je zgornjevipavski časnik H Ajdovščina • Januar 2006 • številka 41 • 7600 izvodov • cena 0 sit »Pustite otroke k meni« Jezus iz Nazareta ^meraj je imel velike in zvedave ^jotroške oči. Okrog ust se mu je sprehajal zagoneten nasmeh. Hudomušen, če že ne kar nagajiv. Odkrit in prikrit obenem. En dan se je zazdelo, da ga zakriva motna koprena odsotnosti, da se odkritost izgublja in oblači v gostobesednost in nenavadno prijaznost. Tudi ta je počasi plahnela, koprene so postajale ponjave...Heroin! Pogovor ni zalegel, prisila še manj. Do njegove odločitve, da je dovolj, če že ne preveč! »2 zasvojenci se pravzaprav ubadamo na treh nivojih (programih). Prvi je tisti, kjer ni pomoči, poti nazaj skoraj ni več. Tem moramo omogočiti, da svojo zagato rešujejo »kontrolirano«, da ga s substancami ne zalaga ulica, da ga potreba ne sili v kriminal. Da vsaj uporablja »čisto iglo«, da sreča človeka, ki se je z njim pripravljen pogovarjati, morda... Drugi je tisti, ko posameznik želi in zavestno hoče »ven«, pa mu odvisnost še ne daje trdne in samostojne hrbtenice, da bi brez »podpore« samostojno shodil. Tu je potreben metadon in podobni substituti, ki niso nič drugega kot nadomestek potrebnega dnevnega odmerka. Jasen je cilj in odločitev, da bo z zmanjševanjem doze življenje lahko ponovno steklo normalno. Tretji program teče na nivoju takoimenovanih komun, kjer se družijo, seveda pod strokovnim vodstvom, posamezniki, ki svoje življenje na podobnih izkušnjah, skopo rečeno, zastavljajo na novo. Vsi trije nivoji rešujejo mlada življenja.« (Matija iz Žapuž). Pri problemih odvisnosti ni prostora za politično kupčkanje, ne za krščansko usmiljenje in licemerno potiskanje glave v lasten gnoj, ne za »podjetniško iskanje najprimernejšega prostora za odlaganje jedrskih odpadkov«. Odvisniki so zrasli iz nas in z nami. Zato pustimo, naj svojo prihodnost iščejo med nami! Ivan s Ceste Hiša Castra zaokrožuje sredisce pomlad napoveduje gospodarstvo Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20,5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E; ra rod{8>$iol.net} W: www.ra-rocisi Kuharski tečaj Foto: Janja Božič Center za razvoj podeželja TRG Vipava nadaljuje z nalogami Vipavsko podeželsko razvojno jedro CRP TRG, ki je eno izmed desetih tovrstnih zavodov za spodbujanje podjetniških dejavnosti na podeželju, bo v letošnjem letu nadaljevalo z usposabljanji in izvajanjem tečajev za različne ciljne skupine. izvedbo tovrstnih izobraževanj so v ^jTRGU pridobili tudi državna sredstva. Skupaj z Društvom kmečkih žena Zgornje Vipavske doline in Kmetijsko svetovalno službo iz Ajdovščine so že pripravili nabor kuharskih tečajev, za brezposelne osebe pripravljajo tečaj izdelave unikatnih glinenih izdelkov, za vipavske vinarje 40-urni tečaj italijanskega jezika in tematsko izobraževanje za lokalne turistične vodnike po občini Vipava. TRG se z namenom, da bi čimbolj služil svojim ciljnim skupinam, povezuje tudi z vsemi ostalimi podobnimi iniciativami v Goriški regiji. Tako so se z velikim-veseljem odzvali povabilu ajdovske Ljudske univerze, da tudi v TRGU vzpostavijo eno izmed točk Centra vseživljenjskega učenja VITA, ki bo zaživela v letošnjem letu. Med ostalimi dejavnostmi, ki jih TRG izvaja, ima pomembno mesto tudi TIC, turistično informacijski center. Po dogodkih iz lanskega avgusta, ko so arheologi v Lavrinovi ulici v Vipavi izkopali nekaj izjemno ohranjenih žarnih grobov iz prvega stoletja našega štetja in po tem, ko je Občina Vipava financirala razstavo teh edinstvenih izkopanin na sedežu TRGA, se je obisk samega TIČA izjemno povečal. TRG je odprt med torkom in soboto, ob ponedeljkih pa se lahko vsi, ki vas podrobneje zanimajo njegove dejavnosti in ki bi si radi ogledali razstavo »Rimskodobna Vipava«, obrnete na Razvojno agencijo ROD v Ajdovščini. Suzana Ž. Ferjančič Vipava, 31.1.2006 Mesto bogatejše za ... Kmetje niso podjetniki Slovenski kmetje so obdavčeni kar trikrat. Katastrski dohodek kmete izenačuje s podjetniki, kar je nedopustno. Kmetje sedanjo fiskalno politiko na področju kmetijstva ocenjujejo kot popolnoma nerazumno in predlagajo obdavčitev po realizirani prodaji s kmetij. Državi očitajo, da zaradi nerazumnih razpisnih pogojev in iskanja nepomembnih napak onemogoča pridobivanje subvencij iz evropske blagajne. pri nas v zadnjih desetih letih KD povečal šest do sedemkrat, v zadnjem letu najbolj na področju vinogradništva in sadjarstva, kar predstavlja največjo težavo za Vipavsko dolino. Medtem pa v Italiji najvišji KD znaša le 122 evrov. Kmetje kot popolnoma nerazumnega označujejo tudi Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki kmeta s 500 tisoč KD izenačuje s stotimi milijoni prihodka samostojnega podjetnika. Ker pa država katastrski dohodek poleg obdavčitve uporablja kot osnovo tudi za druge dajatve (invalidsko, pokojninsko, zdravstveno zavarovanje), pridobitev štipendije, prejemanje socialne pomoči, sprejem v študentski dom, so kmetje tudi na tem prodročju v veliko slabšem položaju. Na tiskovni konferenci so udeleženci opozorili tudi na težave pri črpanju evropskega denarja za kmetijstvo, ki naj bi ga ovirali nerazumni razpisni pogoji in 'iskanje nepomembnih napak v vlogah kmetov. Poudarili so delo italijanskih institucij, ki se iz Bruslja trudijo pridobiti čim več sredstev, k temu pa Tomažič dodaja: “Če država ne more dati svojega denarja, naj vsaj omogoči črpanje iz Bruslja.” Zato v zadrugi predlagajo sistem izravnalnih shem, ki bi omogočile koriščenje vseh sredstev iz Evropske unije. Majda Dodevska Hišo Castra V samem središču Ajdovščine, ob semaforju, je Primorje začelo z gradnjo nove stanovanjsko poslovne stavbe, ki se bo imenovala Hiša Castra. Nadaljevala oziroma zapolnila bo stavbni niz med C2 in C3 in bo oblikovno kot tudi vsebinsko sledila (zasnovali so jo v ajdovski družbi Arhicon) obema dosedanjima soseskama. V bistvu gre za eno stavbo, ki pa bo dovolj razgibana in raznotera. (83 m2). Pritličje je seveda namenjeno za trgovsko in storitveno dejavnost. Na 370 m2 bo osem lokalov. Castra bo postregla z novostjo v Ajdovščini - z garažami v kleti. Pod zemljo je predvidenih 18 parkirnih mest, ostala bodo uredili na površju v okolici stavbe, tudi na mestu pred časom odstranjenega železniškega tira v C3-Gradbena dela bo Primorjeva enota Ajdovščina končala v letu dni, prve stanovalce pa naj bi Castra sprejela aprila prihodnjega leta. Gre za tržno gradnjo Primorja, ki je zemljišče odkupilo pred nekaj leti. Zanimanje za stanovanja in tudi za poslovne prostore je že sedaj veliko. Edo Pelicon Dodatni oprostitvi plačila nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča Spodbude za podjetnike Na svoji 31. seji je Občinski svet Občine Ajdovščina obravnaval in sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (besedilo odloka je objavljeno v Uradnem listu RS št. 120/05). Sprejete spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na dve dodatni možnosti za uveljavljanje oprostitev plačila nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. TJredstavniki kmetijske zadruge Vipava ST so na tiskovni konferenci v torek, 31. januarja opozarjali predvsem na previsok katastrski dohodek in nerazumno fiskalno politiko, ki kmete trikratno obdavči preko katastrskega dohodka (KD), dohodnine in davkov, ter jih tako postavlja v nemogoč položaj. Direktor KZ Vipava Branko Tomažič je pojasnil: “Predlagamo, da se KD v tako obliki, kot je sedaj, po vzoru Avstrije in Italije zniža na minimalno možno osnovo, obenem pa vzpostavi sistem vodenja prodaje pridelkov s kmetij. Na osnovi realizirane prodaje in priznanih normiranih stroškov (te bi določili na osnovi dejanskih stroškov pilotskih kmetij) lahko država ugotavlja dohodek na kmetiji in nanj veže vse podpore ali prispevke.” Poudaril je, da se je /'-'astra bo v nadstropjih na dobrih 1000 V^kvadratnih metrov ponudila 17 stanovanj, od garsonjer (36 m2) do štirisobnih ____ ■■■TM ktml ■! L ■ ELEKTROTRGOVINA ŠKAPIN AJDOVŠČINA ELEKTRO ŠKAPIN VIPAVA Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina, tel.: 