelujem s folklorno skupino Mengeš in svoje izdelke sem predstavila na Mihaelovem sejmu, saj sem ludi članica Turističnega društva Mengeš. Sodelujem tuđi na sejmih Alpe Adria, kamor me vsako leto povabijo. Ste na kakšne dogodke v zvezi s svojimi izdelki posebno ponosni? Narodne nose ludi posojam. Posodila sem jih ludi na konzulat v Turcijo in v VVashington, da so z njimi predstavili Slovenijo. Lani spomladi pa sem dobila povabilo iz Varšave na lekmovanje iz izdelkov domaće in umelne obrti. Poslala sem dve lutki - gorenjski narodni nosi in osvojila med 45 državami iz petih konlinenlov drugo meslo, srebrno pavovo pero, diplomo in knjigo. Ker nisem imela sredstev, da bi osobno odšla po priznanje, sem zaprosila za sponzorstvo Turistično zvezo, Obrtno zbornico, Promocijo Slovenije in Občino Mengeš, a nikjer ni bilo odziva. Priznanje so nato dvi- gnili na varšavskem konzulatu in mi ga prinesli. Jaz pa sem omenjena izdelka podarila Muzeju v Varšavi, kjer bosla za vedno predstavljala Slovenijo. Lahko bi se še o marsičem pogovarjali, saj je dogodkov, povezanih z narodnimi nošami v njenem življenju ogromno. A o njih mogoče kdaj drugič. Majda Trobec K U JL TURA MOŠKA DALMATINSKA KLAPA SUBRENUM 19. februarja je v Mengšu nastoplla moška dalmatinska klapa Subrenum. osem fantov ali bolje mož prihaja iz Župe Dubrovačke, kot na Hrvaškem pravljo regljam. ime so dobili po latinskem imenu mesta Dubrovnik, kar pomeni "pod hribom". Kulturna dediščina tega področja Je dovolj bogata In tudl privlačna za Nehrvate, o čemer pričajo mnogi tuji obiskovalci, ki se tuđi po hrvaškl osamosvojltvl radi vračajo v ta del Evrope. Klapa Subrenum je bila ustanovljena leta 1992, leta 1994 pa so se prvlč udeležlli velikega festivala dalmatinskih klap v Omišu, kjer so se v prejšnjih dveh letih uvrstili tuđi v veliki finale, to je med dvanajst najboljših klap. Na koncertu v Mengšu so predstavili razllčne narodne in umetne pesml, ki so govorile o srečnl in še večkrat nesrečnl Ijubeznl, morju in seveda vinu. Prvi del kon- certa so pell brez spremljave Inštrumetnov In med poslušalcl poželi bučen aplavz, še posebej ob pesmlh, kl so jih v Mengšu pele tuđi Stonke. Štednje so dokazale tuđi, da imajo s klapo Subrenum dobre odnose, saj so Jlm poslale kar pozdravni telegram in v njem napisale, da bi rade skupaj z njiml zapele Velo luko, pesem kl jo imajo vsi zelo radi. v drugem delu so zaigrali tuđi na najrazličnejša glasblla, od mandoline, kltare do tamburic in kontrabasa, s člmer so še bolj predstavili tipično dalmatinsko vzdušje. Škoda, ker nismo ob morju, na obali, kjer zahaja sonce, je dejal nekdo. Fantje zase pravijo, da lahko pojejo ćela dva dneva skupaj, ne da bi ponovili eno samo pesem, vendar so iz mengeške dvorane odšli že po dobri uri In pol, ker so imeli naslednji dan snemanje na hrvaškl televiziji. Po mnenju mnogih poslušalcev, ki so ođhajali iz dvorane, so odšll prekmalu, saj bi jih radi poslušan še precej dlje. Mateja Jemec razpis ROCKAJADA 2000 Razpis za skupine, ki bi želele nastopiti na Rockajadi 2000 Obveščamo vas, da bo Prosvetno društvo Vodice organiziralo tradicionalno Rockajado (tradicionalni rock festival, peti po vrsti) - Rockajada 2000. Rockajada 2000 bo 29.4.2000 ob 19. uri v dvorani KD Vodice. RAZPISNI POGOJI: • na Rockajacli 2000 labko naslopijo skupine, ki "preigravajo vsc, kar se lahko uvrsti v /vrst glasbe, imenovana rock; • skupina ne sine imeli posnele svoje lastne zgoščenke; • skupina mora imeli vsaj dva lastna izdelka, besedilo mora biti v slovenščini; • skupina mora poslali svoje (demo) posnelke, v kalerih morala biti vkljućcna ludi laslna izdelka na naslov: l'rosvelno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice; • skupina mora posnelke poslati na zgoraj naveden naslov do 31.3.2000. Komisija Prosvetnega društva Vodice bo med prijavami izbrala 6 skupin, ki se boclo lahko predstavile na Rockajadi 2000. Na Rockajadi bo posebna komisija izbrala zmagovalno skupino, ki bo za nagrado lahko preživela nekaj ur v snemalnem slucliu Tivoli. Skupine boclo o izboru skupin, ki boclo nastopile na prireditvi, obve.ščene do 15.4.2000. Nameti ra/pisa: predslavilev kvalitetnih rock skupin, ki nimajo možnosti in sredstev, da bi se predstavile javnosti. MENGŠAN RIGOLETA............... Da se v Mcngšu stalno nekaj dogaja, kot pravijo mladi, smo se že nekako navadili. In zaradi komedij v Mengeš prihajajo tuđi Ijudje iz kar precej oddaljenih krajev. Rigolela je v Mengšu v izvedbi Cafe teatra le gostovala, žalo je bila predstava razprodana. Avtor besedila je Andrej Rozman Koza, režiser pa I3ranko Đurić-Đuro, kar naj bi pomenilo obilo smeha in zabave. In smeh so štirje igrala vsekakor izvabili. Moški v ženski družbi je bil Cojmir Lešnjak, ki je lokrat igral vlogo iskalca mladih talentov za slovenski izbor najboljše pesmice. Kot vsak pravi umetnik je bil dovolj obseden z zunanjim videzom in kultom mla- dosti, da si je na glavo nalaknil lasuljo in skušal osvojiti mlado nadarjeno pevko, ki jo je zaigrala kar Branka Kramer. Manjka nam Ic šc zaplel, ta pa je naslal iz prevelike želje gospe Oklavijane (Mateja Golob), da bi svoji popolnoma nenadar- jeni hčerki Kigoleli (Mojci l'artljič) omogočila pevsko kariero. Osnovni motiv megleno spominja na motiv Pepelke, saj se izkaže, da je nadarjena pevka pravzaprav Rigoletina polscstra, čeprav mora doma opravljati vsa služabniška dela, vendar je premalo izrazit, da bi lahko o njem govorili kot o nosilnem. Po drugi strani bi lahko os pripovedi iskali v nekakšnem izrabljanju mladih lalentov, ki omogoča uspeh, predvsem pa zaslužek dru- gim, loda tuđi ta del je premalo izdelan. Tako nam ne preostane drugega, kol da se sprostimo ()b prirejenih songih, ki so zelo duhovilo izbrani in povezujejo celolno dogajanje komedije, ki temelji predvsem na situacijski komiki. Kar pravšnja popestritev petkovega večera. Mateja Jcmcc Jutro Čakam ob studencu na nasmeh jutra in želim se odžejati v čisti gorski vodi. Želim ujeti prctcklost in prihodnost in reko, ki teče mimo. Želim ujeti srečo v žarku sonca in lepoto zahajajočega dne. Želim ujeti čas, ki vedno bolj hiti, jaz pa sem samo njegov ujetnik. Upokojencc Jože Nov,ik KULTURA 'i Poglej ta svet V marcu praznujemo dan žena in posebno materinski dan. Naše matere so še vedno vse pre- malo cenjene. Kljub vsem pesmim, ki jih opevajo, jim ne znamo iz srca reci. "Mami, rad(a) te imam!" Mogoče so krive same, saj nas nišo naučile, da smemo tako glasno izražati čustva. Kako pa naj bi nas? Njih ni nihče učil. Zato moramo priznati, da velik del krivde nosimo mi! Mi, v času medijev, informatike, vsesplošnega napredka in spoznanja o tem, kako majhen je ta naš svet, še vedno nočemo poznati vsesplošne povezanosti. Še vedno nočemo priznati, da smo vsi eno. Še vedno nočemo priznati, da smo brat- je in sestre, čeprav nas vera uči ljubiti vse ljudi. Kljub temu da nas vera uči: "Ne ubijaj! Ljubi svo- jega bližnjega kot samega sebe!", nočemo priz- nati, da je Ijubezen edina, ki nam lahko podeli mir. Pa ne samo mir na svetu, edina je, ki nam lahko podeli mir v naših srcih. Ko borno sposob- ni priznati našim materam, da jih imamo radi, borno mogoče sposobni to priznati tuđi sami sebi. Ko borno spoznali, da je Ijubezen do sebe edino, kar nam lahko podeli mir in radost, borno dojeli, koliko gorja prizadenemo samim sebi s tem, ko nočemo odpustiti drug drugemu. Mar se v 2000 letih res nismo uspeli ničesar naučiti? Mamici Sedaj pa vem, da mali je le cna, in da nobena samo mali ni. Je zraven ljubica, je žena, za dom, družino, svet skrbi. Bescda piva, ki jo iz zibke sliši, je ludi zadnja, ko oči zapre. "0, mama draga, solze nam obrisi!" Otrok tvoj vedno, vedno ljubi te. Čcjirav, morda, se tega ne zaveda, čeprav se včasib odmaknjena mu zdiš. Čeprav Ijubezen včasib mu jnvseda, ko odraste sam ve, kaj vse prelrjm. Clovek, kam tako bežiš? Sebe. drugih se bojiš? Ničesar se ne naučiš, ko sjmditi sence si želiš. l'oglcj Itl si'(i! Ta sivi je lep in je svelal, odvi r avtje. res simjav, ožii'ljt-i niorjc, gozd bahav. Vse. kur iinuš, li siicl je dal. Poglej ta svel! Daj, človek, končno že spreglej; neumnost tvoja nima mej! Ne žagaj zdravih, plodnih vej! Maščevaujv priđe prej ko .s/c/. IVIateram Ko v zibki sem ležala kot stručka vsa fx>vita, se nisem prav nič bala; bila sem suha, sita. Le očke crne so zvedavo zrle v šimi svet, kot vedela bi, da daljavo na pnlke se ne da preštel. "le kaj se plete v drobni glavi?" mamica spmšuje, pogleda očela in mu pravi: "Verjelno premišljuje." Tako vse matere sveta ob zibelkab stojijo, da ne bi okusili gorja, otrokom vsem želijo. Natalija Kušer MENGŠAN KULTURA Fotografija: Peter Škrlep odprtje razstave 1. JELOVŠKOVEGA LIKOVNEGASREĆANJA V soboto, 19. februarja se je v galeriji j Mežnarija v Mengšu zbralo kar lepo število ; ljudi, ki so si želeli ogledati dela umetnikov, ; ki so nastala ob prvem Jelovškovem j likovnem srečanju. i V letošnjem letu namreč praznujemo 300-lct- \ nico rojstva tega velikega baročnega slikarja, ki i se je rodil prav v hiši, kjer je danes galerija j Mežnarija. Jelovšek je s svojim slikanjem zaz- i namoval kar lep del Slovenije, saj njegove ; upodobitve najdemo tako v bližnjih Grobljah in i Jablah kot ludi na Sladki Gori in še po mnogih j drugih slovenskih krajih. i jelovškovo likovno srečanje je le del projekta ; jelovšek, ki ga uresničujeta Muzej Mengeš in i Kulturno društvo Franca jelovška Mengeš. j Omenjeni projekt se je začel že v letu 1994, ko i je bila odkrita spominska plošča in slikarjeva ; upodobitev na Mežnariji, kasneje pa se je nadal- i jevala z razstavami fotografi) lelovškovih fresk v. i gradu |able, lelovškovih olj, njegovih avtoporlre- i tov s Skaručne, Sladke Gore in Grobelj ler i razstavo kostumov, ki so bili izdelani po i lelovškovih freskah. \ lelovškovo likovno srečanje pa je naletelo na i zelo topel odziv med umetniki, saj je kar osem \ slikarjev sodelovalo na njem. Ob odprtju jih je predstavil strokovni sodelavec mengeškega muzeja prof. dr. Mirko Juteršek, ki je izpostavil tuđi siceršnje značilnosti posameznih umelnikov in njihovega slikanja. Čeprav so likovna srečanja i bila organizirana že od 1957. leta dalje, pa je i vendar pomembna ludi moralna odgovornost i pripravljalcev razstave, kot se je izrazil dr. i Juteršek. In kdo vse je sodeloval na razstavi? Osem umetnikov, tokrat samo moških, je od 18. decembra do oblikovanja razslave uslvarilo ,'5.'J j del, in sicer |ože Barlolj, Črlomir Frelih, Herman ! Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Tomaž Perko, Veljko Toman, Krištof Zupet in Vinko Železnikar. Že znani in uveljavljeni slikarji so uslvarjali v svojem prepo/navnem slogu, Herman Gvardja- i nčič je denimo prispeval tuđi male studije dela- i jlov, ki so zanimiv dokaz, kako slikar išče pot i naprej, drugi so srečanje z lelovškom izrabili za ; še en preizkus, sproščujoči korak stran, |)o i lulerškovih besedah pa je svoj prvi naslop v i imenitni družbi zelo dobro opravil mladi )ože I Bartol). | Ob razstavi je izšel ludi imenilen katalog del, i ki je ne le vsebinsko, temveč ludi oblikovno i dokaz visoke ravni Kulturnega društva Franca i lelovška Mengeš in Muzeja Mengeš, saj se je tuđi I na tem področju že uveljavilo na širšem i slovenskem prostoru. Vinko Železnikar pa je i predstavil še eno zanimivosl, ki je navdušila i predvsem mlajše obiskovalce, to je interaktivna ; predstavitev (elovškovega iluzionističnega ; slikarstva, ki je bila lepa dopolnilev razslavi, saj I so se obiskovalci lahko na računalniku sprehajali i med lelovškovimi umetninami, zgodovinskim in ; umetnostnim opisom ter poslušali tipično glasbo ; tega obdobja. Vinko Železnikar bo svojo zamisel ; še dopolnil in dodelal, tako da bo res lahko la j imeniten način spoznavanja zgodovine v I najširšem pomenu besede dostopen čim i večjemu krogu ljudi. Pri tem mu je pomoč i občine obljubi I ludi mengeški župan Tomaž I Štebe. Ogled zgošfenke o iluzionistifnem slikarstvu Franca JclovSka, delo slikarja Vinka Železnikarja. Pogovor z novinarko Dnevnika, Darinko Kladnik. Srečanje je imelo izreden odmev v slovenski javnosti in tuđi v zamejstvu. V tedniku Družina, ki je dostopen Slovencem po vsem svetu, je bil ta dogodek objavljen na naslovnici. Razstava, ki je trajala do 12. marca, je bila prodajna. Fno delo so umelniki podarili menge- škemu muzeju, ostala pa so bila naprodaj obis- kovalcem, ki so pokazali kar precejšnje zani- manje za razslavljena dela. Slikovna srečanja pa bodo postala tardidonal- na, po eni sirani so seveda priložnost za druženje umetnikov, po drugi pa dajejo takšna srečanja priložnost, da nastanejo nove umetnine, pos- pešujejo približavanje v lem primeru likovne umetnosti širšemu krogu obiskovalcev in ponuja- jo iskanje novega ter izpopolnjevanje že uve- Ijavljenega. Mateja Jcmec Odprtje razstave slik 1. Jclovškovega likovnega srečanja. BI MENGŠAN KULTURA zaključek razstave LOJZETA PERKA V začetku marca se je v Galeriji klet zaključila razstava, ki je nastala ob 90- letnici zelo znanoga slovenskoga slikar- ja Lojzcta Porka. Razstavo je v slabih treh mesecih, od 18. decembra dalje, obiskalo več kot 1200 ljudi, kar je kar precejšen uspeh za Mengeš kot kraj, ki se vse bolj uveljavlja tuđi kot kulturno središče. Razstava je prikazala predvsem umelnikova zgodnejša dela, ki jili javnost doslej šc ni videla, saj je dobršen dcl razstavljcnili predme- tov v zasebni lasti. Na začetku svoje umelniške poti je l.ojze Perko ustvarjal mnoge pastele, medtem ko ga je risba bolj ali manj spremljala ves čas ustvarjanja in seveda bila uvod za dela v drugih lehnikah. Če na eni strani govorimo o njegovan zgodnejšem obdobju, v katerega spadajo njegovi pasteli, pa si je po končanem šolanju za svoje modele izbiral predvsem svoje lastne otroke ter družino. Ker je razstava presenetila tuđi prenekatere- ga poznavalca I.ojzeta Perka in njegove umet- nosti, saj smo lahko opazovali tuđi nekatere kipe, si mengeški muzej prizadeva, da bi razstava v taki obliki poslala stalna. Nekaleri učenci mengeške osnovne sole, ki so si ogledali razstavo, pa so se radi vračali še večkrat in tuđi sami preiisovali nekatera dela ali pa ga poskušali posnemali, žalo so prijetno presenelili obiskovalce. l.ojze Perko je bil slikar, ki je v svojem živ- ljenju ustvaril zajeten opus, je bil v Meng.šu predslavljen le z zelo majhnim delom, a vendar tako zanimivim, da je ob tem izšel tuđi zelo lep katalog, ki je omogočil obiskovalcem, da so razstavo "ponesli domov". Mateja Jemec ŽUPNIJA MENGEŠ Gr*torf[ 2000 Pred leti beseda oratorij mnogim še ni pomenila kaj došli. Danes je že zelo drugače. Morda odraslim še ni prav prirasla k srcu, zelo blizu pa je tisočem otrok (samo v Sloveniji), ki prav dobro vedo, kaj vse se skriva za lo, sicer lujo besedo, ki ji je sv. lanez Bosko vdihnil tolikšno privlačnost. To so dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, igre in kršćanskoga življenja. To so dnevi, ki jih otroci skupaj s svojimi animatorji in voditelji preživijo v svojem domaćom okolju. Mnogim slaršem je program oratorija dobrodošla ponudba, da v času službe nišo v skrbeh za svoje olroke. Olrokom je to dobrodošla sprememba v včasih že kar zdolgočasenem počitniškem času, mladim animalorjem pa velik izziv, da zaslutijo vrednoto zaslonjskega darovanja, da vzljubijo mlajše sokrajano, da se navadijo skupinskega dela, da korislno preživijo dol svojib počitnic, da se veliko naučijo za življenje (iz priročnika Veselo srce, oratorij 1998). Tuđi lotos (predvidoma od 17. do 23. julija) bo v atriju župnišča potekal oratorij, to pomeni koristno preživeti teden za osnovnošolec. Tokrat borno spoznali, kako je živela blažena Lavra Vicuna (1891-1904) iz Čila (Južna Amerika) in se poskušali od nje tuđi kaj naučiti za svoje življenje. Ročne spretnosti, skriti talenti in ustvarjalnost bodo privreli na dan v raznih delavnicah, vseskozi pa borno veliko prepevali, se igrali in veselili v salezijanskem duhu. To pa seve- da šc ni vse, zato priditc in poglejte! Iz izkušenj vemo, da bo šest ur skupnega druženja minilo, kot bi mignil. Otroci, prisrčno vabljeni! VAPILO Predvsem srednješolci in študentje ste vabljeni, da se nam pridružite kot animatorji ali pomočniki pri izvedbi Oratorija 2000. Dodatne informacije dobite pri Barbki (738 319) ali Ireni (738 840). Z veseljem vas pričakujemo! Naj vas spretnija misel ustanovitelja salezijancev: MENGŠAN' I PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, j shranjeno kot "samo leksf/text only"), I i rokopise, fotografije, oglase ter drugo | gradivo za naslednjo številko Mengšana | lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, ! 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni P'sarni Občine Mengeš med uradnimi urami, i najkasneje do 8. aprila. I U -______ I "Če hoćete storiti kaj dobrega, svetega, potem vzgajajte mladino!" (sv. Janez Bosko) o MENGŠAN ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Od 14.2. do 19.2.2000 na Krvavcu Otroci smo v soli v naravi v raznih tekmovanjih (v veleslalomu, kvizu, družabnih plesih, pospravljanju sob) dobili tuđi različne nagrade. Zelo smo jih bili veseli. Ob tej priložostl se zahvaljujemo vsem, ki so prispevall darila. To so družine: Colob, Tramte, Skok, Kovačič, Repnik, Horjak, Penca, Đoko- vič, Skvarča, Trček, Špenko, Jelen, Drolc, Ves, zabret, Marolt, Ropotar, Testen, Bergant, Lah In Tavčar. Še enkrat iskrena hvala za vsa darila! Ućenci 3. razreda in razredničarke OŠ Mengeš V. savni.......................................... V srodo sem s prijateljicami odšla v savno. Prod nami so bili na vrsli fanlje. Ker so fantje zamujali dcscl minut, smo dcklcta nestrp- no čakala na vročino v savni. Čeprav bi se morale pred savnanjem oprhati, smo lakoj odšle v savno, kjer je že bil učitelj Maloj. Pojasnil nam je razliko med tursko in finsko savno in našlel vse podrobnosti o savni. Povoda I nam je, koliko stopinj je bilo takrat v savni ter da jo uporabljajo tuđi športniki. Opozoril nas je, da zara- di mladosti ne smemo v savno večkrat tedensko. Petnajsl minut v savni je zelo hitro minilo. Nato smo odšli pod prho in se počasi ohladili. V savni sem uživala. RTV oddajnik V petek smo si na Krvavcu ogledali stolp in prostore, ki jim pra- vimo radijski in televizijski oddajnik. Do oddajnika smo se pripeljali z motornimi sanmi. Odložili smo zimska oblačila in nato odšli na ogled. Najprej so nam pokazali elektrarno, ki jo uporabljajo, če zman- jka elektrike. Ogledali smo si stolp z antenami, ki sprejemajo in oddajajo televizijski in radijski program. RTV oddajnik na Krvavcu mi je bil všeč. Živa Repnik, 3. a Bližal se je zadnji dan naše sole v naravi. To je bil dan tek- movanja v veleslalomu. Proga je bila postavljena pod hotelom. Imela je veliko vrat. Predno smo startali, smo se ogreli - kot pravi tckmovalci. Vsak izmed nas si je želei zmagali. Prav vsi smo postali pravi mojslri v smučanju. Prva se je na progo zapelala Lena. Dobro ji je šio. Za njo je šla na progo Tina. Uh, tuđi ona je bila zelo uspešna. Napetost med tekmovalci je naraščala. Razlike v časih so bile majhne. Le stotinka več in že si za mesto slabši. Končno sem prišel tuđi jaz na vrsto. Z vso močjo sem se odrinil na šlartu. Na progi so bile že jame, vendar sem klljub temu uspešno prišel do cilja. Dosegel sem sedmo mesto pri najboljših skupinah. Bil sem zelo vesel. Zvečer smo imeli kulturni program in slavnostno podelitev diplom in nagrad. Ta dan mi je bil zelo všeč. Mate} Skok, 3. a Krvavec V ponedeljek, 14.2.2000, smo šli v zimsko solo v naravi na Krvavec. Iz Mengša smo se odpeljali z avtobusom do spodnje postaje žičnice, na Krvavec pa z žičnico. Takoj ko smo prispeli, smo se odpravili smučat. Učitelji so nas razporedili po skupinah. Na Krvavcu smo vsak dan vstali ob pol osmih. Potem smo pos- pravili in šli na zajtrk. Po zajlrku smo šli smučat, učiteljice pa so med tem ocenjevale naše sobe. Opoldne smo imeli kosilo, po kosilu pa malo počitka. Ker smo bili veliko zunaj, smo se dobro naučili smucati. Ker je na Krvavcu tuđi RTV oddajnik, smo si ga šli ogledat. Do tja smo se peljali z molornimi sanmi. Zadnji dan sem šla ludi na bordanje. Vsak dan po popoldanskem smučanju smo imeli malico, potem pa smo imeli čas, da smo telefonirali, pisali kartice in imeli učne ure. Zvečer, po večerji pa smo se zabavali. Teden na Krvavcu mi je kar hitro minil. Naučila sem se smucati, poskusila sem se v bordanju ter se vozila z motornimi sanmi. V sobolo pa sem šla utrujena z velikim veseljem domov. Polona Habjan, 3. a IjJaJou MENGŠAN NAŠA Š O L A Krvave c Ko na Krvavcc smo prišli, vsi smo hitro smučat šli. Se po bregu smo spustili in zavojev se učili. Kuhar kuha I nam je hrano pravo za našo smuiarsko odpravo. Miže od dobrot so se šihile in nam trchuščke napolnile. Res smo super se imeli, smucali smo in pa peli. Zvečer v posteljo smo odhrzeli, tovariši pa nad nami so bcdeli. Bili so kul - včasih pa so ponoreli. Dnevi hitro so minili, mi pa vsi smo srečno se vrnili. Knljn lli)v,ir, 3. c Prvič na deski V sredo, 16.2.2000, sem prvič v svojem življen- ju stopil na dcsko. Učiteljica Ula Hamberger nas Je najprcj poučila o deskanju osnovne stvari. Ko smo pridobili znanje, smo se napolili vsak s svojo desko na sedežnico. V naši skupini je bilo sedem učencev. Ko smo se bližali izslopu, smo odprli varnostno ograjico scdcžnice. Hitro smo morali skočiti dol in stekli smo do strmine. Deske smo si prilrdili na smučarske čevlje. Desko smo imeli v vodoravnem položaju in počasi drseli po strmini navzdol. Naučili smo se ludi osnove zav- ijanja. Ustavimo se lako, da skrčimo kolena in pritis- nemo na robnik. Večkrat sem ludi padcl in na srečo se nisem poškodoval. Učileljico Ulo smo vsi presenelili, ker nam je šl" deskanje zelo dobro. Moja želja je, da bi še kcl'ij deskal. Ncjc Skok, 3. a Ko konce pouka je, veselo je srce, po hiši lepo diši, in vonj po ulici se pođi. Ko mene in sestre ni doma, moja babi dopust ima. Na potep se poda, če le denar ima. S prijaleljicami na izlet hite in se lam prav lepo smeje. Kadar pa nakupovat grc, s polnimi vrečami vrne se. Romana Kregar, 4. c Moja super babica Moja super babica je kakor najlepša rožica. Zjulraj nežno me zbudi, da lahko odprem oči. Popoldne, ko odpravim se na girnnastiko, se ve, v roko seže mi, in mi da moči. Zvečer se jaz odpravim spat, mi priđe pravljico prebral in lepe sanje zaželi, ko jaz zaprem oči. Matic Bratovž, 4. c Na Debelem rtiču Med počitnicami je Rdeči križ organiziral odhod otrok iz vse Slovenije na Debeli rtič. Tuđi mengeška šola je sodelovala v akciji "Nikoli sami". Za odhod na Debeli rtič smo bili izbrani Tamara Židov iz 4. b, Elma Avdič iz 4. a in njena sestra Edisa Avdič iz 6. d razreda. V soboto 19-2.2000 smo se z avtobusom odpeljali na Debeli rtič. Ko smo prišli, smo spoznali svoje vzgojitelje. Razdelili so nas po skupinah. V naši skupini nas je bilo devet olrok. Midve sva spoznali veliko prijateljev in pri- jateljic. Imele smo se zelo lepo. Plavale smo, se sprehajale, risale, se veliko igrale in se peljale z ladjo. Naši vzgojiteljici je ime Suzana Šket. Bila je zelo dobra. Teden je hitro minil. Spakirale smo stvari in se pripravljale na odhod domov. Avtobusi so prišli, a mi smo se poslovili s težkim srcem. Vseh otrok je bilo stopetdeset in vsi smo se imeli lepo. Midve se zahvaljujeva naši soli, ravnatelju in peda- goginji, ki so nama omogočili, da gremo na Debeli rtič. Upamo, da nas bodo še kdaj določili, da gremo in se srečamo s prijatelji, ki smo jih spoznali med počitnicami. Zahvaljujemo se tuđi našim učiteljicam Simoni Hrovat in Darji Kruljec. Tamara Židov in Elma Avdič Moje počitnice Bila je sončna sobota. Ko sem se zjutraj zbuđlla, sem se spomnlla, da so počitnice. "Hura!" sem zavrlskala. v nedeljo smo morali pospravltl stanovan- je, saj prldejo pleskarjl, da nam ga prepleskajo. V ponedeljek so ob sedmih zjutraj prišli In me vrgll Iz postelje. Stanovanje so bellll tri dnl in ko so v sredo odšll, smo morali vse pospraviti. Ko smo vse pospra- vili, smo odšll v LJublJano, kjer smo kupili novo pred- sobo. V četrtek sva z bratom odšla k babici, kamor Je v petek prišel še moj bratranec. Skupaj smo se zelo zabavali. v soboto je imel god moj brat, v nedeljo pa moj bratranec. Tako smo proslavljali god obeh In se imeli čudovito. 