05 364 41 67 Vojana Reharja 1, tel.: 05 367 13 70 ^Ipako bo zavezanec lahko uveljavljal opro- X stitev plačila nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče v letu, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in sicer za celotno leto, kar pomeni, da bo oprostitev zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja lahko zavezanec uveljavljal za tekoče leto tudi po prejemu odločbe in plačilu nadomestila, pri čemer mu bo že plačano nadomestilo neobrestovano vrnjeno. Oprostitev plačila nadomestila za nezazidano zemljišče pa bo lahko uveljavljal tudi zavezanec, ki sicer sam nima namena graditi na tem zemljišču, je pa zemljišče pripravljen prodati za gradnjo. Namen prodaje bo zavezanec izkazal s tem, da bo zemljišče po ceni, ki ni višja od 50% maksimalno dosežene cene, po kateri je Občina Ajdovščina v preteklem letu kupovala oziroma prodajala zemljišča v primerljivih conah (podatke se lahko preverja na spletni strani Občine Ajdovščina, pod rubriko gradiva za svet, premoženjskopravne zadeve) v odkup ponudil občini, pri čemer se bo moral zavezati, da ga ponudba veže za celotno tekoče leto. Seveda bo lahko zavezanec zemljišče do sprejema ponudbe s strani občine le-to prodajal po drugačni ceni tudi drugim kupcem (potencialnim investitorjem), saj je namen predlagane rešitve, da se preverja resen interes za prodajo in prepreči morebitne zlorabe uveljavljanja te oprostitve. Oprostitev iz tega naslova bo moral zavezanec uveljavljati vsako leto posebej in sicer do 25. marca tekočega leta. Sprejete oprostitve bodo izjemoma lahko uveljavljali zavezanci tudi za leto 2005, vendar le do konca leta 2006 v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma do 25. marca 2006 v primeru ponudbe občini, pri čemer se podaljša tudi rok za že veljavno oprostitev (predlog za izvzem) in sicer do konca januarja 2006. Namen predlaganih oprostitev je, da se dodatno spodbudi predvsem gradnja na nezazidanih zemljiščih in promet z njimi. K.A. ajdovski odmevi Občinski svet Povzetek sklepov 32. seje Sveta Občine Ajdovščina Svetniki Občine Ajdovščina so konec januarja že drugič zasedali v novi sejni sobi, v srednjem nadstropju občinske stavbe. Seja je bila izrazito delovna, kar gre seveda pripisati novemu začetku leta. foto Miha E., prvo zasedanje v novi sejni sobi 23- 12. 2005 T)rvo ponovoletno srečanje -L se je pričelo delovno, s točko INFORMACIJE IN POBUDE. Svetniki so imeli pripravljena vprašanja, podali pa so tudi nekaj zanimivih pobud. Spraševali so, kaj je s cesto Vrtovče - Tevče; kako bo občina pristopila k reševanju situacije na obvoznici v času, ko piha močna burja; zanimalo jih je, kako se župan pripravlja na pomladni obisk vlade v severno Primorski regiji; kakšni so postopki pri prodaji občinskih zemljišč in drugo. Odgovori na vprašanja bodo pripravljeni v pisni obliki in priloženi gradivu za naslednjo sejo. Sledila je točka ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O TRŽNEM REDU V OBČINI AJDOVŠČINA, ki jo je župan že n^ začetku seje predlagal kot dodatno točko dnevnega reda. Razlog za urgentno ukrepanje je bila pobuda skupine domačih trgovcev za omejitev prisotnosti sejmarjev, ki prodajajo tekstilne izdelke. Tržnica s tekstilom na Trgu 1. slovenske vlade v Ajdovščini poteka dvakrat tedensko in zaradi enostavnejše prodaje domačim trgovcem predstavlja nelojalno konkurenco. Domači trgovci so predlagali omejitev sejma na dva dni v mesecu. Podobno imajo semanje dni urejene po drugih okoliških občinah (Nova Gorica, Idrija, Sežana, Postojna). Čeprav je Odbor za go- spodarstvo pobudo in posledično spremembo odloka podprl, se je na seji vnela precej vroča razprava. Nekateri svetniki so namreč menili, da bi s spremembo odloka zaščitili zgolj trgovce, ne pa tudi potrošnika. Drugi so zagovarjali trgovce, ki jim sejem s svojo nepregledno prodajo dejansko pomeni nelojalno konkurenco, poleg tega potrošnik ne bo prikrajšan, saj sprememba odloka zgolj omejuje sejem. Ob koncu so se svetniki, župan in prisotni predstavniki trgovcev dogovorili za kompromisno rešitev, sejem se omejuje na enkrat tedensko, potekal bo ob četrtkih. Takoj zatem so bile obravnavane nove cene pristojbin na tržnici. Glavni razlog za povišanje cen pristojbin je bil naval trgovcev s tekstilom. Pristojbine za prodajo kmetijskih izdelkov ostajajo enake in so bistveno nižje od pristojbin za prodajalce tekstila in drugega mešanega blaga. Tudi v nadaljevanju je bilo na vrsti sprejemanje Odloka o spremembi Odloka o komunalnem prispevku v Občini Ajdovščini Spremembe, ki bodo vplivale na zmanjšanje obračuna za priključevanje na plin in natančneje določale oprostitve pri stanovanjski gradnji, so svetniki sprejeli brez večje razprave. Sprejet je bil tudi sklep o razpisu koncesije za izvajanje storitev po- moč družini na domu. Gre za izvrševanje lani spomladi sprejete odločitve, da se širitev javne službe izvede z vključitvijo novega izvajalca - koncesionarja. V kratkem bo tako Občina Ajdovščina objavila razpis za izbiro izvajalca javne službe pomoči na domu, za zaokroženo območje: Budanje, Dolga Poljana, Col, Podkraj, Žapuže in Planina. Na tem območju je 440 prebivalcev starejših ob 65 let. Na celotnem območju občine Ajdovščina pa živi 2683 prebivalcev, starejših od 65 let (podatki iz popisa prebivalstva 2002). V letošnjem letu bo, Skupaj s podelitvijo koncesije, storitve opravljalo šest oskrbovalk. Sedaj javno službo izvajanje storitev pomoč družini na domu za občino Ajdovščina v celoti opravlja Center za socialno delo. Občina Ajdovščina bo skupaj z Mestno občino Nova Gorica in Občino Brda s prijavo na kohezijske sklade poskušala pridobiti sredstva za projekt »Varovanje vodnih virov Mrzlek in Hubelj ter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko - Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline«. Skupna ocenjena vrednost projekta znaša 6.638 milijonov tolarjev, od tega bo za domače projekte namenjenih skoraj milijardo tolarjev. V prijavi bodo zajeti naslednji projekti Občine Ajdovščina: čistilna naprava na Hublju; obnova glaven vodovodne linije med izvirom Hubelj ter Ajdovščino; obnova magistralnega cevovoda med Lokavcem ter občinsko mejo pri Zaloščah. Svetniki so predinvesticijsko zasnovo sprejeli. Do konca seje so svetniki dali soglasje k Statutu Zdravstvenega doma Ajdovščina, sprejeli sklep o prodaji 0,35% deleža v podjetju Tekstika, potrdili listo kandidatov za porotnike pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, imenovali dva predstavnika za skupščino pred kratkim ustanovljenega Tehnološkega parka in inkubatorja d.o.o. ter sklepali o nekaterih premoženjsko-pravnih zadevah. Pripravila S.H. Podpis pogodbe za izgradnjo podružnične šole v Budanjah Mladež jeseni v novo šolo Oktobra leta 2004 je Občinski svet Občine Ajdovščina sprejel sklep o pripravi investicijskega načrta za izgradnjo pet-oddelčne podružnične šole v Budanjah. Tzmed dveh predstavljenih vari-.Lant - obnova in dograditev šole na obstoječi lokaciji ter izgradnja šole na novi lokaciji zadružnega doma - je bil po opravljenih analizah potreb in upravičenosti leto dni kasneje izbran predlog, ki predvideva izgradnjo šole na lokaciji sedanjega zadružnega doma. Utemeljitev za premik lokacije šole je bilo več: slaba konstrukcija in premajhne površine obstoječe šole, ki jih zaradi omejenosti zemljišča ni mogoče dograditi; neustrezna lokacija objekta v hribu na koncu vasi, ki otežuje dostopnost za prevoze, medtem ko je nova lokacija sredi vasi. Dvorana v zadružnem domu bo šolarjem služila kot telovadnica, zato ni potrebe po izgradnji prostora za športno vzgojo. Na skupnem sestanku pred- stavnikov šole, vrtca in krajevne skupnosti je bila potrjena tudi ugotovitev o upravičenosti izgradnje prostorov za en oddelek vrtca. Nova šola bo imela 774,3 kvadratne metre prostorov - pet matičnih učilnic, dva kabineta, knjižnico z računalniško učilnico, jedilnico, garderobe, zbornico, obrat kuhinje in ostale pomožne prostore. Vrtcu bodo namenjeni velika igralnica, kabinet