2ellm si še veliko takih počltnlc. Sandra Ocepek, t. c Bolan med počitnicami v soboto sem dobll virozo, imel sem drisko In sem močno bruhal. v nedeljo smo šll k atu In tam sem si sposodll knjigo, v ponedeljek sem bll že boljši in sem napisal pol domaćega branja. Zvečer Je šio z zdravjem močno na slabše. v torek pa sem ves dan preležal v postelji, bral knjigo In premlšljeval, ali bo mami pozablla, da Imava z bratom Jutri zobozdravnika. Mami ni pozabila In nova zobozdravnlca ml Je zobe namazala s čudno kremo. Nlsem Imel časa prltl na stranlšče, bruhal sem kar v umivalnlk. v četrtek seje viroze nalezel tudl Matlc. Šll smo k ortodontu In Matlcje pobruhal pol stranlšča, ker sem bil Jaz na školjki, v petek sem ozdravel In v soboto sva spala pri mami. Matlc je čez noč dobll herpes na očesu. v nedeljo smo šll k zdravnlku In dobll Je cei kup mazll. Danes ga ni v Soli. To so bile najbolj bedne počitnice, kar Jih pomnim. Blaž sašek, 4. c oupenDabi EU MENGŠAN IZ P R E T E K L O S T I MUZEJ MENGEŠ ARHEOLOŠKI ŠLEPOVI POSELITVE MENGŠA IN MENGEŠKEGA POLJA V RIMSKEM OBDOBJU Zaradi intenzivne rimskodobne poselitve današnjega Mengša so bile naključne rimske najdbe dokaj pogoste in razmeroma zgodnje. Leta 1834 je bil tako na območju Staretove graščine najden bogat žgani grob. Že leta 1847 se omenjajo številne ostaline rimskih stavb ■ tuđi kamnitl stebrl in napisne plošče z Drnovega pri Mengšu. Danes nam na tem območju še ni uspelo odkritl nobenih sledov rimske poselitve. Posebno pogoste so bile najdbe s Staretovega po- sestva in graščak Stare jih je pošiljal tuđi v ljubljanski Narodni muzej. Naključnih najdb je preveč, da bi jih vse omenjall, a sčasoma se je dalo na podlagi njihove razprostranjenosti v grobem zarlsatl obseg rimske naselblne. Novejša zaščitna izkopavanja so dopolnila poselltveno sliko. Smemo trdltl, da je naselje obsega- lo celotno južno, vzhodno in severno vznožje Cobavice, od Pristave In župnijske cerkve na jugu do podjetja Semesadike na severu in Pšate na vzhodu. Izkopavanja so potekala leta 1978 na dvorlšču hladil- nlce Semesadike, v letih 1985Ž86 na območju vrtca Cobica, leta 1988 športne dvorane Fit Top ter v letih 1993 in 1997 ob osnovni soli. vendar so pri športni dvorani In pri vrtcu strojl žal prehitell arheologe, zato le s težavo rekonstruiramo značaj najdišča in njegovo časovno pripadnost. Največjo škodo na arheološki dediščini Mengša je prav gotovo povzročila gradnja osnovne sole v letih 1971/77, saj je bil Izkop opravljen povsem brez arheologov. Očivldci vedo povedati, da je bilo tedaj izoranega veliko rlmskega zidovja, le po naključju seje resilo nekaj drobnih najdb, npr. rimski republikanski srebrnik. Miran Novak iz Mengša je nedavno Muzeju Mengeš podarll nekatere Izjemno zanimlve predmete s tega območja. Cre za unikatne najdbe, med katerimi so bronasta zajemalka ■ simpu- lum in kozmetlčna žllčka. Med številnlmi naključniml najdbami s širšega območja osnovne sole In različnih najdišč v Mengšu so tuđi: oljenka, amfora za vino In bronastl novci, kl nakazujejo, da je skozl Mengeš v rlmskem obdobju potekala živahna trgovina in da so njegovi preblvalcl menjali svoje blago tudl za uvožene izdelke. Če kljub tako pomanjkljlvlm podatkom poskušamo rekonstruirati značllnosti in razvoj rimske naselblne v Mengšu, se nam kaže naslednja slika: osrednji del naselbine Iz 1. in 2. st. po Kr. se je razvil, kot kažejo ostankl večjega zidanega kompleksa, na območju sedanje osnovne sole in njene okolice. Pomembno je, da Je bilo z naključno najdbo rimskega zidovja (leta 1947) ob drevoredu, kl pelje v Staretov grad, in z arhe- ološkim sondiranjem pri osnovni soli ugotovljeno, da stoji rimsko zidovje na starejšlh prazgodovlnskih plas- teh, ki segajo več kot 3,7 m globoko. Prehod med prazgodovlnsko In rimsko poselitvljo ne kaže vrzell; med uvoženo lončenino v antlčnlh plasteh se najde velik del keramike, Izdelane doma v povsem pra- Žgani grob 1, med Osnovno Solo Mengeš in športno dvorano Fit Top (folo Milan Sagadin). SREBRNI NOVEC - denarij. Gobavica, steza za trim - nad Marijino kapelico. Republika. Kovan med letoma 32-31 pr. Kr. v potujofi kovnici. Hrani: Ivan Ovsenik. Foto: Peter Škrlcp ; zgodovlnski tradiciji. Med arheološkim gradivom, i ohranjenim v zasutju vodnjaka, ki je bil izkopan pri i osnovni soli, so tudl odlomki finega namiznega i posodja s pečati izdelovalcev (krožniki, skodele ■ terra I slglllata), izdelkl iz stekla, vrčl In glazirano posodje. I večina arheoloških najdb z omenjenega najdišča je iz i 1. in 2. st. po Kr, nekaj predmetov iz vodnjaka pa kaže, I da so ga zasuli v času 3.-4. st. po Kr, ker ga takrat že i nlso več uporabljali kot rezervoar za vodo. i Prebivale! te naselbine so se ukvarjali tuđi s pol- i jedelstvom (v vodnjaku se je ohranll lep primerek I ročnega mlina za mletje žita. Južno od tod, na i območju športne dvorane Fit Top, se je sočasno razvil i delavniški, obrtni del naselblne. Tu Je bila nesporno i ugotovljena metalurška dejavnost. Najdenl so bili i ostankl talilnih peči za železo: kosi pečne obloge in ! žlindre ter keramične sobe za vpihavanje zraka v peč. I Poleg teh pa še najdbe iz vsakdanjega življenja j Mengšanov v rimskem obdobju, kakršni so odlomki i lončenine, nakita in železni nož. i Najmlajše naselbinske najdbe Izvirajo iz okolice | Semesadike In vrtca Cobica. Tudl značaj naselja je i povsem drugačen. Na omenjenlh dveh območjlh je | bilo namreč odkritih pet manjših stavb, kl so bile gra- ; Jene povsem v prazgodovinski tradiciji: delno so bile i vkopane v prod (do 40 cm), stene so bile Iz pre- ; pletenega vejevja, ometanega z glino, tlorlsl pa pri- I bllžno pravokotnl in skromnih dlmenzlj (približno 3 x 4 m). Sledovi teh stavb so bili zaradi neobstojnega gradbenega materiala slino pičll ■ kazali so se kot temne liše na svetlejšl prodnati podlagi. v teh llsah Je bilo najdenih nekaj kosov glinastega ometa, ožgane- ga v požaru, In odlomki lončenih posod. Časovna določitev stavb je nekoliko težavna, ker so stroji pred prihodom arheologov temeljito preorali vrhnje plast), v katerlh so bile tuđi starejše najdbe, npr. bronastl sponki iz 1. stoletja. Toda prav na območju omenjenih skromnih bivalnih objektov so bili najdenl najmlajšl odlomki rimske lončenine v Mengšu ■ Iz 4. do 7. sto- letja po Kr Crobišča Iz različnih obdoblj rimske poselitve so bila ob robovlh naselja in ga nekako omejujejo. Zgodnejši grobovi (1. In 2. st. po Kr.) so z Muljave In Iz Pristave ter ulice Mengeške skupine 13 (danes Slomškova ulica) na jugu, v drevesnlci na severu in morda na vzhodu, onkraj Pšate (ob Jelovškovi ulici). V Mengšu se seznanjamo z različnimi načini pokopa, iz 1. pol. 2. st. po Kr. Je žgani grob s pokopom v kamnitl škrinji, v katerega so položili steklene pridatke in železen nož. Ob Kamnlški ulici Je bil najden grob, kl je bil verjetno obzidan s kamenjem In pokrit s tegulaml. Med grobnlmi pridatki sta se ohranila le pečatna oljenka (Fortls) in enoročajnl vrč Iz začetka 2. stoletja po Kr. Na podlagi tega groba lahko domnevamo, da se je na severovzhodu Mengša, verjetno ob cesti proti Homcu, raztezalo še eno rimsko pokopališče. večje, a le delno izkopano grobišče Iz 3. In sredine 4. st. po Kr. pa Je bilo med današnjo dvorano Fit Top in osnovno solo, kjer so našli žgane in en skeletni grob. v pre- proste grobne jame je bil dan pepel umrlega in grob- ni pridatki - oljenke, novci in keramlčno posodje z ostanki hrane, ki so Jo kot popotnlco prilagali pokoj- nim. Preprostih oblik so grobovi 2, 3, 4a, 5 In 6. Grob 1 Je bil obdan s štirlml tegulaml, grob 4 pa je skeleten. Ker so naselbinski ostanki s tega območja (kot rečeno) nekoliko starejšl, smemo domnevati, da se Je težišče naselbine sčasoma pomaknilo bolj proti severu ■ kar razkrlvajo tuđi najdbe iz okolice Semesadik In vrtca Cobica. Prav ta najmlajšl del rimske naselblne v Mengšu odplra zanlmiva vprašanja o poselltvenl slikl naših kra- Jev v pozni antlkl. Od 3. do 6. st. po Kr. Je bil rimski Imperij sprlčo neprestanih državljansklh vojn, bar- barskih vpadov in hude gospodarske krize (kar so seveda tesno povezani razlogi) v neprestani defenzivi in razsulu. varnost prebivalstva je bila tako ogrožena, da se je - kot že v prazgodovlnl ■ preselilo v naravno dobro zavarovane visinske predele. Prav prek današnje Slovenije poteka najugodnejšl dostop z vzhoda v Italijo, zato so naše kraje najbolj prizadela seleča se barbarska plemena, kl so med potjo ropala, požlgala In morila, visinske naselblne v težko dostop- nlh krajlh so pri nas zelo številne in nekaj Jih Je bilo že razlskanih (Rlfnlk pri Celju, vranje pri Sevnicl, AJdna MENGŠAN nad Potokl, Tonovcov grad pri Kobaridu Itd.i. Maselbine so solidno zidane, obdane z obrambnimi zidovi in stolpi, večinoma z zgodnjekrščansko cerkvl- Jo kot osrednjo stavbo. Očitno je njihova mreža pred- stavljala zadnje ostanke upravne strukture v pokrajini. Manj je jasno, kaj je bilo s poselitvijo podeželja v ravni- ni oziroma ali je sploh še obstajala. Prav sledovi naselij, kakršne kažejo najdbe pri vrtcu Cobica in pri Podjetju semesadike, v zadnjih letlh pa tudl drugod (Breg pri žirovnlci, Rateče, Dragomelj, Komenda), nam začenjajo pojasnjevati tudl to vprašanje. vedno bolj je očitno, da je bila poznoantlčna kul- tura že toliko osiromašena, da prehod v germanski in slovanski zgodnjl srednji vek ni bil kakšna Izrazita Prelomnica. Glede na staroslovanske najdbe v Mengšu Je rnožno, da se je poselitev iz pozne antike nadalje- vaia v zgodnji srednji vek brez prekinitve. Med nizinske naselbine sodljo tudl rimske vile, ki so bHe sredlšče večjih posesti še v 4. stoletju. Navadno so Imele prostore za bivanje, ki so bili enako kot mest- na arhitektura ogrevani talno (hzpocaust), hleve, staje, shrambe, deiavnlce, vodnjake in velika dvorišča. Prebivale! teh posesti so se ukvarjali pretežno s pol- Jedelstvom in domaćim! obrtml: lončarstvom, tkalst- vom, kovaštvom in podobnim. Vile so grajene Iz loml- Jfinega ali klesanega kamna in na notranji stani °rnetane z ometom. Stresna kritina je Iz opeke (tegu- la in lmbrex). Tlaki prostorov so ali Iz steptane Ilovice, lesenl, v bivalnih prostorlh pa nemalokrat Iz mo- zaičnlh kock, opečnih ploščic, navadnih opek. Pred kratkim so se končala izkopavanja rimske vile v Šent- Pavlu pri Dragomlju. Podobne objekte pa poznamo še 12 Žej pri Komendl (sponka in odlomki tubulov), Loke Pri Mengšu, Lahovč, Šenčurja In Srednje vasl. Med naj- Pogostejšimi ostanki rimskih vll, na katere naj- Pogosteje naletijo kmetje pri oranju njiv, so različnl aradbenl elementi stavb in deli notranje opreme. Na Mengeškem polju