in prostor za delavce, garderobe, shramba za rekvizite, terasa ter ostali pomožni prostori. Na javnem razpisu po postopku s pogajanji je najugodnejšo ponudbo pripravilo podjetje Vegrad iz Velenja, ki je bilo izbrano za izvajalca del. Pogodba bo podpisana po sistemu »ključ v roke s fiksno ceno do pridobitve uporabnega dovoljenja in predaje objekta naročniku«. Vrednost pogodbe pa znaša 15-9.239.952,00 tolarjev. Investicijo bo v celoti kril proračun Občine Ajdovščina. Gradnja se bo pričela predvidoma v mesecu marcu in zaključila v začetku letošnjega septembra. Pripravila S.H. Starejši za večjo kakovost življenja doma Drušh/o upokojencev Ajdovščina se je že marca lani vključilo v program Starejši za večjo kakovost življenja doma, ki je začel teči v okviru Zveze društev upokojencev leta 2003. Cilj programa, je medsebojna sosedska pomoč starejših v lokalni skupnosti. AI ki ko j po vključitvi v pro- A gram so se pričele aktivnosti. Koordinatorstvo nad delom prostovoljk je prevzela nova članica društva, Tončka Škvarč, dolgoletna direktorica Centra za socialno delo Ajdovščina. Prvih osem prostovoljk se je najprej lotilo anketiranja občanov, starejših od 69 let ter skozi mesece obiskovanj in spraševanj pridobilo pomembne podatke za nadaljevanje programa. Podatki so že vneseni v računalnike in služijo tako Zvezi društev upokojencev, oziroma krovnemu programu, kot tudi lokalni organizaciji. Jeseni je potekal še drug seminar za dodatnih osem prostovoljk, tako se je terenska skupina precej razširila. Prvi rezultati programa so se že po- kazali, tako so bile Centru za socialno delo posredovane potrebe nekaterih občanov, dvema so uspeli organizirati bivanje v Domu starejših občanov, vdovi, ter uredili stanovanjske težave vdove, ki ji finančni prihodki niso zadoščali za stroške. Sredi januarja je v Domu krajanov v Ajdovščini potekala okrogla miza z naslovom Starejši za večjo kakovost doma. Pomembna gostja pogovornega srečanja je bila Mateja Kožuh Novak, avtorica in vodja pilotnega programa. Povedala je, da so s projektom pričeli že pred desetimi leti, ko so na Kogu pri Ormožu na ta način povezali pet vasi. Danes je program vedno bolj uveljavljena in potrebna oblika medsebojne pomoči. Po načrtih naj bi se do leta 2010 vanj vključilo prav vseh 450 društev upokojencev. Med obiskovalci okrogle mize je bilo veliko predstavnikov ustanov in društev, s katerimi si želi domače društvo sodelovati in povezati v programu, ki naj bi starejšim omogočil kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja tudi takrat, ko sami ne zmorejo več popolnoma poskrbeti zase. Med drugimi so spregovorili župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, ki je povedal, da podpira program; direktorica Doma starejših občanov je mnenja, da so domovi za starejše prezasedeni ter da takšen program lahko veliko pripomore h kakovostnejšemu bivanju, saj je selitev v poznem življenjskem obdobju velik šok za ljudi. Okrogle mize so se udeležili tudi predstavniki Centra za socialno delo, ki izvajajo službo pomoči na domu, predstavniki društev, ki že združujejo prostovoljce in so veseli programa ter si želijo sodelovanja ter nekateri predsedniki KS. Društvo upokojencev si namreč želi sodelovanja tudi z lokalnimi skupnostmi, saj prav te najbolj poznajo potrebe v svojem kraju. Poleg tega pa iščejo tudi obrtnike, ki bi pomagali njihovim članom, osebe za tolmačenje pravnih aktov, predvsem pa nove prostovoljce za delo na terenu. V spomladanskih mesecih namreč nameravajo organizirati še eno predavanje, želeli pa bi vzpostaviti skupino za samopomoč. Velike želje, ki pa se korak za korakom uresničujejo. Pripravila S.H. ajdovski odmevi Obvestila I I A * I občinske uprave Ajdovščina Občina Ajdovščina objavila razpis za promocijo ObčinaAjdovščinajeobjavilaJAVNIRAZPISZASOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PRIREDITEV IN PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI, s katerim želi sofinancirati projekte, ki pripomorejo k bogatitvi turistične ponudbe in prepoznavnosti Ajdovščine ter vseh njenih krajev. Na razpis se lahko prijavijo društva, krajevne skupnosti, podjetja, posamezniki, ki so registrirani za opravljanje tovrstnih dejavnosti. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh Občine Ajdovščina - www.ajdovscina.si (rubrika »razpisi«), TIC Ajdovščina - www.tic-ajdovscina.si (rubrika »novice«), za vsa vprašanja in dodatne informacije pa lahko pokličete Občino Ajdovščina 36 59 110 ali TIC Ajdovščina 36 59 140. Zadnji rok za oddajo vlog je 06. marec 2006 do 11 ure! Nov tržni red ♦ Na zadnji seji Sveta Občine Ajdovščine so svetniki sprejeli Odlok o spremembi Odloka o tržnem redu v Občini Ajdovščina. Spremembe omejujejo prodajo tekstila in podobnih izdelkov iz dveh (torek in četrtek) na en dan v tednu in sicer bo semenj tekstilnih in podobnih izdelkov na Trgu prve slovenske vlade potekal ob četrtkih. Podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov Nekateri lastniki gostinskih obratov, ki obratujejo v podaljšanjem delovnem času - pred 6.00 uro zjutraj in po 22.00 uri zvečer - še vedno niso vložili Prijavo razporeda obratovalnega časa za leto 2006. Prosimo jih, da to storijo čim prej! Obrazci in informacije so vam na voljo na informacijskem pultu v stavbi Občine Ajdovščina. Natečaj za najboljši turistični spominek Ponovno vas obveščamo, da je Občina Ajdovščina že konec lanskega leta objavila NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI TURISTIČNI SPOMINEK IN PROTOKOLARNO DARILO. Natečaj je objavljen na spletnih straneh TlC-a Ajdovščina (www.tic-ajdovscina.si) in Občine Ajdovščina (www.ajdovscina.si, rubrika »razpisi«). Zadnji rok natečaja je 15. marec 2006. Posamezni izdelovalec lahko odda več izdelkov v obeh kategorijah (spominek, darilo). V posamezni kategoriji bodo podeljene po tri nagrade. V okviru izbora Občina Ajdovščina pripravlja tudi prireditev, na kateri bodo podeljene nagrade ter razstavo vseh izdelkov, prispelih na natečaj. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na TIC Ajdovščina 05/ 36 59 140. pripravila SH Nova storitev in nova cena odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda OBVESTILO KSD Ajdovščina Občinski svet Občine Ajdovščina je na svoji seji 20.4.2005 potrdil novo enotno ceno odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v višini 33,51 SIT/m3 porabljene vode. Cena se prične uporabljati od 1.1.2006. Sklep je bil sprejet na podlagi vladnega "Pravilnika, o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda"'(Ur.list št. 105/02-,50/04). Na podlagi sprejetega sklepa, bodo odvajanje komunalnih in padavinskih voda odslej plačevala po enotni ceni vsa gospodinjstva v Občini Ajdovščina (do sedaj so to storitev plačevala le gospodinjstva v mestu Ajdovščina), ne glede na to, ali so priključena na javno kanalizacijsko omrežje ali ne, torej tudi tista gospodinjstva, ki odvajajo odpadne vode v lastne greznice. Storitev bo prvič zaračunana v skupnem računu za vse komunalne storitve v mesecu januarju 2006 in sicer 33,51 SIT(+ DDV) za m3 porabljene pitne vode, izmerjene z vodomerom. Gospodinjstva, ki imajo lastno oskrbo s pitno vodo (krajevni vo- dovodi, manjša zajetja in vodnjaki ) in nimajo nameščenih vodomerov, bodo plačevala storitev po predpisanem pavšalu 50m3 na osebo na leto. Storitev se bo plačevala po 4 m3 mesečno. V mesecih julij in avgust pa po 5 m3 mesečno. S plačilom stroška odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda pridobijo gospodinjstva, ki še niso priključena na javno kanalizacijo in odvajajo odplake v greznice, pravico do praznjenja pretočnih greznic vsaka štiri (4) leta. Nepretočne greznice pa bo Komunalno stanovanjska družba praznila po potrebi. Praznjenje greznic bo potekalo po vrstnem redu, ki bo objavljen na računih za mesec februar 2006 in v lokalnih medijih. Evstahij Paljk univ.dip.ekon. Na podlagi 53- člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00) in 8. člena Statuta občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05,92/05) Občina Ajdovščina objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA OTROKE IN MLADINO, HUMANITARNIH IN INVALIDSKIH ORGANIZACIJ TER DRUGIH NEPROFITNIH ORGANIZACIJ V LETU 2006 1. Neposredni proračunski uporabnik: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina. 2. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov, ki se izvajajo na območju Občine Ajdovščina in sicer: A. programov za otroke in mladino B. programov humanitarnih in invalidskih organizacij C. programov ostalih neprofitnih organizacij. 3. Osnovna področja: A. Programi za otroke mladino Na področju programov za otroke in mladino se sofinancira: - mladinske skupine, klube, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih - prireditve za mlade večjega obsega - letovanja otrok do starosti 18 let - enkratne denarne pomoči za učence, dijake in študente. A 1. Splošni pogoji za sodelovanje na razpisu za sklop A Na javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino, se lahko prijavijo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imeti mora urejeno registracijo za izvajanje programov za otroke in mladino - imeti mora zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje prijavljenih programov - dejavnost izvajalca programov in prijavljeni programi ne smejo biti profitni - udeleženci razpisa morajo imeti stalno prebivališče v občini Ajdovščina. Izjemoma se sofinancira tudi programe izvajalcev, ki nimajo sedeža na območju občine, v kolikor se program izvaja na območju občine in pomeni bistveno popestritev programov namenjenih mladim. Določba ne velja za prosilce, ki se prijavljajo na razpis pod točko A.2.c). enkratne denarne pomoči. A. 2. Kriteriji za izbor programov a) Programi in prireditve bodo ocenjevane po naslednjih kriterijih: - število članov društva - število udeležencev prireditve - število vključenih in čas trajanja programa. b) Letovanje otrok do starosti 18 let bo ocenjevano po kriterijih: - število vključenih in čas trajanja programa, - za udeležence s posebnimi potrebami (udeleženci s slabšim socialnim položajem oz. s posebnimi potrebami), se zagotovi višja sredstva. Kot letovanje se ne štejejo izbirni predmeti v osnovni šoli ali šola v naravi. Letovanje mora trajati najmanj tri dni. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imela društva, ki izvajajo programe že več let in je njihova dejavnost namenjena zadovoljevanju širših interesov mladih. c) Enkratne denarne pomoči Denarne pomoči se dodeljuje: - za izjemne dosežke nadarjenim učencem, dijakom in študentom - za sofinanciranje dodatnega izobraževanja učencev, dijakov in študentov Pogoji za dodelitev enkratne denarne pomoči je javno priznan uspeh ali izjemen dosežek v zadnjih dveh šolskih letih. Kandidati dokazujejo izjemno nadarjenost s priznanji, nagradami ali potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, potrdili o objavljenih delih, potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, kritikami in recenzijami dosežkov na področju umetnosti ali s priporočili ustanove. Dodatno izobraževane predstavlja lahko uveljavi za krajšo obliko izobraževanja, za katero je izražen interes ustanove (kjer je pridobljen status - osnovnošolec, dijak, študent). Sofinancira se dodatno izobraževanje tistih učencev in dijakov, katerih učni uspeh je bil v preteklem šolskem letu odličen, študenti pa morajo dosegati povprečje 9 oz. 10. K prijavi je potrebno priložiti potrdilo o vpisu, potrdilo iz katerega je izražen interes ustanove, dokaz o doseženem učnem uspehu. B. Programi humanitarnih in invalidskih organizacij Na področju humanitarnih in invalidskih organizacij se sofinancira: - programe humanitarnih organizacij, s katerimi rešujejo ogrožene ljudi in življenja, lajšajo socialne in psihosocialne stiske in težave, izboljšujejo socialni položaj, preprečujejo poslabšanje socialnega položaja, preprečujejo poslabšanje zdravstvenega stanja oseb s kronično boleznijo, ustvarjajo možnosti za čimbolj kakovostno in samostojno življenje oseb s kronično boleznijo, izvajajo dejavnost tudi za druge človekoljubne cilje, dobrodelne organizacije in društva, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in mladine, starejših občanov in organizacije za samopomoč. - programe invalidskih organizacij, s katerimi se ugotavljajo interesi in zagovarjajo potrebe invalidov, načrtujejo, organizirajo in izvajajo programi, ki posameznim skupinam invalidov omogočijo aktivno sodelovanje in neodvisno življenje, sodelujejo pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju, nudijo pomoč pri uveljavljenju potreb invalidov, preprečujejo in blažijo socialne ter psihične posledice invalidnosti, usposabljajo invalide za samopomoč, razvijajo socialne spretnosti invalidov in njihovo informiranost, zagotavljajo zagovorništvo. B. 1 Pogoji za sodelovanje na razpisu za sklop B: Na javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij, se lahko prijavijo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ajdovščina - druge organizacije, ki so organizirane za več občin, katerih program se izvaja tudi na območju občine Ajdovščina in so vanj vključeni prebivalci s stalnim prebivališčem v Občini Ajdovščina - organizacije, katerih program se ne izvaja na območju občine Ajdovščina, pod pogojem da so vanj vključeni tudi občani s stalnim prebivališčem v ajdovski občini - imajo urejeno registracijo za izvajanje programov - imajo odločbo o podelitvi statusa humanitarne, invalidske oziroma dobrodelne organizacije (če izvajalec nima urejenega statusa, predloži obvestilo o razvrstitvi po dejavnosti) - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje prijavljenih programov - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov. B. 2 Ocenjevanje in kriteriji za izbor programov: a) Kriteriji za vrednotenje invalidskih organizacij: 1. vsebina programa 2. število članov 3. sedež na območju Občine Ajdovščina. b) Za vrednotenje humanitarnih organizacij, ki se po Zakonu o humanitarnih organizacijah štejejo za organizacije za kronične bolnike se upoštevajo merila in kriteriji za oceno invalidskih organizacij. c) Kriteriji za splošne dobrodelne organizacije in organizacije za samopomoč: 1. število programov za posamezne ciljne skupine 2. število ciljnih skupin, katerim je program namenjen 3. število uporabnikov vključenih v programe. C. Programi ostalih neprofitnih organizacij Na področju programov ostalih neprofitnih organizacij se sofinancira programe, ki pomenijo bistveno popestritev življenja v Občini Ajdovščina z novostmi in kvaliteto in niso financirani iz drugih proračunskih postavk. C. 1. Pogoji za sodelovanje na razpisu za sklop C: - sofinancira se programe organizacij in društev, ki imajo sedež na območju Občine Ajdovščina. Izjemoma se sofinancira tudi programe izvajalcev, ki nimajo sedeža na območju občine, v kolikor se program izvaja na območju občine Ajdovščina in pomeni bistveno popestritev programov neprofitnih organizacij. - imeti morajo urejeno registracijo za izvajanje programov - imeti morajo zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje prijavljenih programov. C. 2 Ocenjevanje in kriteriji za izbor programov: a) Kriteriji za vrednotenje programov neprofitnih organizacij: 1. število članov, vključenih v društvo 2. število vključenih v posamezen program in obseg programa, prireditve 3. čas trajanja programa. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imela društva, ki izvajajo programe že več let. 4. Višina sredstev: Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje v letu 2006: A. za programe za otroke in mladino 8.150.000 SIT B. za humanitarne in invalidske organizacije 6.855.000 SIT C. za neprofitne organizacije 1.05-0.000 SIT. 5. Kraj, način in rok prijave: Rok za oddajo vlog za programe otrok in mladine, humanitarnih, invalidskih in dobrodelnih organizaciji ter ostalih neprofitnih organizacij je 28.02.2006. Rok za oddajo vlog za pridobitev enkratne denarne pomoči za nadarjene učence, dijake in študente je 28.02.20-06 za prvi krog sofinanciranja, 16.09.20-06 za drugi krog sofinanciranja. Prijave z zahtevano dokumentacijo, se pošlje po pošti ali odda na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, v zaprti kuverti z OBVEZNO USTREZNO OZNAKO PROGRAMA. V zgornjem kotu na prednji strani kuverte je treba napisati ne odpiraj - vloga in oznako programa. Na hrbtni strani pa polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je prijava pravočasna, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav po pošti priporočeno ali osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina, do 15. ure. Prijavi se priložijo obrazci in drugi dokumenti navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo na sedežu Občine Ajdovščina in na spletnih straneh Občine Ajdovščina: http:// www.ajdovscina.si/. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisija prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. V primeru, da prijavitelj v roku vloge ne bo dopolnil, se vlogo s sklepom zavrže. 6. Izid razpisa: O izidu javnega razpisa bodo izvajalci obveščeni v roku 45 dni od izteka prijavnega roka. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. Številka: 41031-2/2006 Datum: 25.1.2006 OBČINA AJDOVŠČINA iz nosi \ sredin 5 Jaslice na Polževi ulici »To moraš imeti v srcu in svoji veri«, pravi Jelko Likar iz Polževe ulice, takoj za restavracijo Primorje v Ajdovščini, ki že 10 let celo dvorišče pred hišo spremeni v jaslice. Jaslice zase, zelo rad pa jih predstavi vsem, ki ga obiščejo in si jaslice želijo ogledati. T^Vanes, sedemdesetletni Jelko -LJje leta 1985 prvič obiskal Medugorje, kraj prikazovanja Marije. Od takrat je Medugorje obiskal že petnajstkrat. Navdušen in globoko veren je pred desetimi leti prišel na idejo, da bi si Medugorje pričaral kar doma, na domačem dvorišču, v obliki jaslic. »Začel sem z malo materiala, toda v škofijski gimnaziji veliko želje in volje«, pravi Jelko in nadaljuje: »Danes se jaslice razprostirajo čez celo dvorišče, približno 28 m2. Vse kamenje sem prinesel v »ruksaku« ali pripeljal v »karjoli« od vsepovsod, s Škola, tretje raj-de, Grivč, Gore, Krasa, nekaj sem ga prinesel iz Medugorja, nekaj pa mi ga od tam prinesejo drugi medžugorski romarji.. Kamenja je sigurno za več kot eno traktorsko prikolico, raznih oblik in velikosti, nekateri imajo tudi trideset in več kilogramov, vsak pa ima svojo zgodbo. Bel kamen je najprej zdrgnjen in očiščen s krtačo, da ostane bele barve. Porabljenega je kar nekaj lesa, žebljev vseh velikosti in žica. Ja, pa tudi trdne morajo biti, da se pri postavljanju po »lojtrah« lahko povzpnem tudi na vrh.« Po svečnici celotne jaslice romajo v drvarnico, kjer počakajo naslednje leto, ko bo Jelko znova nabral mah ( kar veliko ga je potrebno nastrgati ) in zopet bo potrebno približno dva meseca dela, da bodo ponovno zažarele nove, malce drugačne jaslice, njemu in nam v veselje in v čast drugega največjega krščanskega praznika. Kot je bilo že omenjeno, so jaslice posnetek Medugorja. Sestavljene so iz dveh hribov. Hrib Križevac -beli hrib je iz čistega belega kamenja na vrhu katerega je beli križ. Drugi hrib, hrib prikazovanja, pa je iz rdečega kamenja. Na tem hribu se je otrokom v Medugorju prikazala Marija. Kdor je že obiskal to priljubljeno romarsko mesto pove, da so Jelkove jaslice res nekakšen posnetek Medugorja, seveda tako, kot ga vidi in čuti Jelko. Pri jaslicah ne manjka niti votlinica z Marijinim kipcem, namesto cerkve pa je postavljen hlevček Jezusovega rojstva. Jelko mi seveda ni zaupal vseh svojih občutkov in zaobljube, ki jo je dal ob svojem obisku Medugorja, pravi pa takole: »Teža in napor pri postavljanju jaslic je zame vedno večji. Kljub temu pa si pri delu tudi oddahneš od vsakdanjosti. Največje plačilo mi je zavest, da sem tudi letos, kljub bolezni zmogel. To imam v srcu in svoji veri, brez tega ne bi šlo«. Jelku želim še veliko zdravja, srca in vere, da bo zmogel še velikokrat postaviti jaslice, ki mu osebno prav gotovo veliko pomenijo. Marjan Krpan Opravičilo Fructalovcem se opravičujemo zaradi objave nepopolnega reklamnega oglasa v decembrski številki Latnika. Obiskal nas je prednovoletni »programski škrat« uredništvo Prijetno srečanje na skriljski šoli Navdušeni stari starši Sredi januarja so nas vnuki presenetili s prisrčnim vabilom, ki je bilo nalepljeno na sredini lepo oblikovanega snežaka iz papirja. Na njem je pisalo: Dragi stari starši! Vabimo vas, da pridete k nam na šo|o in skupaj z nami obudite spomine na vaša mlada leta. Radi bi vas imeli ob sebi 20. 1. 2006. Vljudno vabljeni! Učenci 2. razreda OŠ Skrilje in učiteljica Agata Marušič amisel je zrasla na Osnovni šoli Skrilje, v sodelovanju s knjižničarko Irmo Krečič Slejko z matične šole Dobravlje. Ne sme se pozabiti na stare starše, saj so poleg staršev marsikje in marsikdaj pomemben člen pri duševnem, telesnem in pedagoškem razvoju svojih vnukov. Sedem fantov in tri dekleta iz Stomaža, Dobravelj, Kamenj, Brij in Skrilj sestavlja drugi razred. Stari starši smo seveda srečanja z veseljem udeležili, dva sta prišla celo z Jeličinega vrha nad Idrijo, kljub »debelemu« snegu. Pozdravili smo ju s ploskanjem. V razredu so na steni visele ris- be, »portreti« starih staršev, opisi njihovega dela in utrinki iz vsakdanjega življenja. Vsak učenec se najprej predstavil in seveda predstavil tudi svojega »nonota in nono«. Pripravili so nam seveda tudi kratek kulturni program. Na predlog knjižničarke Irme je vsak izmed nas starejših povedal kratko zgodbo iz naši otroških zimskih, mrzlih dni, ko še nismo bili tako toplo oblečeni, kaj šele, da bi bili za zimo opremljeni s športno zimsko opremo, kot so danes. Otroci so nas zavzeto poslušali, mi pa smo se razgovorili in nasmejali svojim že oddaljenim zimskim dogodivščinam. Preživeli smo lepo dopoldne, ki se je zaključilo s toplim čajem, kavo in pecivom. Za slovo pa so nas vnukinje in vnučki obdarili z lepimi papirnatimi snežaki, narejenimi prav za to priložnost. Takih srečanj si še želimo, vnučkom znamo še marsikaj povedati, zato hvala najmlajšim in seveda skriljskim šolskim delavcem. Ana in Fani Decembrski spomini Novo leto je že pogumno zakorakalo skozi mesec januar, vendar so tu še vedno spomini na zaključek starega leta. ^Tpudi dobravske otroke je v X mesecu decembru obiskal dedek Mraz. Na prireditev 21. decembra je bilo povabljenih kar 72 otrok v starosti od deset mesecev do desetih let. Spremljali so jih starši in stari starši, z nekaterimi so prišli tudi starejši bratje in sestre. Dvorano je prijetno ogrel otroški živžav. Med povabljenimi je bilo preko 30 otrok, ki ne živijo v Dobravljah, imajo pa v naši vasi babice in dedke. Organizatorji - Krajevna skupnost in Kulturno društvo Dobravlje, smo želeli, da bi bilo srečanje otrok z dedkom Mrazom istočasno tudi srečanje nekdanjih dobravskih mladenk in mladeničev, ki so “pobegnili” iz domačega kraja in si nekje drugje ustvarili toplo družinsko gnezdo. Z zadovoljstvom smo ugotavljali pozitiven odziv na to idejo.V programu so sodelovale dijakinje 4.