In njegovi okolici se pretežno v starejšl literaturi omenjajo še druga najdlšča iz nmskega obdobja. To so: Ježića, Stožlce, Spodnje Gameljne, Cameljne, Polje, utik, vodice, Trzin, Dobrava Prl ihanu, Dolsko, vir, Komenda, Gradišće pri Lukovici, Lukovica (Ad publicanos), kl se nlzajo vzdolž rimskih cest. iz Dobrave pri Trzlnu pa se omenja lesena osno- va domnevno rimske ceste, kl so jo odkrili ob gradnji žeieznlške proge. vsa najdlšča potrjujejo tezo, da je Poselitev Mengša in celotnega Mengeškega polja v r|rnskem obdobju bistveno drugačna • nizinska In ^nogo gostejša kot v pretekllh obdobjih. Mllan Sagaain ŽRMLIE, pr.: 34,0x33,5 cm, vi5.: 10,2 cm. Osnovna šola Mengeš, prizidek. Iz rimskega vodnjaka. Arheološko sondiranje leta 1993. Čas. opredelitev: rimsko obdobje. Izkopal: ZVNKD Kranj. Foto: Peter Škrlep Žgani grob, pokop v kamniti škrinji. Pridatki v grobu: železen nož, STEKLENA SKLEDA Z VERTIKALNIMI REBRI, STEKLENA BALZAMARIJA. Najdon na parceli št. 568/2 k. o. Mengeš. Čas. opre- delitev: 1. pol. 2. st. po Kr. Hrani: MK. Foto: Pcter Škrlep Žgani grob 2. V sredino groba so bile na zemljo položene sežganc pokojnikove kosti. Grob je bil najden leta 1993. Pridatki: KERAMIČNA LONČKA, KERAMIČNA POSODA, ŽELEZNI ŽEBLJI, ODLOMEK DNA STEKLENEGA KOZARCA?, PEČATNA OUENKA, KERAMIČNI KROŽNIK. Mengeš, med športno dvorano in osnovno solo, pare. št. 11/2 k. o. Mengeš. Čas. opredelitev: 3. st. po Kr. Izkopal: ZVNKD Kranj. Foto: Peter Škrlep ŠPORT V mesecu februarju smo v klubu kupili prepotrebni snežni top. Da nam je to uspelo, so zaslužni naslednji donatorji in sponzorji: MOND GRAFIKA Ljubljana PIZZERIJA BOTANA Lahovče TAPETNIŠTVO BREST - TOP Cerknica KOVINOPASARSTVO DOLINŠEK Mengeš AVTO CAR Mengeš OBČINA Mengeš AS Domžale AKROL Mengeš FOTO BOBNAR Mengeš PRI ZLATI KAPLJI Radomlje KLJUČAVNIČARSTVO VAHTAR Mengeš AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT Dobeno MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INŠTALACIJ TESTEN Mengeš Za njihovo nesebično pomoč se še enkrat najlepše zahvaljujemo. SMUČASKO SKAKALNIKLUB MENGEŠ Šubljeva 4, p.p. 37, 1234 Mengeš Člani in vodstvo kluba IZ PRETEKLOSTI zahvala MENGŠAN Poleg naslova državnega prvaka tuđi mednarodna zmaga: MENGEŠKI SKAKALCI ZELO USPEŠNO KONČUJEJO SEZONO Čeprav proti koncu zime, smo z zbranimi sredstvi kupili prepotrebni snežni top. Na tckmi za alpski pokal v avstrijskem Beljaku je Rok Benkovič v petek, 25. feb- ruarja kot najmlajši skakalec z najdaljšo daljavo dneva v drugem skoku zasedel 7. mesto, naslednji dan pa z dvema solidnima skokoma pristal na 12. mestu. S tema do- sežkoma je bil med osemnajstletniki ćelo drugi najboljši med slovenskimi tekmoval- ci. Še odmevnejši rezultat je Roku uspel 4. marca v Planici na OPA igrah, kjer so nastopili mladi tek- movalci iz alpskih držav. V izredni konkurenci in kljub manjšemu zaostanku iz prve serije, je v drugem skoku zares pokazal svoje mojstrstvo. Z več kot desetimi točkami naskoka je opravil z vsemi, čeprav je bil med vsemi najmlajši. S svojo in ekipno zmago je bil najuspešnejši tekmovalec OPA iger z dvema zlatima medaljama. Njegov uspeh je v nedeljo 5. marca dopolnila še reprezentanca Slovenija 1, ki je v ekipni kon- kurenci suvereno slavila pomembno zmago. Druga je bila ekipa Avstrija 1, tretja pa Slovenija 2. Za zmagovalno ekipo so skakali: Gašper MLINAR ( 223,5 točk, 94 m, 84 m ), Matic ZELNIK ( 252,5 točk, 96 m, 84 m ), Boštjan BURCER ( 244,0 točk, 93,5 m, 94 m ) in Rok BENKOVIČ ( 273,5 točk, 97 m, 103 m ). S temi dosežki je Rok dokazal, da je trenutno v samem vrhu v svoji kategoriji in je največ pripo- mogel k ekipni zmagi smučarskih skakalcev. Poleg vseh teh mednarodnih uspehov pa ne smemo pozabiti na njegov prepričljiv naslov državnega prvaka, ki ga je dosegel na Gorenji Savi, v kategoriji 14-letnikov. Isti dan je Roka prav tako na državnem prvenstvu dopolnila naša Sabina Pevc, saj je osvojila sre- brno medaljo med mladinkami. S temi dosežki in prizadevnosljo si Sabina na široko odpira mož- nosti za vključitev v slovensko reprezentanco in bi delala družbo v svetovni sceni, do sedaj edini predstavnici naše države, Tanji Volčjak iz Žirovnice. Razveseljiva pa je uspešna vrnitev našega pone- srečenca Davorja Maučeca, ki je na zadnji lekmi v svoji starostni skupini zasedel odlično 8. meslo v državi. Podrobnosti in slike najdele tuđi na inlernelu, naslov http://skakalni-klub-menges.s5.nel/ Šuštar & Trplan Predamo nove sedežno garniture vvrednesli 130.000,00 SIT zacene 100.000,00 SIT. Meina je izbira garniture po želji. Informacije : 041/689-533 ali 061/737-955 Prvi Rok in druga Sabina: dobitnika priznanj v Kranju. Badminton Igra s pernato žogico je poleg rekreacije lahko tuđi odlična priprava in sprostitev obe- nem. Vsega tega se zavedajo tuđi organizatorji iz PP Center, ki so tuđi letos odlično izpeljali državno policijsko prvenstvo v badmintonu. Tekmovanje so poleg ministrstva podprli še Sitar pnevmatic center Kamnik, Ljubljanski dnevnik, Servis Debevc Mengeš, Aral, Trgovina in servis Erdani Domžale, Servis Veit Vir, Motomanija Domžale ter Castrol. Letos je Luka Juteršek iz PP center lanskoletno uvrstitcv izboljšal ter zasedel prvo mesto, za kar gre pohvala tuđi pokrovitel- jem Sitar pnevmatic centru, Servisu Debevc ter trgovini in servisu Erdani. Za naslednje leto pa organizatorji že razmišljajo, da bi tek- movanje postalo tuđi mednarodno. Drago Juteršek Dadi %,£ P O R Tj O MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ Pustnc maškare in tišti, ki so vsak dan maškare, smo se na pustni torek, ko imajo norci god, zbrali v Pristavi in uspešno zakurili Pusta. Bilo je veselo, zabavali smo se mladi in stari. Foto: Pclcr Škrlcp 5. otrošlca maškarada v Lolci Nagrajene maškare s klovnom in čarovnikom. Foto: Andreja Anžlovar Da se je loškn otroška maškarada prijela, ni nobenega rlvomn već. Kljub kislemu in hladnomu vremenu se je zbralo lepo slovilo malih maškar in šo Več obiskovalccv, pričakala pa sla jih nadvse hudomušna klovn Žarko in čarovnik Toni. Za svoj posrečeni in prisrčni program sla požela lep aplavz ln smeti, lako med olroki kol odraslimi, saj so se ob njunih sprelnoslih, ^omislicah in glasbi lepo zabavali. Dež, ki je bil proli koncu priredilve cedalje goslejši, je povzročil kar nekaj nevšečnosli organizalorjem, saj je Pastor v Gasilskem domu veliko premajhen, da bi sprejel vse prisolne in jih obvaroval pred kapljami. Tako je izbira najlepših mask in podelilev nagrad polokaln kar pod dežniki, obvezni ples pa v garaži doma, kar je bilo °čem prenekaterega obiskovalca seveda skrilo. Navzoči so se po priredilvi Posladkali s krofi iz trgovine Ra po iz Prologa pri Ihanu in se vsemu navkljub razšli zadovoljnih obrazov, z upanjem, da bo naslednjo, 6. otroško maš- karado obiskalo in obsijalo sonce. Jože Brojan GREGORJEVO ALI LUČKE V LOKI Foto: Peter Škrlep Gregorjevo je v Loki že tradicionalen praznik, saj je običaj spuščanja lučk v Loko znan že pred drugo svetovno vojno, bolj pa je zaživel po njej. Do ustanovitve Kulturnega društva Antona Lobode so lučke v Loki spuščali člani posameznih družin, od leta 1994 dalje pa je kulturno društvo organizator gregorjevanja. Ko je voljal še "stari" (julijanski) koledar, je godoval sv. Gregor prav na začetku pomladi. Čeprav se sedaj pomlad začne kasneje, pa je v Ijudskem mišljenju gregorjevo še vedno prvi pomladanski dan, saj v tem času že posije loplejše sonce, na drevesih se pojavijo prvi popki, mali zvončki, trobentice in vijolice pa na prisojnih legah tako ali tako že dolgo razveseljujejo pogled. Ker Ijuclje pravijo, da se na gregorjevo ženijo ptički, pa naj bi to izhajalo iz vesele- ga ptičjega žvrgolenja, ker čutijo pomlad v zraku. Z gregorjevim so povezane najrazličnejše navade in običaji, na Gorenjskem v Tržiču so začeli spuščati lučke ali ladjice, kot ponekod rečejo obrtniki. Za vodo so si namreč čevljarji in drugi obrtniki pripravili kres iz starih brezovih metel, ki so jih polili s smolo in ovili s slamo. Zvečer, ko se je stemnilo, so te metle vrteli v krogih ali obliki osmice, dokler nišo začele dogorevati, konce pa so pometali v vodo. Drugi so naredili papirnate ladjice in vanje postavili već kratkih sveč, jih prižgali in ladjice spustili po vodi, drugi pa so stare peharje napolnili z oblanci, jih polili s smolo, češ da naj voda odnese neprijetno delo pri slabi luči. Tržičani so običaj zanesli ludi v Loko. Tuđi letos so Ločani in ostali obisko- valci pozdravili prihod pomladi s spuščanjem lučk. Mladi so prinesli imenitno oblikovane ladjice, prižgali lučke in jih dali na zajezeno Pšato, pri tem pa čvrsto držali vrvico, da jim ladjica ne bi ušla. Tuđi za zabavni program in veselje je bilo poskrbljeno, saj je Klemen Leben igral na harmoniko, njegova sestra Barbara pa je pela. Poleg glasbe so člani kulturnega društva poskrbeli še za pijaco in manjše prigrizke, posebna komisija pa je medtem izbrala najlepše tri ladjice, ki so plavale po Pšati. Njihovi lastniki pa so dobili knjižno nagrado. Lep marčevski večer je pokvaril edino veter, ki je ugašal male lučke, ki so plavale na vodi, toda to obiskovalcev ni odvrnilo. Mnogo se jih je zbralo na mostu in na obeh bregovih, tako da lahko rečemo, da se je ta praznik v Loki zares "prijci". Očitno ćelo bolj kot v Meng.šu, saj so v Loko res prišli ljudje iz vse občine. Mat ej a Jemec MENGŠAN KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ Gregorjevo Gregor Veliki, rojen okoll leta 540, umri leta 604, Je eden Izmed najlmenlt- neJJIh cerkvenlh učenlkov In papezev. Proslavi! se Je s tem, da Je uvedel cerkveno petje - gregorijansko petje. upodabljajo ga v papesklh oblačlllh s knjigo In škofovsko palico v rokl. Včaslh Ima pri sebi tudl goloba (pomenl Sv. Duha, kl ga Je navdlhoval). Častili so ga učitelji In učencl, učenjakl vseh vrst, glasbeniki In cerkvenl pevcl. bil Je tudl zaičltnlk izdelovalcev gumbov, zldar- Jev, izdelovalcev našitkov, priporočale so se mu žene za rodovltnost, na pomoć so ga klicali v času kuge. včasih so na ta dan koledovali šolmoitrl s svojlml učencl. Po ogrskem zgledu so uvedll nekdanjl prekmurskl učitelji koledovanje ■ gre- gorjevanje ■ tuđi v Prekmurju in se ga današnji osemdesetletnlkl še spominjalo. Okoli Cregorjevega sta hodlla dva boljša učenca od hlše do hlše po gregorlji, pela kolednico in prosila darov. Ker pa seje dogajalo, da so se mladi kolednikl napili, so običaj prepovedali. Ko je veljal še stari julljanski koledar, je godoval Sv. Gregor prav na dan začetka pomladi. Z novim koledarjem se mu Je god pomaknil nazaj. v Ijudskem mišljenju pa velja ta znameniti svetnik, kl mu dolgujemo predelavo koledarja, še vedno za začetnika pomladi. Cregorjevo šteje zato naše ljudstvo za prvi pomladanski dan. Saj res že pihajo tople sapice, sonce sije opomoglo, prvi popki so nabreknlli, ker čutijo pomlad v zraku ■ in v sebi. Od tod po vsem Slovenskem govorica, da se na današnji dan ptički ženijo. Izbrali so si pare in snubili so že pred mesecem dni, o Sv. Valentinu (14. februar). Najbolj se mudi kosu, zato pravijo na Dolenjskem: "če je o Sv. Cregorju breza zelena, so kosi godni že ob Sv. Juriju." V ljubljanski okolici vedo povedati, da imajo ptički ta dan gostijo (Dobrunje) In da visi na vsakem grmu pogačica (Polje). V Zilji in v Beli krajini iščejo otroci pod grmovjem "barllček" in "potičko". Le spomnimo se odlomka iz Župančičeve Dume, kjer obuja pesnik spomin na Cregorjevo Iz otroških let v Bell krajini. Na Cregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala... - 'čuješ živ-žlv? To je "živio" • zdaj starešina je mladi napil." In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj išćem. Pa - s čudom še v srcu in strahom ■ v mejo iskat sem šel, za ptički in njihovim pirom paberkovat sem šel: in glej, tam pod grmom, pod gabrovim - majhnih potic, in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic. "Pa ne bojih nazaj več?" ■ "Ne, to so vse tebi pustili, kar ti sijim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili." Kroparskl kovači so njega dni na Cregorjevo prenehali z delom v vlgenjcih in v sprevodu odšli na "tičjo vohcet". zdaj se "odpne" tuđi pomladansko delo. Začne se oranje, saj pravijo na Dolenjskem, da "o Sv. cregorji ta dolgo njivo orjl." Na Raki velja, da bodo o Cregorjevem že semenska repa, zelje in čebula v zemlji. Drugod na Dolenjskem (Zagradac) pravijo, "če o Sv. Cregorju začne kmet junce učiti, potem lahko na vsakem koncu njive pipo tobaka pokadl, pa bo še zmerom lahko skmetval." Dan seje podaljšal. Delavcem na Krasu že začno nositi popoldansko malico, saj je slcer od kosila do večera predolga. Zato tudl pravijo: "Sv. Cregor južlno prinese." Obrtnikom ni več treba delatl ob luči. V Tržlču na Corenjskem se Je onranil v zvezl s tem lep običaj, kl nam je o njem občasno poročal Viktor Kragelj. Ćevljarjl In drugi obrtniki, kl jlh Je bilo vTržlču že pred nastankom Industrije precej, so v razlgranem veselju "luč zanesli v vodo", že pred Cregorjevlm so si pripravili za vodo kres. Šolarji in rokodelski vajencl pa so si oskrbell starih brezovih metel, Jlh pollli s smolo In ovill s slamo. Zvečer pred Cregorjevlm, ko se Je stemnllo, se Je staro in mlado zbralo na določenem kraju ob potoku Mešeniku, kl je še danes v treh rekah napel- jan do raznih industrijskih podjetij. Zažgali so kres, zapalili metle in Jlh vrteli v krogih In osmicah, dokler nlso začele dogorevatl. Konce metel so potem še goreče pometali v vodo. Drugi pa so si naredili papirnate ladjice, vanje postavili po več kratkih sveč, jlh prižgali in ladjice spustili po vodi. Ko so svečke dogorele, se je papirnata ladjlca vžgala in goreča potopila. Še drugi so v stare peharje naložili s smolo oblitih oblancev in jlh spuščali po vodi, češ naj voda odnese neprijetno delo pri slabi luči. V spomin na to pa otroci danes še lepše posnemajo In obnavljajo ta večstoletni običaj In z njim naznanjajo prihod pomladi. Izdelajo namreč razllčno velike hišice in cerkvlce Iz trdega papirja ali lepenke in jih pritrdijo na deščlce. V njih postavljo svečo in Jo prlžgejo. Otroci prlnesejo Izdelke k obrežju Bistrice. Navadno jih Imajo povezane na dolge vrvice, da jim ne uidejo. Tudl drugod po Corenjskem spuščajo luč po vodi. Luč so na večer pred Sv. Cregorjem nosili v vodo tuđi drugod na Corenjskem. V Cerkljah In okolici, v Šentvidu, Domžalah, Tacnu. V Spodnjem Brnlku je bilo z "gre- gorčkl" konec zimske preje. V Voklem pri Kranju "kurijo Cregorčka" odrasli, zakuri- Jo namreč butaro, če je pa še led, postavijo s smolo oblito butaro nanj In jo puste, da tam pogorl. Običaj Je segel ćelo na Ižansko. Po svojem nastanku ni kmečkl, ampak obrtnlškl In delavskl, tudl ni v nobenl zvezl s Sv. Cregorjem, ampak le z let- nlm časom, kl delavcu dovoljuje dalj časa delatl pri dnevni svetlobl. Razni reki ob prazniku sv. Gregorja: Po Sv. Gregorju od vsakega vetra sneg skopnl. Sv. Cregor je materi kupil kožuh. Če breskve pred Sv. cregorjem cveto, trlje eno pojedo. Ob Sv. Cregorju gre lisjak pred duri. te Je slabo vreme, ne gre več nazaj; če je pa lepo, gre za štlrlnajst dni let (iz knjige Nlka Kureta Praznično leto Slovencev, 1970) Mcngeško praznovanjc Gregorjevega: Vsako leto se zberemo na mostu pred Bognarjevo hlšo v Pristavi In spuščamo lučke po Pšatl. Tukajšnje Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je zopet oživelo ta običaj in že nekaj let pripravlja praznovanje. Pripravi lesene ladjice, na katerlh so pritrjene svečke. Nekateri otroci pa tuđi sami Izdelajo svoje ladjice. Pripravila Jana Škrlep ŽIVLJENJE V OB ČINI Foto; Peter Škrlep MENGŠAN N A S V E T I URAD ZA ŽENSKO POLITIKO Novinarska konferenca Urada za žensko politiko, 6. marec 2000 Sporočilo za javnost Ukrepi za izenačcvanje možnosti žensk in moških na trKU_del«l Na Uradu za žensko politiko so pomladi 199)1 odprli brezplačno tektonsko linijo (0)10 12 13), na katero lahko pokličejo žensku, ki menijo, da so bile diskriminirane oziroma obravnavane drugečc zaradi svojega spola, zlasti na delovnem področju. S tem so dobili vpogled v raznovrstnc in šlevilne probleme, s katerimi se soočajo ženske na delovnem mestu. Do danes je urad prejel že več kot 1000 klicev žensk, ki so opozorilc na probleme na delovnem mestu zaradi nosečnosli ali mate- rinstva. Pokazalo se je, da ženska marsikdaj: • ne dobi zaposlitve zato, ker še nima olrok oz. zato, ker jih že ima, • ne more podaljšati zaposlitve za določen čas polem, ko delodajalca seznani s tem, da je noseča, • neredki so tuđi primeri, ko se na delavko, ki je zaposlena za nedoločen čas, v času dopusta za nego in varslvo otroka izvaja pritisk, da naj da odpoved oziroma se jo po vrnitvi na delo premosti na drugo, slabSc plačano delovno mesto. Ob vse večjem številu primerov žensk, za- poslenih v trgovinah, ki so opozorile na pro- blem delovnega časa (delo preko polnega delovnega časa, delo ob sobotah in nedeljah), je urad Inspektorata RS za delo predlagal, da pooslrijo nadzor na lem področju. Na inspek- toratu so našo sugestijo upoštevali in v času od 1.12.1999 do 29.2.2000 opravljali pooštren nadzor nad spošlovanjem delovnopravne zakonodaje v trgovinah po vsej Sloveniji. V tem tromesečju, lo je od 1.3. do 31.5.2000, pa ko inspektorat nadziral izvajanje prcdpisov v bolnicah. Poudarek jo na ugotovitvi dejanskega slanja glede zaposlovanja, zlasli medicinskih sester. Glede na to, da je vočina problemov, s katerimi se srečujcjo ženske na trgu dela, po- vezanih z nosočnostjo in malerinstvom, na uradu sklepajo, da dclodajalc.i dojemajo ženske kot bolj rizično delovno silo, ki pos- redno pomeni tuđi možnosl visjih stroškov. Gre predvsem za slroške v zvezi z izplačilom nadomeslila plače zaradi "rizične" nosečnosti ln nadomeščanjem osobo, ki je na porodniS- kem dopustu in dopustu za nego in varslvo otrokn. Na Uradu za žensko politiko oconjujojo, da )e za dosego enakih možnosti in onako obrav- nave žensk in moških na trgu dela poleg novo- ga Zakona o delovnih razmerjih, ki bolj natančno opredoljuje onako obravnavo žensk in moških, in predloga Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med dru- gim daje večjo vlogo očetom in poudarja pomen usklajevanja poklienega in družin- skega življenja, potrebno sprejeti tuđi dodatne t. i. pozitivne ukrepe. Žalo so predlagali ukrepa, ki bosta po nji- hovom mnenju pripomogla k izenačevanju možnosti žensk in moških na trgu dola: 1. Delodajalcu in samozapošleni osebi naj bi se priznalo povračilo prispevkov (za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti), ■ ko gre za nadomestno zaposlitev za čas nadomeščanja osebo, ki je na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka, ob pogoju: • da so samozaposlena osoba zaveže, da bo z dcjavnosljo nadaljovla najmanj za dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov, • da so delodajaloc zaveže, da bo zaposleno osebo, ki je začasno zadržana z dola zara- di porodniškoga dopusta in dopusta za nogo in varstvo otroka, imel po preleku tega dopusta zaposleno še za najmanj dvo- jno dobo prejemanja povračila prispovkov. 2. Delodajalce naj bi razbremenili plačila na- domeslila plače na podlagi polrdila o znčasni nezmožnosti za delo zaradi uveljavljanja ler zdravljenja zmanjšane plodnosti in "rizične" nosečnosli. V leh primerih naj bi nadomestilo plače od prvoga dne zadržanosli od dela šio v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na uradu upajo, da bodo vsi ti ukrepi, če bodo sprejeli, skupaj z ukropi, ki jih priprav- Ijajo tuđi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadevc, predstavljali učinkovito pod- lago za to, da se borno v prihodnjc čim rodke- jo sročevali s problemi, ki jih sedaj doživljajo žensko na trgu dela zaradi nosečnosti in materinstva. Vem Kozmik Direktorici Urada za žensko politiko VIDEO (HSP Slovenska 28, Mengeš Telefon: 738 988 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDEUAH IN PRAZNIKIH OD 16.00 DO 21.30 URE. f ANALYZE THIS (Analiza pa taka), komedija igrajo: Robcrl de Niro, Billy Crystal, Lisa Kudrovv Najbolj gledan luj film lola 1999 konćno na originalu. Zmagovalec 13 filmskih festivalov in dobitnik 7 oskarjev. Nepozabna zgodba, ki dokazuje, da Ijubczcn, družina in domisli ja lahko premagata vsc! RASH HOUR (Ful gas), alc. komedija igrajo: lackie Chan, Chris Tucker, Giris Penn Ko se srečala "najhilrejše roke vzhoda", Lee (Chan) in "najdaljši jezik zaho- da" Certer (Tucker), je odlična akcija s številnimi demonstracijami borilnih veščin in zabava, polna smeha, zagotovljena. GOODBV LOVER (Adifo, Ifubimec), triler igrajo: f'atrici.i Aiquelle, Dermonl Mulroney, Don Johnson Triler z goro neslanih, včasih ćelo nevarnih šal. Uglajeni stil, ki ob drznoslih in prcvarah, prevladuje v svetu "šmnkerjev" in morilcev. Kaj pa je padlo z balkona tega ncboličnika? Ne, ne borno vam odkrili ... PATCH ADAMS (Doktor s srcem), komedifa igrajo: Robin VVilli.ims, Monica Polter, Peler Coyole kobin igra doklorja Palcha, ki po videzu, obnašanju in razmišljanju ni podoben nobenemu zdravniku, ki sle ga dosedaj srečali. Za Palcha je smeh najboljše zdravilo in pripravljen je sloriti prav vse, da bolnike spravi v smeh ... PATCI I ADAMS U II I I \\IS KMALU V VIDEOTEKI: THE MUMMY, shrljivka WILD VVILD WEST, ak. komedija, Will Smilh ASTERIX & ()BELIX VERSUS CESAR, poslol. AUSTIN POVVERS 2: THE SPY WHO SHAGCED ME, komedija, Mike Myers ^analvtfen lnl| ' "FUL GAS' MENGŠAN N A S V E T I Ljubljanska 69, 1 23O Domiale telefon: 061 / 730 100, 721 321 ZAMENJAVA KOTLA I. Ko star kotel preteče, smo v nerodnem položaju, posebe] takrat, ko na to nismo pripravljeni, v nagllcl, kl sledi, vellkokrat naredimo napake, gre pa za vetjo in pomembno nalotbo. ■ ŽIVUENJSKA DOBA KOTLOV Ta je zelo različna. Odvisna je od ćele vrste pogojev: od izvedbe, materiala, kakovosti izdelave, načina obra- tovanja, goriva in podobnega. Predvsem je zelo po- membno, kako obratujejo. S tega stališča je zaželeno, da je temperatura vode čim vlšja, seveda pa so zato izgube večje, slabši izkoristki, ni kondenzacije, manjša je koro- zija In s tem daljša življenjska doba. izklapljanje kotla ponoči, v odsotnostl In podobno, krajša njegovo življen- jsko dobo. Pri normalnih pogojih obratovanja lahko računamo z življenjsko dobo približno 20 let, pri litoželeznih kotlln in izvedbah z odporniml materiali in ob optimalnejšem delovanju pa še nekaj več. ■ ZAMENJAVA KOTLA Zamenjava kotla je smiselna, ko ta začne puščati vodo zaradi dotrajanosti, pa tudl zaradi: - preventive ■ spremembe goriva (npr. pri prehodu s trdnlh na tekoča goriva ali zemeljskl (tudl utekočlnjenl naftni) plin - spremembe toplotne izolacije zgradbe ■ razšlrltve, adaptacije fiiše - zastarele izvedbe kotlov (slabi Izkoristki, ne ustreza- jo pređpisom) - večje okvare kotla - posebni drugi razlogi Uočeno ogrevanje - več družin, obrt, trgovina in podobno) ■ PRAVILNA MOĆ KOTLA Ni rečeno, da smo storili prav, če smo vgradlll nov kotel enake moči, kot je bila pri starem. To je nedopust- no, če smo stari kotel kupili "na pamet", brez projekta ogrevanja in izračuna, v veliki večini so taki kotli močno predimenzionirani, prevelikih moči in obratujejo z zelo slabim izkoristkom. zato je pred nakupom novega kotla potrebno preveriti njegovo moč in kupiti takega s pravilno močjo. To delo opravi projektant. Će Je zgradba