č razreda srednje vzgojiteljske šole iz Ajdovščine pod mentorstvom gospe Martine Vrčon z novoletno igrico Izgubljene sanke. Pod novoletno jelko so čakala darilca, ki jih je prijazni Dedek Mraz ob pomoči svojih palčkov razdelil otro-kom.Ob poplavi decembrskih obdarovanj darila izgubljajo na pomenu, saj ni lahko zadovoljiti otroških želja in pričakovanj. Naj bo zato ob takih priložnostih na prvem mestu druženje in osebni stiki, za katere nam v današnjem hitrem življenjskem ritmu pogosto primanjkuje časa. Za otroke si ga moramo vzeti! VV Žegnanje konj V Vipavi je žegnanje konj potekalo že osmo leto. Na prireditev je prišlo preko sto konj in okrog 2000 obiskovalcev. Prireditve so se udeležili tudi kraški lepotci iz Lipice. Poleg konjev iz Vipavske doline, krasa in Trnovske planote so na žegnanja »udeležili« tudi tekmovalni konji KK Mandrija iz Nove Gorice in konji KK Duka iz Vipave. /^\bred sta opravila gospod de-V^Akan Franc Pivk iz Vipave in pater Štefan iz Vipavskega Križa. Prireditev v Vipavi organizira društvo za oživljanje lokavškega izročila »DOLI«, pod strokovnim vodstvom Goriškega muzeja iz Nove Gorice in s sodelovanjem občine Vipava, vipavske krajevne skupnosti in Agroinda Vipava 1894. Kot častni organizator je pri pripravah sodelovala tudi kobilarna Lipica. Zbiranje konjenikov in voznikov se je pričelo ob devetih dopoldan pri bivši južni kasarni v Vipavi. Ob 11. uri se je pričela formirati kolona, ki se je odpravila skozi Vipavo proti župnijski cerkvi. Na glavnem trgu se je povorki pridružila tudi pihalna godba Vrpolje-Vipava. Vse obiskovalce je pred obredom nagovorila poslanka Eva Irgl. Kolona vpreg in konjenikov je trikrat obšla cerkev Sv Štefana, medtem pa se je vršil obred. Vsak konjar je tudi letos dobil spominsko medaljo in spominski kozarec, konji pa košček kruha in prgišče soli. Po žegnanju so se konjeniki in vprege odpravili skozi Vipavo do gasilskega doma, kjer je sledilo družabno srečanje, kosilo, izmenjava mnenj in voščil. V prostorih gasilskega doma Vipava je bila na ogled fotografska razstava preteklih žegnanj. Zvečer pa je sledilo srečanje konjarjev z večerjo na turistični kmetiji »Rehar« v Ložah pri Vipavi. Za uspelo žegnaje pa gre še posebna zahvala gostilni »Hrovatin«, ki je že vseh osem let prisotna in poskrbi za ureditev in pripravo miz pred cerkvijo. Za redarsko službo pa je poskrbela gasilska enota iz Vipave. Boris Blažko 6 iz naših sredin Po Miklavžu Dedek Mraz Zadnji dan pred božično novoletnimi prazniki je otrokom polepšal dedek Mraz. Letos je bilo njegovo spremstvo malce drugačno kot smo ga vajeni. /'"'Vtroke, njihove starše in druge V_y obiskovalcejevpolniDvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini najprej pozdravil otroški pevski zbor Nižaji, ki ga sestavljajo pevke in pevci iz 2. in 3. razreda OŠ Danila Lokarja. Sledila je glasbena pravljica Luna gre na pot. V njej so poleg pevcev pevskega zbora zaigrali še učenci 3- razreda, ki obiskujejo dramski krožek. V igrici so učenci prikazali s kakšnimi težavami se luna srečuje vsako noč, preden odide na svojo pot okrog sveta. Končno je na oder prišel tudi težko pričakovani »dobri striček«. Z dobro voljo in zimsko podobo je otroke razveselil, jih v svojem nagovoru pohvalil in jim zaželel, da bi bili še naprej pridni in dobri po srcu. Najbolj korajžni so mu zapeli. Vse je nagradil z bonboni. Čas je hitro minil, dedek Mraz, pevci in igralci so se poslovili, otroci pa nje leto spet srečajo. odšli v temo z željo, da se prihod- Katja Rijavec, Anita Gabršček Pohvala Zveze društev upokojencev Slovenije Vida Bajec z Gradišča Na novoletnem srečanju upokojencev DU Vipava, v Vipavskem hramu so posebno pozornost namenili zlatoporočencem, ki so člani društva. Zanje so pod vodstvom Vide Bajec pripravili posebno vesel program. Pravzaprav je bila v nadaljevanju večera med najbolj presenečenimi in srečni prav Vida, ko ji je Aldo Ternovec, predsednik Zveze društev za Severno Primorsko, izročil posebno pohvalo Zveze društev upokojencev Slovenije. TJohvala, ki jo je podpisal pred-JT sednik ZDUS Vinko Gobec je prišla na pravi naslov. Vida je bila že v skupnem Društvu Ajdovščina-Vipava, kot predsednica pododbora za Vipavo, zelo aktivna. Z voljo in predanostjo je skrbela za čim višjo kakovost življenja starejših, organizirala izlete, srečanja, predavanja in letovanja. Vipava je potrebovala svoje upo-kojenške prostore, v to je Vida vložila ogromno časa in energije. »Brez zagnanih in delavnih članov društva, do teh prostorov ne bi prišli«, skromno pravi Vida. Leta 1999 so bili društveni prostori svečano odprti. Sledila je njena iniciativa, da se vipavsko društvo osamosvoji. Februarja 2003 so ga ustanovili, marca istega leta pa registrirali. V novem Društvu je Vida podpredsednica in vodi komisijo za kulturo, izlete in letovanja. Je pravi generator Društva, nekateri člani ji pravijo kar »naša mama«. »Za nalogo, ki nam jo je naročila za jutri, včasih pričakuje, da jo bomo opravili že včeraj«, pravijo njeni društveni sodelavci. Člani vipavskega Društva upokojencev ji čestitamo in ji želimo čimveč uspehov, zadovoljstva, osebnega miru in prijateljstva, ki prinaša srečo in seveda osebnega zdravja. Ana Velagič Občinski otroški parlament je letos potekal na temo tabuji - prepovedane stvari. Kot določa protokol otroškega parlamenta, so se ga udeležili učenci osnovnih šol Ajdovščina, Vipava, Dobravlje, Col, Otlica, njihove mentorice, župan občine Ajdovščina, podžupanja občine Vipava ter gostje. Slednji so bili predstavniki: Zdravstvenega doma in Centra za socialno delo iz Ajdovščine ter skupnosti Sožitje iz Kromberka. S predstavniki medijev je otroški parlament, letos že šestnajsti po vrsti, potekal v prostorih Občine Ajdovščina. A jdovski župan je poudaril, da -čl.j e v življenju pomembno truditi se za dobre odnose z ljudmi, biti pošten, živeti intenzivno, nikoli ne obupati. Dobri medčloveški odnosi morajo biti naš način življenja, ne tabu. Parlamentarna debata je potekala v štirih sklopih o temah, ki so za mlade največji tabu: droge, spolnost, družinsko nasilje in revščina. Problematiko drog in zasvojenosti je osvetlil vodja skupnosti Srečanje. Predstavil nam je nekaj primerov iz vsakdanjega življenja narkomana in jih povezal s primeri odvajanja od zasvojenosti v skup- nosti Sožitje (Don Pierrinov center za odvajanje od trdih drog). S področja spolnosti so bili udeleženci enotnega mnenja, da je preveč zbanalizirana in zlorab-Ijana tema množičnih medijev. Izpostavili so potrebo po več učnih vsebinah s področja spolnega dozorevanja, spolnosti, spolnih bolezni, kontracepcije in celostnemu pogledu na spolnost. O revščini so se mladi strinjali, da se jo moramo naučiti prepoznavati in na podlagi tega po svojih najboljših močeh pomagati ljudem okrog sebe. Sprejeti moramo odgovornost za bližnjega, še posebej, če potrebuje pomoč. Predstavnice CSD Ajdovščina so nam predstavile oblike pomoči za revne družine. Približale so nam tudi problematiko družinskega nasilja z zloženko s ključnimi informacijami. V sklepnem delu je podpredsednica občinskega Otroškega izrazila potrebo po več učnih vsebinah in željo po več odprtih pogovorih med vrstniki o tabu temah, predvsem spolnosti in drogah in s predsednikom povedala, da bosta oboje sporočila Ministru za zdravje in Ministru za šolstvo. Vsi prisotni smo podprli njuno namero. Barbara Tomšič Center za usposabljanje slovenske vojske 1000 krvodajalcev V januarju je na oddelku za transfuziologijo Bolnišnice Šempeter potekala izredna krvodajalska akcija pripadnikov Centra za usposabljanje slovenske vojske iz Vipave. To je bila že njihova 20 akcija v dobrih dveh letih. Ta dan pa je bil poseben dan, saj je kri daroval 1000. krvodajalec tega centra. j ’ ; -l velikokrat tudi tako, da so od kr- /'“'Vbmočno združenje Rdečega V^/križa Ajdovščina je pred dvema letoma in pol CUSV iz Vipave pozvalo, da obudimo sodelovanje, ki je v zadnjih letih zaradi reorganizacije slovenske vojske zamrlo. Že en mesec po tem smo organizirali prvo krvodajalsko akcijo, ki je bila oktobra 2003 prav na oddelku za transfuziologijo šempetrske bolnišnice. Takrat si nismo predstavljali, da je ta akcija začetek zelo dobrega in trdnega sodelovanja. Slovenska vojska nam organizatorjem krvodajalstva pomeni pomembno bazo novih krvodajalcev, ki so še posebej dobrodošli v trenutkih kritičnega pomanjkanja krvi. V zadnjih desetih letih se na področju krvodajalstva spremembe kar vrstijo. Spremenjene družbenoekonomske razmere so se odražale tudi na tem področju, vodajalcev zahtevale večjo prilagodljivost. Na našem področju kljub vsemu ne beležimo upada. Res pa je, da se krvodajalci v svojih delovnih sredinah srečujejo tudi s težavami. Številni delodajalci otežujejo krvodajalcem odhod na darovanje krvi. Na srečo pa so med njimi tudi taki, ki so to humano dejanje želeli in zmogli vplesti kot enakovreden del. In CUSV Vipava je primer take ustanove, ki je lahko zgled vsem svojim sorodnim, pa tudi drugim institucijam. Zato smo se jim v januarju, ko je na oddelku za transfuziologijo šempetrske bolnišnice, kri daroval 1000. krvodajalec, v imenu vseh, ki jim je darovana kri rešila življenje, zahvalili in jim predali zahvalno listino za njihovo izjemno pomoč in sodelovanje na področju krvodajalstva. Prav tako sta se jim zahvalila tudi direktor in strokovni direktor Bolnišnice Šempeter, ki sta tudi predstavila pomen dobre organiziranosti krvodajalstva za njihovo bolnišnico. Seveda pa je simbolično priznanje prejel tudi 1000. krvodajalec. Maša Jež Ustanovitev pritrkovalskega društva Ivan Mercina »Tonklali« bodo organizirano V nedeljo, 22. januarja se je v Pizzeriji Zmaj v Ajdovščini odvijal ustanovni občni zbor pritrkovalskega društva Ivan Mercina. Društvo je bilo ustanovljeno, z namenom, da prenaša avtohtono slovensko tradicijo pritrkavanja na cerkvene zvonove mlajšim rodovom in skrbelo za ohranitev bogate dediščine cerkvenih zvonov v zvonikih celotne vipavske dekanije. Društvo bo nosilo ime našega rojaka z Goč in prvega slovenskega zvonoslovca Ivana Mercine, ki je že pred več kot sto leti skrbel za zvonove in ohranjal ter razvijal pritrkavanje. ^^brane je najprej nagovoril ^jduhovnik in prof. zgodovine Andrej Vovk in se v svojem govoru spomnil rojaka Mercine, poudaril pomen zvonjenja v cerkveni liturgiji, pri tem pa izpostavil pritrkavanje kot njegovo najlepšo obliko. Spomnil je na bogato tradicijo pritrkavanja, ki tudi na Vipavskem sega že zelo daleč v zgodovino. Nato je besedo prevzelo delovno predsedstvo. Prisotni so slovesno ustanovili društvo, sprejeli statut in izvolili organe društva. Tako je bil za predsednika soglasno izvoljen Dušan Černigoj, za podpredsednika Damjan Bone, za tajnika pa Miran Gregorc. Novoizvoljeno vodstvo je predstavilo načrte za delovanje društva v prihodnjem letu in obljubilo, da bodo tako kot Ivan Mercina v preteklosti, kar najbolje negovalo to prečudovito pesem zvonov v prihodnosti. MG moja krajevna skupnost Krajevna skupnost Otlica-Kovk Krajevno skupnost Otlica-Kovk sestavljata kraja Otlica in Kovk - prva s 319, drugi pa s svojimi 135 prebivalci. '|Vr' raja ležita na Gori, robu pla--l-Vnote Trnovskega gozda, ki se dviga nad Vipavsko dolino. Oba se nahajata ob cesti Predmeja - Col. Otlico sestavlja več razpršenih zaselkov, in sicer Sibirska, Kitajska, Kurja in Cerkovna vas in okoliške samotne kmetije. Ime je kraj dobil po luknji, ki je kot nekakšno naravno okno, skozi katerega se odpira Pogled v dolino. Tla na tem območju so kraška in nudijo le malo obdelovalne zemlje, tako da omogočajo le skromno živinorejo. Ena izmed večjih znamenitosti je župnijska cerkev angelov vardhov, z njo je povezan tudi farni praznik Angelska nedelja. Ob farnem prazniku se na Gori zberejo tudi Gorjani, ki ne ži- vijo več tam, in z žigom v svoj gorjanski dokument potrdijo, da so še vedno zvesti Gori. Če se od Otlice odpravimo dalje proti Colu, nas pot pripelje do Kovka, vasi sredi katere se dviga Sinji vrh (1022m), od koder se pogleda razteza vse do Benetk. Sicer pa pokrajina na ogled nudi veliko zanimivosti - Otliško okno, škraplje, ledenice, jame, kamnito znamenje v obliki svetilnika. Največja znamenitost pa so ljudje - ti slovijo po marljivosti in vztrajnosti ter po svoji nenavadni povezanosti. Sicer pa je veliko zanimivega o zgodovini in krajanih zapisanega v zborniku Mati Gora, ki ga je leta 2001 ob 400. obletnici naselitve Gore izdalo Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora. V lanskem letu pa je Politehnika na Otlici odprla tudi observatorij, ki so ga krajani vzeli za svojega. Lučko Bizjak je predsednik KS Otlica-Kovk. Med največje projekte,ki so se v zadnjih letih izvedli na Gori, Bizjak, tako kot vsi Gorjani, prišteva vodovod, so ga končali leta 2004 in z vodo oskrbuje vsa gospodinjstva. »Naslednji projekt, ki se je že nekaj časa vlekel, je širitev pokopališča na Otlici, ki ga uporabljajo Otlica, Kovk in Predmeja.« S širitvijo pokopališča so v KS začeli lansko leto, ko jim je dokončno uspelo rešiti težave z odkupom zemljišča. »Vrednost projekta znaša devet milijonov tolarjev, od tega je občina zagotovila 4 milijone, ostalo pa KS sama z grobarinami, ki smo jih pobrali, preden smo pokopališče dali v upravljanje komunalnemu podjetju.« S širitvijo bo pokopališče pridobilo prostor še za približno 40 grobov. Urediti jim je uspelo tudi dva odseka krajevnih poti v skupni vrednosti 1,4 milijona tolarjev - tretjino tega je prispevala KS, ostalo pa krajani sami. Bizjak poudarja, da se da s skupnimi močmi precej postoriti. To dokazuje tudi dejstvo, da so v cerkvi angelov varuhov na Otlici obnovili tlak, postavili nove klopi in uredili centralno ogrevanje. Tako je bil farni praznik Angelska nedelja, ki ga obišče tudi precej gostov iz doline, še bolj prazničen. Kako pa je s prebivalstvom? Glede na to, da se ljudje vedno bolj vračamo k naravi, je pričakovati, da se je povečalo število priseljencev. Vendar pa Bizjak odgovarja, da priseljevanja ni veliko, dodaja pa, da se je odseljevanje ustavilo. Precej mladih družin se odloča za gradnjo novih hiš na Otlici. »Komunalni prispevek je precejšnja ovira. Mladim družinam se zaračunava komunalni prispevek, ki znaša med devetsto tisoč in 1,2 milijona tolarjev. To marsikoga odvrača od gradnje.« Med znamenitosti sovjih krajev bodo domačini zagotovo prišteli tudi Pot po Angelski gori - ta je zasnovana krožno, kjer i lahko pohodniki ogledajo naravne znamenitosti in delo človeških rok. Turizem je dobrodošel, vendar pa Bizjak poudarja, da si Gorjani ne želijo množičnega turizma in vikendaštva. Podpirajo predvsem prišleke, ki obnavljajo starejše hiše. S kakšnimi težavami pa se soočajo prebivalci KS Otlica-Kovk? »Veli problem je cesta. Večkrat smo se obrnili tudi na občino, da bi nam pomagala posredovati pri pristojnih službah, vendar pa odgovora še nismo prejeli.« Želijo si tudi, da bi čim prej lahko uredili telovadnico ob šoli, tako da bi lahko v njej organizirali tudi različne prireditve. Veliko dejavnosti se izvaja tudi na šoli, kjer pod vodstvom Ivice Vidmar mladi talenti ustvarjajo v sklopu dramske skupine in sodelujejo na številnih prireditvah. Predsednik KS pa je izpostavil še eno težavo, ki tare prebivalce Gore-nevarnost obstaja, da bi lahko ostali brez trgovine na Otlici. »Zaenkrat še obstaja, ker jo vodi krajan, čeprav ni konkurenčna velikim centrom. Vendar pa bi bili starejši ljudje, ki ne hodijo vsak dan v dolino, prikrajšani, če bi se trgovina zaprla. Tam ne opravijo samo nakupa, ampak se tudi srečajo in pogovorijo,« je še izpostavil Bizjak. m tl S Sinjega vrha se vidi do Benetk Med bolj znanimi Gorjani je zagotovo Hieronim Vidmar - domačin, ki je na vrhu, s katerega se pogled razteza preko cele doline celo do Benetk, ustvaril turistično kmetijo, znano tako med domačini kot tudi med tujimi gosti. Obiskala sem ga ob prečudovitem sončnem dnevu, ko so se sončni žarki odbijali od snega, na dolino pa se je razkrival presunljivo lep razgled. Človek je kar malo nevoščljiv, ko nekdo živi in dela na tako lepem kraju. T Tieronim Vidmar je svojo za--l Amisel zgradil na ruševinah nekdanje vojaške postojanke. »Pred tem sem bil na Sinjem vrhu le dvakrat ali trikrat, ko smo imeli šolski športni dan,« v smehu pojasnjuje. Zamisel, da bi na mestu, kjer je nekoč stala vojaška postojanka, zgradil domačijo z gostinsko ponudbo, se mu je porodila leta 1989- »Presenečen sem bil nad tem, kaj imamo in da tega ne znamo izkoristiti,« je povedal. Kmečki turizem je odprl leta 1991, vendar pa je dejavnost registrirana kot penzion, saj zakoni določajo, da kmečki turizem od kmetije ne sme biti oddaljen več kot 50 metrov. Sedaj se na vrhu razteza domačija z gostilno in prenočišči - v dvanajstih sobah lahko prespi do trideset ljudi - stara postojanka pa predstavlja slabo petino objekta. »Vsako leto se bolj lušči ven to, za kar smo se v prvem trenutku odločili - poudarek dati na ljudeh, ki si želijo miru, ustvarjalnosti in kraj, kjer si lahko napolnijo baterije.