pozneje na novo toplotno izolirana, se razmere popolnoma spremenijo. Nov kotel Je lahko na prltner za 30 do 50 odstotkov manjše moči ali večje, odvisno od posameznega primera. Od tega je odvisna tuđi cena kotla In boljše obratovanje z vlšjlmi Izkoristki, z manjšo porabo goriv In podobno. Podobno Je potrebno ukrepati pri razšlritvah, adaptacijah objektov. Preveriti je potrebno nove izmere In Jih upoštevati pri moči novega kotla. Če vgrajujemo nov kotel, je zelo pomembno, da vgradimo gorilnik prave moči, pravilno izbran in uskla- Jen z močjo kotla, če Je gorilnik s starega kotla še v dobrem stanju, morda že zamenjan z novim, Je potreb- no preveriti, če ga je možno vgradltl v nov kotel, ki Ima lahko zaradi tega spremenjene značilnostl. Poudaritl je potrebno tudl, da mora biti gorilnik izbran glede na Iz- vedbo novega kotla, v določenih mejah moči ga Je možno prilagoditi z večjo ali manjšo sobo, pri večjlh mo- čeh pa to ni možno. Odgovor na to vprašanje dobimo z meritvami emisij dimnih plinov, s katerimi serviser ugo- tovi, ali je možno sistem uglasltl na optimalne vrednos- ti in v okvire dopustnlh predpisanih parametrov. Če go- rilnik odstopa, ga je potrebno zavreči in kupiti novega. Pri določanju moči kotla je boljše izbrati nekoliko nižjo moč kotla kot preveliko. Kjer imamo na primer lončeno peč, to upoštevamo, sa) lahko pokrije "zimske konice" In prehodna obdobja spomladi in jeseni, lahko pa nam pomaga prebroditi izpad kotla. ■ IZBIRA IZVEDBE KOTU v vsakem primeru Izberemo sodobno Izvedbo kotla kakovostnega izdelovalca, ki ima zanj opravljene potreb- ne ateste, jamstva, Ima nadomestne dele, dober in razvejan servis ter navodila za obratovanje In vzdrževan- je v slovenščinl. Za kotle na kurilno olje ponavadi izbere- mo specialne nizkotemperaturne kotle brez vgrajenega hranilnika toplote (bojlerja). Ti so navadno litoželezni ali iz posebnih odpornih materialov - zlitin proti koroziji. Do zdaj najbolj razširjeni kombinirani klasični kotll na trdna ali tekoča goriva, so zelo slaba rešitev zaradi nižjega izkorlstka. V zadnjem času se vse več strank odloča, sploh tišti, ki Imajo na voljo tudl lesno biomaso, da bodo stare kombinirane kotle obdržali, poleg njih pa bodo postavili še speclalnl oljni ali plinski kotel z ločenlm nerjavnlm dimnikom. Tudl pri plinskih kotllh lahko Izblramo med najsodob- nejšlmi stensklml ali talnlml izvedbaml. Med temi so tuđi nekoliko dražjl plinski kondenzacijskl kotll, ki Imajo lahko do 15 odstotkov boljše izkoristke (do 108 odstotkov). Plinski kotli seveda zahtevajo tuđi prilagojen dimnik, za katerega Je značilna tuljava iz nerjaveče pločevine. Omenjena vprašanja so podrobno rešljlva tudl pri spremembl goriva ob prehodu s trdnih, tekočih goriv na plin (zemeljskl ali utekočinjeni naftni plin). Občani se namreč zelo pogosto odločajo za zamenjavo starega dotrajanega kotla ob prehodu na plin. Tuđi v tem primeru je potrebno upoštevati vse, kar sem že omenll glede pravilne Izbire moči in Izvedbe, čeprav gre tu za druga goriva in najsodobnejšo tehnologijo. Pri izbiri najsodobnejših izvedb kotla, izbirl pravilne moči in podobno, se je smiselno posvetovati s pro- jektantom ali predhodno poiskati brezplačnl strokovni nasvet v energetsko svetovalni plsarni. zaradi zgoraj navedenega moramo biti na zamenjavo kotla pravo- časno pripravljeni, saj so nam običajno znani razlogi, zaradi katerih lahko priđe do tega. Najslabše Je, če nas zamenjava preseneti sredi zime. Nekateri ijudje se zara- di varnosti ćelo odločajo, da stare In zastarele kotle pre- ventivno zamenjajo prej. Pri tem pa za vse omenjene prlmere zelo pogosto potrebujejo pomoč, kl Jo nudljo svetovalne plsarne. Ob takšnlh in podobnih odločitvah, vezanih na rabo energije v vašem gospodinjstvu In zgradbi, upoštevajte omenjene nasvete, saj lahko dol- goročno privarćujete marslkaterl tolar. IVAN KENDA, unlv.dlpl.lnž. ZDRAVIE I N LEPOTA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Leta 1994 so članice Evropske unije ugo- tovile, da jih ZDA na področju uporabe sodobne informacijske tehnologije prehitc- vajo bolj, kot si Evropa lahko privošči. Uporaba te tehnologije ni bila več trenutna moda, temveč je začela postajati nujni pogoj za zmanjševanje stroškov, neposre- den stik s potrošniki in državljani... S lem povezanih sprememb je veliko, med drugimi tuđi področje zdravstva in javne uprave. Z veliko poguma so dregnili na li dve področji in jima naložili, da z racionalno uporabo sodobnih informacijskih tehnologij zmanjšata stroške, ki v Evropi predslavljajo znatno večji dole/ kot v konkurenčnih državah, pri lem pa so med nosil- ci nalog na obeh področjih navedli tuđi državne in zasebne zdravstvene zavarovalnice. In Slovenija? Že leta 1992 (dve leti pred nave- denim poročilom) se je Zavod za zdravstveno zavaravanje Slovenije odločil za nakup 2700 računalnikov za slovensko zdravstvo, uvajanje računalniškega izmenjevanja podatkov je pote- kalo že leta 1994, danes pa se uvaja sistem kar- tice zdravstvenoga zavarovanja. Slovensko zdravstvo bo s projektom kartice zdravstvenega zavarovanja izpolnilo vrslo infrastrukturnih pogojev za širšo uporabo elektronskoga poslo- vanja v zdravstvu. Uspešno opravljen pilelni projekt in raspis Na podlagi zasnove sislema in sklepa skupščine Zavoda je bil spomladi 1998 sistem kartice zdravstvenega zavarovanja izgrajen in preiz- kušen v posavski regiji. Po uspešni pilotni uved- bi kartičnega sistema je skupščina Zavoda v juli- ju 199)! sprejela sklop o nacionalni uvedbi kar- tice zdravstvenega zavarovanja. Za vscslovensko uvedbo kartice je Zavod kot slrokovni nosilec projekta uvedbe kartice 23. oktobra 199fi v Uradnem listu objavil razpis za izbiro dobavitelja blaga in storilev za uvedbo kartico zdravstvenega zavarovanja. Reference in izbor dobaviteljev Zavod jo od ponudnikov blaga in storilev zahle- val reference na podobnom vsebinskem in tehnološkom področju. Eden pomembnejših razpisnih omejitev je bila, da se morajo vsi vnosi podatkov o zavarovanc.ih na novo kartico zdrav- stvenoga zavarovanja opraviti v Sloveniji. 25. marca 1999 je upravni odbor Zavoda na prcdlog razpisne komisije izbral najugodnejše ponud- dMSVgT &, & MENGŠAN nike: podjelje Gcmplus Internalional, vodi I no svctovno podjetje na področju mikroproco- sorskih pametnih kartic, za dobavo kartic zdravstvenoga zavarovanja in profesionalnih kar- tic, 20 odslolkov kartic dobavi njegov podizva- jalec, franeosko podjelje Schlumberger. Za storitve personalizacije se Gemplus poveže s slo- venskima podjetjema Cetisom, grafičnim podjcl- jem, d.d. in Plasisom, d.o.o., družbo za plačilne sisteme. Cetis tiska tuđi vsa tiskana gradiva. Prav 'ako je upravni odbor Zavoda izbral Gemplus za dobavitelja več vrst čilalnikov. V tipkovnico VRrajene čitalnike bo dobavljal v sodelovanju z vodilnim proizvajalcem v svetu, nemškim pod- jetjem Cherrz, ki ima svoje proizvodne kapacitete tuđi v Sloveniji. Vzdrževanje bo zago- tavljal slovenski partner z večlelnimi izkušnjami, Podjetje Metra inženiring, d.o.o. Siemens, d.o.o. bo dobavljal oba lipa samoposlrežnih lermi- nalov. U|)ravni odbor Zavoda je izbral Siemens, d.o.o. ludi za dobavo transakcijskoga strežnika s sistemsko integracijo ter slovensko podjetje NIL, d.o.o. koi dobavitelja omrožja samoposlrežnih lerminalov. VaS novi dokument lasličnn kartica / vgrajenim čipom - majhnim racunalnikom - je dokument informacijske dobe. rriročna po velikosli, enostavna za uporabo, Praktična za dostop do velikih ali majhnih siste- mov podalkov je hkrati z računalniki osvojila svet. Poiein ko smo se naučili z njo telefonirali, lemati denar z računa in plačevati v trgovini, pri- naja zdaj kot poenostavljcno, vedno uporabno Potrdilo, da lahko uveljavimo temeljno pravico vsakega državljana - pravico do zdravstvenoga varslva in zdravstvenoga zavarovanja. Razlogi za uvedbo kartice Kanim zdravstvenoga zavarovanja zamenjuje zdravstveno izkaznico. Prinaša hitro, učinkovilo Pfoverjnnje in izmenjavo podatkov tor znižujo ; stroške. Zdravnika in zavarovanca vključujo v i "formacijsko mrežo zavarovalniškega sistema i ncposredno, možnosl napak pri pronosu podat- j kov pa je z njeno uporabo zelo majhna. Kor i Poenoslavlja administrativno delo, daje zdrav- i s'venemu osebju več časa za bolnike in tako j Povečuje kakovost zdravstvenih slorilov. Za vas i zavarovanoe pa je najpomembnejše to, da odslej \ v<-'ljavnosl zdravstvenoga zavarovanja potrjujete i »mi, in ne več prek Irelje osobo. ! Pntfrvionnlnti hinim Porok je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Kartica zdravstvenoga zavarovanja je uradni dokument, za katerega jamči osrednja ustanova za obvezno zdravstveno zavarovanjo probival- cev Slovenije, torej Zavod za zdravstveno zavaravanje Slovenije. Kateri podatki so shranjeni na kartici? Vidno je izpisano ime in priimek zavarovanca, datum rojslva, številka zavarovanja ter ime izda- jatelja. Izbočeni krogec v zgomjem desnem kolu je namenjen slepim. V čipu kartice (torej v elek- tronski obliki) je polog prej omonjenih podalkov zapisan naslov zavarovanca, podatki o njegovom obveznom zavaravanju pri Zavodu in o vel- javnosli toga zavarovanja tor podatki o proslo- voljnem zavaravanju, sklenjenem pri Zavodu. Ce imale sklenjeno prostovoljno zavaravanje pri drugi zavarovalnici (Adrialic, d.d...), morate pred prvim obiskom zdravnika kartico polrditi na samopostrežnom terminalu, da se la podatek zapiše v karlični čip. Elektronski zapis vsebuje ludi šifro izbranoga zdravnika, pedialra, zoboz- dravnika in ginekologa. Zavarovanci se lahko odločijo ludi za zapis osobnoga podatka o darovanju organov in tkiv na kartico, kar je nji- hova proslovoljna odločilov. Na karlici ni nobenih medicinskih podatkov. Kartica v ordinaciji Kartica pokaže vso svojo uporabnosl in prednos- ti v zdravniški ordinaciji ali sprejemni pisarni, kjor medicinska sestra prebero najbolj sveže podatke s kartice;. Nič več ji ni Ireba hrskali po zdravstveni izkaznici. S kartico dokažolo, da sle zdravstveno zavaravani, kadar pri zdravniku ali drugje uveljavljate svoje pravice iz zavarovanja. Izpis kartico povo, ali je veljavna oz. ali imate urojono obvezno in ludi proslovoljno zdrav- stveno zavarovanjo pri Zavodu ali drugi zava- rovalnici. Kadar kartica v predpisanem času ni bila polrjena, kar pomeni, da že dolgo niste poskrbeli, da bi samoposlrežni terminal vnesel nanjo najnovojšo podatke, najproj poirdile svojo kartico. Terminal za polrjovanje kartice je po navadi v blizini čakalnice. Pred obiskom zdrav- nika medicinska sestra s pomočjo svoje profe- sionalne; kartico probero podatke z vaše kartice zdravstvenoga zavarovanja in jih shrani za svojo evidenco in obračun. V primerih, kot so izpad elektrike, nedelovanjc terminala ipd., vam bo zdravstveno osebje vsekakor zagotovilo zdrav- stveno pomoč. Kartico pa le polrdite v naj- krajšem možnem času. Profesionalna kartica Profesionalno kartico imajo pooblaščeni zdrav- niki in medicinske sestre, farmacevli in drugo zdravstveno osebje, izdana pa je na ime in v sodelovanju z zdravstveno ustanovo, kjer oprav- Ijajo svoj poklič. Profesionalne kartice imajo PIN kodo, ki bo poslana ločeno od kartice in na drug (domači) naslov. Kartica bo poslana na službeni naslov. Profesionalno kartice bodo vstavljali v čilalnik skupaj s kartico zdravstvenega zavaro- vanja in tako prišli do podatkov na njej. Zava- rovanec ima možnost in pravico, da tuđi sam pogleda podatke, zapisane v čipu svoje kartice. Samopostrežni terminal Samopostrežni terminali za potrjevanje, prever- janjo in obnavljanje podalkov na karticah so v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in izposlavah Zavoda za zdravstveno zavaravanje Slovenije. V Mengšu konkretno na ZP Mongeš, Zoranina 3, Mengeš, v Domžalah pa na ZZZS Izpostava Domžale, Vzajemna PE Ljubljana, zastopstvo Domžale, Ljubljanska 70, Domžalo. Kartico boste polrjovali vsake Iri mesece. Upokojenci in otroci bodo svoje kartice za ob- vezno zdravstveno zavaravanje potrjevali enkral Iclno, proslovoljno zdravstveno zavarovanje pa vsake tri mesece. (nadalicvanje na naslcdnji slrani) ZDRAVJE IN LEPOTA 'r-festM^diiNnSjiMsa zavarovanja .'.imun*', i/ j j.i .....123<5«^89 1/i) AloptijS"p|rkrwSior. Pačonko 17.06.1968' Konavljali. "VIŠJA SILA" Če ne boste mogli potrditi kartice, ker je odpovedal terminal, ali je (na primer) zmanjkalo elektrike, z obiskom pri zdravniku ne bo težav. Vsi zaposleni v zdravstvenih domovih in drugih uslanovah imajo natančna navodila, kako ravnali v takih primerih. Zdravstvene storilve vam ne bodo odrekli. Edina rešitev: po novo kartico V nekaterih primerih si bosle morali priskrbeti novo kartico. Postopek ni zapleten, pomembno pa je, da storite vse potrebno čim prej, saj bosle sicer težko dokazali, da ste zares zavarovani. Tako boste imeli vsaj veljavno polrdilo, ki bo nadomestilo kartico, dokler ne dobile druge. Nekaj zgledov, ko boste novo kartico zagotovo potrebovali: ■ Izgubljena ali ukradena kartica: Kadar ostanete brez kartice, bodisi da jo izgubile ali pa so vam jo ukradli, se čim prej oglasite pri najbližji iz- postavi Zavoda. Napisali bosle izjavo in pla- čali stroške vnovične izdaje. Začasno polrdilo, ki ga bosle dobili, bo veljalo namesto kartice, dokler po pošti ne dobile nove. ■ Poškodovana kartica: Če se karlica lako zelo poškoduje, da ni več uporabna, jo osebno vrni- te najbližji izpostavi Zavoda, da vam izdajo novo. Če je poškodba nastala po vaši krivdi, bosle plaćali stroške vnovične izdaje. Dokler po pošti ne dobite nove kartice, vam na Zavo- du izdajo začasno potrdilo. Kartico obvezno vrnite Pred izselilvijo i/ države je potrebno kartico vr- niti najbližji izpostavi Zavoda. Prav lako vrnite kartico, ki ste jo prijavili kol izgubljeno, pa ste jo pozneje našli. Ob smrli svojca poskrbile obvez- no ludi za to, da njegovo kartico vrnete Zavodu. k»SfW!:i:;zdt3Ysty*n«5a zavaravanja ZDRAVJE IN LEPOTA uam-rirolic, i Kartica I zdravstvenoga I zavarovanja1 Samopostrežni terminal l'lavrii fiiuiiutnik m.i ZZZS ,*4 ***** ' 17. . i ' f. • "' »prtfsooptfiB /I '■,'• " 1,2-3<5ćjj!9 1^ / V AlgjzijS Pirkrrojje'r v R6čenk& ......T7.O6.1968' iti® MENGŠAN ZDRAVIE I N LEPOTA Kartica ima prihodnost Kartica zdravstvenoga zavarovanja se uvaja in bo uvedena na području cclolne Slovenije do junija 2000. Dinamika pošiljanja karlic zdravstvenoga zavaravanja zavarovancom OE Ljubljana bo slodeča: * v drugi polovici aprila bodo oskrbeli s karti- čami izposlave IDKIJA, LOGATEC, VRHNIKA, * v prvi polovici maja izpostave CERKNICA, KOČEVJE, RII5NICA, I.ITIIA, * v drugi polovici maja izposlave ZAGORIE, HRASTNIK, TRBOVDE, KAMNIK, * v juniju pa izpostave DOMŽALE (toroj ludi Mengeš), GROSUPIJF; in ULJULJANA. Ko boste po pošti projoli kartico, bo zravon priložen ludi izpis podalkov, ki so vneseni v čip v elektronski obliki. Svetujemo vam, da podatke na papirju skrbno provorile in sporočilo morebilne napake ali spremembe. Ko bodo rešena etična, pravna in medicinska vprašanja, se boste lahko odločili, ali naj bodo na lem dokumentu ludi nekaleri medicinski podalki kol so podatki o predpisanih in izdanih zdravilih, o pomembnih boleznih, alergijah, kliničnem stanju in podobno. Tako bo kartica se bližja svojemu namenu - posodobili in izboljšati kakovosl življenja. Pdprfi telefon Za pojasnila in nujno urejanje mo- žebitnih zaplctov v zvezi s kartico lahko kadar koli med 7. in 18. uro pokličete službo za poslovanje s kar- tico po telefonu 061/17 21 466 ali se oglasite na najbližji enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mengeš ima najbližjo enoto ZZZS v Domžalah, na Ljubljanski 70, kon- taktna oseba pa je gospa Tatjana 'skra, telefon: 720 510 12. Pisna vprašanja naslovile na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, služ- ba za poslovanje s kartico, Miklošičeva H 1507 Ljubljana. Upozorili volja ludi na Zavodove strani na inlernolu (www.zzzs.si), kjer je sistem karlico zdravstvenoga zavarovanja opi- Siln/ vključno z najpogoslejšimi vprašanji 0 kartici. Matjaž Konci I ja 7» JSHMpkli ™™r Vse starše, ki želijo vpisati svoje otroke v vrtec za sprejem v šolsko leto 2000/2001, obveščamo, da borno prijave sprejemali do vključno 30. aprila 2000 na naslov, ki je naveden na obrazeu - Prošnja za sprejem v vrtec, ki ga dobite v vrtcu. S prvim majem 2000 borno začeli sprejemati prijave za šolsko leto 2001/2002. Ravnateljica: Mica Kavka CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMZALE Obvestilo staršem o uveljavljanju otroškega dodatka v letu 2000 Za uveljavltev otroskega dodatka je potrebno tuđi letos vložlti zahtevek za otroški dodatek na novem obrazeu 8,41 - vioga za uveljavltev otroSkega dodatka. To velja tako za nove upravltence kot za tlste, kl že prejemajo otroSkl dodatek. Obrazec lahko kupite v vseh knjigamah In papirni- cah. Obrazce v celoti izpolnijo vlagateljl sami, tudl dohodke Iz kmetijske dejavnosti, samo podatke o visini dohodka v letu 1999 potrdi delodajalec. Opo- zoriti moramo, da je potrebno letos na novo vpisati davčne številke za vlagatelja in vse družinske elane in zato so tuđi obrazei spremenjeni. Nujno je, da so davčne številke natančno Izpol- njene, ker bomo imeli drugače težave pri nakazllih otroskega dodatka. V letošnjem letu Je tuđi novost, da se morajo na vlogo poleg staršev podpisatl polno- letni družinski elani. Vsi upravičencl, ki so predložili potrdila o šolanju za svoje otroke, ki so starejsl od 15 let v oktobru 1999, ko se je pričelo novo šolsko leto, Jim ni potrebno ob od- dajl vloge ponovno predložiti šolskih potrdil, ker velja potrdllo za ćelo šolsko leto, tj. do oktobra 2000. Potrdila o šolanju morajo starši med letom predložiti le za otroke, ki med letom dopolnijo 15 let, pa čeprav še obiskujejo osnovne sole. Tudl v letošnjem letu je otroški dodatek selektlven in je vezan na dohodke družine preteklega leta. Vstopni cenzus za upravičenost do otroskega dodat- ka v letu 2000 znaša 171.515,00 Sit (t.j. 99 % povprečne bruto plače v letu 1999173.245,00 SIT), kar Je razvidno Iz predlagane lestvice za otroške dodatke. Izpolnjene obrazce Vloga za uveljavitev otroSkega dodatka oddajo občani na Centru za soclalno delo. Domtale, ljubljanska 70 v najkrajsem možnem času, vendar najkasneje do 30.4.2000. Vsi tišti upravičencl, kl vlog ne bodo obnovili do navedenega datuma, ne bodo več upravičenl do otroSkega dodatka od 1.5.2000, kar Je razvidno Iz odloib, ki so Jlh prejell v letu 1999. Center za soclalno delo Domžale Ima uradne ure: v ponedeljek In petek od 8. do 12. ure In v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Dohodek na Povprečnl mesečni dohodek otroSki dodatek na mesec v sit družinskega člana v % na družlnskega člana v letu --------------------1--------------------.------------------ povp.plače RS 1999 v SIT 1. otrok 2. otrok S. otrok do 15 % do 25.987 16.200 17.820 19.440 nad 15 % dO 25 % nad 25.987 do 43.311 13.851 15.309 16.767 nad 25% do 30% nad 43.311 do 51.974 10.557 11.799 13.041 nad 30% do 35% nad 51.974 do 60.636 8.316 9.504 10.692 nad 35 % do 45 % nad 60.636 do 77.960 6.804 7.938 9.072 nad 45 % do 55 % nad 77.960 do 95.285 4.320 5.400 6.480 nad 55 % do 75 % nad 95.285 do 129.934 3.240 4.320 5.400 nad 75% do 99% nad 129.934 do 171.513 2.808 3.888 4.968 o MENGSAN Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. Ihoda je tako hotela in tebe nanije vzela. Zahvala Ob boleči izgubi naše mame ,stare mame, prababice in tete IVANKE ZORMAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem zapisno in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, svece in darove v druge namene ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, Uvala tuđi gospodu župniku Mateju Zevniku za kpo opravljan poslovilni obred, pevcem Mengeškega zvona in gospodu Sloparju za Tišino. Hvala ludi mengeškim gasilcem. Vsi njeni Delo, skrb, lrj)ljenje Tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JAKOBA ŠKOFICA ključavničarski mojster in inovator v pokoju, borec NOB se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazana ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in svece. Zahvaljujemo se clr. Kovačevi in jmlronažiiiseslri Ivi, kista mu stali ob strani. Hvala g. Zibelniku za lep poslovilni govor, ga. ing. Pisku, j>redslavnikom ZB NOB in gasilcev, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ga boste obranili v lejjem spominu. Žena Vida, hčerka Mija in vnukinja Šaša ŽUPNIJSKA KARITAS MtNGEŠ Trdlnov trg 8 • Telefon: 061 738 977 Pisama In sklad Išče sta od pita ob petkih od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110- i 34/98 Da so resnično žalostna poslcdica vedno večjega navdušenja nad naravo ludi smeli, ki jih nevestni obiskovalci puščajo za seboj, smo vsekakor s čistilno akcijo potrdili že lani. Odkriljc ogromncga Slovila divjih odla- gališč, ki jih v lanski fistilni akciji nismo uspeli očistiti, pa je šo potrdilo odnos ljudi do narave. Da bi gozd razbrcmenili in mu dejansko dali možnost, da se normalno razvija, smo se slovenski lovci letos ponovno odločili, da organiziramo vseslovensko akcijo čišćenja gozdov. Lanskoletno izjemno uspešno akcijo tako lotos ponavljamo s še boljšo organizira- nostjo. VOBČINIMENGEŠBO ČISTILNA AKCIJA 8. aprila ob 9. uri. ZBIRALlSĆE VSEH UDELEŽENCEV BO PRI LOVSKEM DOMU. Koordinator akcije COZD NI KOŠ ZA SMETI je g. Jože Vahtar. Informacije o akciji pokličite na telefon 041/427 969. ZaLD Mcngcš, Jože Vahtar GOZD NI KOŠ ZA SMETI MENGŠAN Knjižne novosti MAREC Stara pot 1. • MENGEŠ Telefon: 738 755 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA BO FRIZERSKI SALON "PRAMEN" V OBČINI MENGEŠ OBRATOVAL do petka, 31. marca 2000. VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA OBISK IN IZKAZANO ZAUPANJE. VABIM VAS, DA FRIZERSKI SALON "PRAMEN" OBIŠČETE NA NOVI LOKACIJI V KAMNIKU, na Ljubljanski 3/d (SVETILNIK) od 4. aprila 2000. Telefon: 061/839 27 77 SPLOŠNO • LKSIIBRISI slovenskih knjižnu: in knjižničarjev. - Škofja Loka : Knjižnica Ivana Tavčarja, 1999 • MOHORIČ, Ivan Tihi Sepet davnine. - klrij.i : samozaložba, 1999 FILOZOFIJA, OKULTIZEM • I'AHIANI, M.iks Akm.i, duša sveta. - StanjekUst. M. I nbi.mi, 99 • COLUUOVIČ, Majda Horoskop 2000. - Žalce , 1999 • PASCAL, Blaise Misli. - Celje : Mohorjeva družila, 1999 • HLSCHLECER, Rainer Izločnice za interpretacijo horoskopa. I),, 1999 • RAVNJAK, Vili O polol) samospoznavanja. - Maribor, 1999 • VLLIKA stara sanjska knjiga. - Ljubljana : Sanjska knjifja, 1999 PSIHOLOGIJA • G0S1LČNIK, Cliristian Srečal sem svojo družino. - Ljubljana : Brat Kinf iSek : Frančiskanski družinski center, 1999 • GRAZ, lolin MoSki in ženske na zmenku,- Quatro-Cnosis,y9 • GRAZ, Jolin Moški in Jonske pred novim začetkom. - Ljubljana : Quatro-Gnosis, 1999 • PEALI, Norman Vincent Pozitivna načela življenja. - l.j.: DZS, 1999 • POWILL, lohn V novo življenje z novim gledanjem. - l.j.: /upnijski urad Ljubljana-Dravlje, 1999 • ZICIAR, Zig Vidimo se na vrhu. - I j. : I isac & Lisac, 1999 VERSTVO • CiUI.KKINI, Mariarosa Krik v cei kvi : p.jlcr Hanibal iz francije. - Maribor: Slomškova založba, 1999 • KRAŠOVrC, lože Nagrada, kazen in odpuSčanje : mišljenje in verovanje starega Izraela v luči grSkih in sodob- nih pogledov. - Ljubljana : Svetopisemska družba Slovenije, 1999 • LUBICI I, Chiara Pot življenja. - I jubljana : Novi svet, 1999 •O'BRII N, loanne Atlas verslev soclobnega sveta. - Lj.: Družina, 99 • RIBUIA, Alojz Pričevalti vst.ijenja. - Mohorjeva družba, 199') SOCIOGRAFIJA, DEMOGRAFIJA, STATISTIKA, SOCIOLOGIJA • HONCIII, lože Bankrolirana družba. - I j.: SAN-PRO, 1999 • HARALAMBOS, Mirliael Sociologija : teme in pogledi, ■ I j.: D/S, 1999 • MLAKAR, Peter Hribi in doline. - Lj.: Založba NSK, 1999 • PUŠNIK, Mojca VrstniSko nasilje v Soli. - Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za Solstvo, 1999 • URBANA plemena : subkullure v Sloveniji v devetdcsetili. - I jubljana : SOU, 1999 A_/c, AUDIO AVS VII)KO SKKVIS POLITIKA • DIZDARLVIČ, Raif Od smrti Tita do smrti Jugoslavije. - Sarajevo : OKO, 1999 • KAASL, Max Zaupanje v vlado. - Ijubljana : Liberalna akademija : Znanslvena knjižnica LDV, 1999 EKONOMSKE ZNANOSTI, GOSPODARSTVO, DELO • ADAMS, Bob Začetek in rast malega podjetja. - Radovljica : Skriptorij KA, 1999 • PAVLIN, Samo Prehocl 2000. - Ljubljana : Delo, 1999 • ZAKON o varnosti in zdravju pri deki. - 1 jubljana : Gospodarski vestnik, 1999 PRAVO, JAVNA UPRAVA • Kl AMPIT.K, Marta Prenehanje delovnega razmerja s primeri iz sodne prakse. - Ljubljana : Primath, 1999 • OTROKOVI: pravice v Evropi. - Ljubljana : Informacijsko dokumentacijski center Sveta Lvrope pri Narodni in univerzitetni knjižnici: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1999 • ZAKONI o enakih možnostih. - Lj.: Vlada RS, Urad za žensko politiko, 1999 VZGOJA, SOLSTVO, IZOBRAZEVANJE • ARMSIRONG, Ibomas Prebudile genija v svojem otroku. Učila, 1999 • MRAVLJE, Irancka Pozorno poslušanje z razumevanjem. - Nova Gorica : Educa, 1999 • SIMS, Pamela Spodbujanje odličnosti : vsak otrok je lahko dober ufenec. • Tržič : Učila, 2000 RAČUNALNliTVO • C()X,|ozce Microsoft Office 2000. - Lj.: Pasadena, 1999 • HANKL, Johann-Chrislian Spoznajmo Word 2000,- llamingo, 2000 • MIHALIČ, Robert Žepni vodnik po Excelu 2000. Pasadena, 2000 • MIHALIČ, Robert Žepni vodnik po VVordu 2000. Pasadena, 2000 • VvTRBLR, Borut Uvod v programiranje Visual Basic. - Kranj: Moderna organizacija, 2000 BIOGRAFIJE • IJOLKOVIf, Milan l'oziv za domovino. - Ljubljana : Čas, 1999 • KONIAJf-.V, Zora Zvcstoba Hipokratu. • Ljubljana : Institut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, 1999 EKOLOGIJA • POŽARNIK, Hubcrt Prihodnost napredka. Mohorjeva družba, 1999 ASTRONOMIJA • OXI ORI1OVA ilustrirana enciklopedija astronomiji1. - Ljubljana : DZS, 1999 1234 Mcngcš, Hribarjcva 3 8 tcl.fa*.: 061/738-409 pooblaščeni servis: Sl-iaJie KENNVOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENWOOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ Hl-Fl KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADUI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISK1 znamke KENV/OOD PA MENI TAKOLE! DA NIMAJO KROPOV PRAVIJO1 PHA! EJJJJ! KAM JE PA TALE ŠEL? RES, HVALA BOSU, DA JE V MEN6ŠU VTDETT POLICA JA, Kl PROBLEME RESU JE .________—ĆELO Z UPORABO PAMETI.! PA SAJ NI VAŽNO! BO ŽE NAZAJ PRIŠEL, KER SVA ZMENJENA, DA GA BOM ARETTRAL! Astrološko svetovanje, terapije in tečaji. pLanetauij Lj Jblianska 91,1230 Domžale, Slovema - Europa tel./fax:+386 61 713-G54.GSM: +306 41 713 619 1'HE ArFlLIAMON STATUS Wl IM MliOlCINA Al.IH INAT IVA THE OF'LN INTFHNATIONAI UN IVI HSI1V t'OR COMf'LtMriMTAMV MEDICINPS \\6T0$k0P eesess OVEN 21.O3. - 2O.O4. Dobro obdobje za nove naložbe, posebej, kar je povezano z obnovo doma ali nakupom nepremlčnin. Prlporoča se, da večje flnanCne naložbe dobro pretehtate. Medsebojnl odnosi so bolj napeti, zato vztrajalte pri svojih odločltvah. Presežek energije Izkorlstite za nove nacrte In potovanie. V Ijubeznl boste potre- bovali već vztralnostl In potrpljenja. Trdoglavost ne bo orlnes- la zelene rezultate. Bodite pozorni na prehlade in ožilje. BIK 21.04. - 2O.O5. Za uresničevanje svojih lde| boste potrebovall veliko energije, ker ste si naložili veliko dela In obveznosti. Malo bo potrebno počakati, da se vloženi denar začne obraćati. Na delovnem mestu bođlte malo bolj potrpežllivl in se zadržite pikrlh komentarjev. Spremembe v IJubezenskem življenju trajalo že nekaj časa, zato delajte na medsebojnem zaupanju. LJubosumnost ne bo prav nlč zalegla. Bodite pozorni na križni del hrbtenlce in noge. DVOJČKA 21.05. - 21. 06. Napetosti so začele popuščatl In vi Imate 5e več energije In volje, da uresnićite svo]e nacrte. Kljub vsemu bo potrebno malo počakati, zato že vnaprej skušajte pripravljati teren. Finančno se spuščate v nove projekte, toda kliub temu bođlte prevldni pri hitrih in nepremišljenlh denarnlh transakčljah. SpremenljM medsebojnl odnosi vam bodo 511 na živce. Bodite potrpežljivl. već časa namenlte počlvanju in sproščan|u. RAK 22.06. - 22.O7. prlhaja čas, ko bo potrebno več akcije In viaganja. Malo preveć ste se prepustili lenarjenju, a želeli bi večjl uspeh. Odnosi v službi bodo napeti, zato se prlporoča, da se bolj odločno postavite za sebe In svoje pravice. Denar vam kar uhaja čez prste. Skuša|te kaj prihraniti za svoje bodoće nacrte. Združite prljetno s korlstnlm, če potujete v tujino. Odpira se Izobraževanje, zato sprejmlte izzlv. Zivčna napetost. LEV 23.07. - 22. 08. 2e nekaj časa ste v obdobju sprememb. Mogoče vam to gre na živce, potrebno pa bo Se vztrajatl in poćakatl t|a do Jullja. Skušajte reševati sprotl svoje probleme In sooćite se z dolgovl In obljubaml. Potrebovali boste veliko energije, volje in potr pijenja. Težko boste prenašall vmešavanje drugih v vašo poslovnost in življenje. Tudl v osebnem življenju se boste sooćall z manjšlml krlzami. Kontrolirajte prltlsk. DEVICA 23.O8. - 22. 09. Napetosti so mimo In čas Je, da se zaćnejo uresnlčevati vaše želje. Dobri rezultati vas bođo Se bolj preganjali v delavnost In poslovnost. Spremembe na delovnem mestu. Napredovanje vam bo prlneslo še več obveznosti. Finančno Izboljšanje vas bo razveselilo, Kljub vsemu boste mogli već časa posvečatl svoji družini, vzemlte si ćas, da razreslte svoje stare nesporazume s prijatelji in sorođnlkl. Prebavne motnje. TEHTNICA 23.09. - 22.1 O. Počakajte, da bo neugoden ćas za vaml. Ne odločajte in ne delajte velike spremembe v svojem življenju. Po 20. marcu boste Imeli već energije, da se spoprlmete s tekočlml proble- mi, ćas je, da uživate v medsebojnlh odnoslh. Samski Imajo možnost spoznati Ijubezen svojega življenja, ampak ne čakajte, da partner naredi vse korake, imate navado vse zadeve reševatl zadnjih pet minut, šolske obveznosti bodo nekoliko večje. Pazite na grlo. ŠKORPIJON 23.1 O. - 21.11. Nlkakor niste zadovollni s takšno situacijo. Že nekaj časa Iščete Izhod In se mučite In Imate vtls, da se zaletavate z glavo skozi zid. Poteka obdobje, ko boste za vse, kar boste naredili, morali porabltl veliko energije. K sreći ste dovolj trmastl In vztrajnl. Finančno vam škrlplje, zato skušajte poravnati samo najnu- Jnejše. Počakajte s krediti in večjimi denarnlml vlaganjl. v IJubeznl ste nezadovoljni, naredite kaj. Pazite na spolne organe. STRELEC 22.11. - 20. 12. Dobro obdobje Imate, čeprav se vse zadeve ne rešujejo takoj, kot bi vi radi. Spremembe na delovnem področju. Ugoden čas, da spremenite službo ali naredite velike spremembe doma in v svojem okolju. Razreševanje napetih medsebojnlh ođnosov doma vam bo vzelo malo več energije In časa, kot ste prlčako- vali. Bodite trdnl In ođločnl pri svojih stallščlh. Finančno bi bilo lahko boljše. Več pozornosti posvećajte prehrani. KOZOROG 21.12. - 19.01. Poslovni napredek, sreča In zadovoljstvo v poslu ali poslovan- ju. Imate kar lepo obdobje, zato ga Izkorlstite, kar se da najboljše. Vse, kar ste načrtovall, lahko razrežite do konca meseca maja. Finančno si boste opomogll in krepko dosegall nove In boljše rezultate. Imejte potrpljenje do vseh, ki vas obkrožajo. Ne delajte si zamere z svojo vzvlšenostjo in nepo- pustljlvostjo. Oproščatl je človeSko. Ne pretiravajte In si vzemite čas za sebe. VODNAR 20.01. - 18.O2. Neka| vas prav sili, da bi spremenlll dosedanje navade, delovno okolje, prijatelje... Ste nekoliko bolj trdoglavl In hoćete Imetl svobodo ođločanja In delovanja. Včaslh ne gledate na druge, ampak želite, da sami priđete do cilja. Kljub vsemu ne hitite, da ne bi naredili kakSne napake. v medsebojnlh odnoslh to obdobje prlnaša preklnltve ali ćelo ločltve od starega načina življenja, će želite Imetl več nežnostl In pozornosti, potem jo pokažite sami. Bodite prevldni pri vožnji. RIBI 19.02. - 2O. O3. Kljub pestrostl dogodkov, še vedno razmišljate, kaj bi še spre- menill v svojem življenju. Svoje nezadovoljstvo v delovnem okolju poskušate skrivati, čeprav bo potrebno nekoliko već napora In obveznosti. Sprejmlte krltlko In se postavite za sebe. Obdobje je ugodno za večjl zaslužek In zadovoljstvo, ko se bodo glavne zadeve začele premlkati Iz mrtve točke. Samsklm bo Venera pomagala najtl Ijubezen, a potrebovall boste već odločnostl zaradi napetosti in depreslvnostl. o Nagradna križanka Gesla, ki jih bostc dobili ob rcšitvi tokratnc križankc, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš do 8. marca 2000. Sreča bo med prispelimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prcjeli nagrade Trdinovega hrama iz Mengša, in sicer: Pravilno geslo križanke v februarski številki Mengšana: "MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU" Žreb je izmed številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: Minka Vrhovnik, Grobeljska 40a, Mengeš 2. nagrada: Cilka Fajdiga, Murnova 13, Mengeš 3. nagrada: Breda Martinčič, Murnova 14, Mengeš 1- nagrada: 1 x pranje avtomobila in reklamni dežnik 2. nagrada: 1 x pranje avtomobila in reklamni dežnik 3. nagrada: 1 x pranje avtomobila in reklamni dežnik Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki. Naprošamo vse, ki bi želeli prispevati nagrade za naslednje križanke v glasilu Mengšan, da to sporofite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). AVTOI'IMLNICA AYi«isi;irvis i;itiu;oirc a „» Steletova 2, 1234 Mengeš Tel.: 737 289, fax: 737 141 SERVIS avtomobilskih gum DVOZIJ za osebna in tovorna vozila 5CSTAV1L MARKO BOKAUC 50VJI SAMEC ;PREWCMBA SAMO-CLASNIKA V SLOVNICI 3. CESLO PRVI GENtRALN SEKRETAR OZN (TRYCVE) PRfTOK OONAVE \Z ROMUNUE PRI BANAT PALANKI SIARA PLtMENA NA APENIN, POLOTOKU OBCESTNI KAMEN (POGOVOR, VAGON LJUSCI -> P L- h /" > )DAJA, MONTAŽA IN . IČNA NASTAVITEV PO OPRALNICA MESTO V SREDNJI ITALUI Z COTSKO STOL« ICO A'-' PRC STAREJŠI SPORTNIK V T B A- \J OPT PESNIK CRUOEN 1 f 0 ŠVEDSKI REjlSER SJOBERC A\/T REDNJtAM DRŽAVA t' A/ H fl SIBIRSKI VCUCTOK 30 KRI2AU JtZUSA OVICNJEN oa CERKVt /x / UOICA IZ 5 AC OVCA 4 f TLAK OVAN PROSTOR NA ALI 08 ZCRAOBI NIKALNICA 4/ A- CIRKUSKO HtZORlSCC fRAMC. ICRALEC (LOUIS) 2ENSKI ORGANI OAKTEIRUA, Kf pOTRraujr KISIK iNtoiSCc ZAH00NE UKRAJINE ICRAlfC BMrtV (NI waAr£:n) RUSKA SPRIN -TERKA PRlVALOVA -- / / .„.> / NCKDANJI NOTRAflJI UINISTER (ANOREJ) RfKA V KOMUNU 1 NEZA-DOSTNA OCENA 7 A/ PISAT tU wolfganc; 0 uCenke ISTEO RAZREOA r (9 T L E c RUSKI VLADARSKI NASLOV fl / SANK£ TEK, KAS i) nEuSko UES10 r U T r 7 DaNlCE S> VO0NI VIR v EGIPTU REBIVALEC BALKANSKE ORZAVE 1 PRAVICA REPRECIT-VE SKLEPA ti ŽLANTNI PUN (Ar) f A/ ouSan SCMOLlC CR9U DCL &MNEGA STROJA VA1J ' i' i i / A/ D t t- OBOCLAN UES ZA POOPORJE V RUDNIKU E // DRAMA RVASKECA PISCA IVA BRESANA LCTDPIsrc. KRONlSl // L T PRIPADNICA IJUDSTEV V SEVERNI AfPIKI IN NA BLljNJEM V2H0DU k OA giM^^^^^^E Ilt^iiiJ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^ BLAGOVNICA YELEH^^^^^| ŠMINKA trgovina za mlado DISKONT DOMŽALE obEalila in obotev '''' MODNA HISA KAMNIK ^^^B VELE Trgovska družba d.d., Domžale, Ljubljanska 64