« Goste na krožnikih pričaka predvsem domača hrana - domači suhomesnati izdelki, Vidmarjevi pa sami vzgajajo tudi ovce in divjačino. »Na domačiji imamo divjačino, kamor na ogled pogosto peljem tudi goste,« pove gospodar. Kakšni gostje pa obiščejo Sinji vrh? Od domačinov, ki pridejo na nedeljsko kosilo ali kratek izlet, do poslovnežev, ki so naveličani življenja v hotelskih sobah in si želijo domače hrane in narave. Od leta 1993 pa na Sinjem vrhu potekajo tudi umetniške in druge delavnice, kar pet do sedem vsako leto, vsake pa se udeleži okrog dvajset avtorjev. »Ponosni in veseli smo, da smo jih dobili. Letos bo kar premalo časa za vse,« v smehu pripomni Hieronim Vidmar. Kako pa sodeluje s krajevno skupnostjo? Tu ponovno dobim dokaz, da so Gorjani med seboj povezani. Na Sinjem vrhu namreč ponujajo sire domačih pridelovalcev, v lanskem letu pa so organizirali šagro ob Angelski nedelji. »Veliko odrekanja je, posebej pozimi, ko so naročeni gostje in jim je potrebno zagotoviti vse pogoje, da lahko pridejo k nam.« Na dvorišču se tako sveti mali plug, s katerim Hieronim Vidmar čisti tudi ceste polovice krajevne skupnosti. »Zakaj ne bi pomagal, saj tudi sam kdaj kaj potrebujem?« poudari Vidmar. Vendar pa je prepričan, da ima življenje v vsakem okolju svoje prednosti in slabosti. Kakšni so pa načrti za naprej? »Marsikateri detajl je potrebno pobrusit,« je prepričan. Širiti se pa ne nameravajo več, posel bodo nadaljevali v okviru družine. Majda Dodevska Turistično društvo Vrtovce Na Vrtovčah se nekaj dogaja Lep pozdrav bralkam in bralcem Latnika, ki nas že poznate in tistim, ki za Vrtovce še ne veste. Po dolgem času smo se vaščani Vrtovč vprašali zakaj nas nihče ne pozna in zakaj nihče ne ve za vas Vrtovče, ki je konec koncev vsem na očeh in vendar je nihče ne opazi. Leži na naravnem prelazu med Vipavsko dolino in dolino Branice, dosegljiva pa je preko Velikih Zabelj in preko Tevč. Imamo čudovit razgled na srednjo Vipavsko dolino in nekaj krajših pohodnih poti na bližnje vrhove. Kot v preteklosti se tudi danes prebivalstvo ukvarja z vinogradništvom, čebelarstvom ter tudi z rejo konj in živine. Vas se je v zadnjih letih močno pomladila saj se je na vas priselilo več družin; po 18 letih pa se je rodilo ca 15 otrok. Pogled izŠkola na Vrtovče z Ajdovščino v ozadju (foto: Boštjan Zabukovec) T7'onec leta 2005 smo se vaš-J^čani zbrali in ustanovili Turistično društvo Vrtovče s katerim bomo skušali povezati vaščane ter se predstaviti širši javnosti. Namen društva je povečati prepoznavnost same vasi, vaščanom pomagati pri organizaciji turističnih dejavnosti in hkrati organizirati kulturne prireditve, izletniške pohode, ureditev info tabel ter sodelovati s krajevno skupnostjo pri ključnih vprašanjih o urejanju kraja. V turističnemu društvu podpiramo tudi sodelovanje s sosednjimi vasmi in sorodnimi društvi saj menimo, da bomo s sodelovanjem dosegli večjo prepoznavnost vasi in širše okolice. Simon MK 8 klepet Mojstrica zborovodstva »Glasba je bila moja življenjska odločitev, k zborovodstvu pa me je poklicalo srce!«, pravi 27-letna Martina Batič z Gradišča pri Ajdovščini, ki je v prazničnem decembru dosegla najvišji naslov ki ga podeljuje Visoka šola za glasbo in gledališče (Hoch schulle fur Musik und Theater) iz Munchna študentom, ki z odliko zaključijo podiplomski študij. To je tudi najvišji strokovni naziv in izobrazba na tem področju v Sloveniji. Simpatično Martino je pod latnik povabil Artur Lipovž - Martina, začniva na začetku. Kdaj si ugotovila da te glasba privlači? Glasba me je privlačila od otroštva, zato me je mama že s štirimi leti starosti učila pesmic na klavirju, nato sta me starša vpisala v nižjo glasbeno šolo v Ajdovščini. Učila sem se klavirja, čeprav sem se - prav zanimivo - potihem vedno videla v vlogi dirigenta. Želja me spremlja vse odkar sem prvič videla dirigirati mojstra Riccarda Muttija na novoletnem koncertu na Dunaju. Na klavirju sem sicer spremljala učence Rajka Koritnika, otroške zbore na revijah in tekmovanjih pevskih zborov, še kot osnovnošolka sem igrala orgle na ajdovskem koru. Stik z glasbo sem ohranila ves čas tudi med obiskovanjem Škofijske gimnazije v Vipavi, obiskovala sem tudi tečaj orglarske šole v Ljubljani, nastopala sem s klavirskimi spremljavami različnih pevskih in solističnih nastopov, vodila sem tudi zbore, asistirala zborovodjem. Da sem se vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani že ni več naključje. Vedela sem, da bo glasba moje bodoče življenje, na akademiji pa sem izbrala - najbrž gre za previdnost in realističen pogled na to kaj vse lahko človeka v življenju doleti - glasbeno pedagoški oddelek. Diplomirala sem junija 2001. - In to z odliko, če prav vem. Si po diplomi pustila, da se začne razcvetati dolgo zatajevana ljubezen - zborovodstvo? Kot rečeno, sem naredila kar je bilo treba za eksistenco. Toda dirigiranje me je mikalo ves čas, od malega, kljub študiju glasbene pedagogike na Glasbeni akademiji pa je želja ostajala in še rasla. H končni odločitvi pa je bistveno pripomoglo mnenje dunajskega profesorja, ki mi je bil mentor na tečaju zborovodskega dirigiranja. Tedaj sem po diplomi v Ljubljani popustila svoji neuresničeni želji - odločilni korak je bila prijava na sprejemni izpit na Visoko šolo za glasbo in gledališče v Munchnu, kjer sem vpisala umetniško smer zborovodsko dirigiranje. Pri nas namreč zborovodstva zaenkrat ni mogoče študirati. Po sprejemnem izpitu in preizkusu in glede na zaključeni študij so me vpisali v 3. letnik. Šolo sem zaključila marca 2004. Diplomski nastop - sestavljen je bil iz dveh koncertov (a capella in z orkestrom ter zborom) in iz pisnega dela - sem opravila z odliko. Na šoli pa so mi ponudili tudi možnost podiplomskega študija. - Podiplomski študij si uspešno zaključila konec lanskega leta, kdaj natanko je bil ta »veliki dan«? Veliki dan zaključka podiplomskega študija v Munchnu je bil 15. december. Po opravljenem koncertu profesorji ponavadi formalno rečejo: »Opravil! oziroma Opravila!« in povedo oceno končnega izpita. Tega dne pa so slovesno izrekli: »Gospodična Batič, čestitamo!«. S tem sem opravila »Maisterklassepodium« kot je zapisano v spričevalo in kar je najvišja stopnja strokovne izobrazbe umetniške smeri. Z mano sta ta naslov pridobila še dva nemška kolega. - S čim bi lahko primerjali tvojo doseženo stopnjo izobrazbe, jo je mogoče primerjati denimo z doktoratom? Ne, za to bi morala napisati, oddati in zagovarjati doktorsko disertacijo, ki je nekako pisno teoretično delo. V mojem primeru pa gre za najvišji strokovni naziv, ki ga študent lahko doseže s študijem umetniških smeri. - In kje zdajle »mahaš«? Kar se mi je zgodilo, se res ne dogaja vsak dan. Po opravljeni diplomi me je poklical takratni direktor SNG Opere in baleta dr. Borut Smrekar, mi čestital in me z letom 2004 angažiral za zborovodjo opernega zbora. - Kako se mlada punca iz Wajdušne počuti ob prekaljenih mačkih? Zame je to izreden izziv. Ja - mlada punca mora voditi ljudi z veliko izkušnjami. Gre za profesionalni zbor in zelo drugačen pristop. Študij je eno, praksa zna biti drugačna. Kakovost zbora mora biti ves čas na dostojni ravni, k temu šteje učenje, izbor pevcev, sposobnost giba na odru, preverjanje, ocenjevanje. Delam najbolje kot znam, res je izjemen izziv. Morda je moja diploma res prva te vrste, toda zavedam se, da so pri nas zborovodje, ki jih zelo cenim in imajo velike izkušnje in znanje. Svoje znanje želim izrabiti kar najbolje. - Če prav vem imaš še nekatere druge obveznosti... Ja, predavam na zborovodski šoli, ki jo organizira Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Škofji Loki, predavam na orglarski šoli v Celju in sodelujem na poletnem tečaju v Avstriji, kjer vodim zbor in predavam, vodim cerkveni pevski zbor v Ajdovščini... Zelo pa si želim nekoč delati še s kakim profesionalnim zborom doma, mogoče celo v tujini. Še prav posebna želja pa bi bila, da bi na ljubljanski Akademiji z4 glasbo čimprej odprli oddelek za zborovsko dirigiranje. - Kako je bilo na zaključnem nastopu, kje si ga izvajala. In seveda: kakšni občutki so to bili? Za nastop sem pripravila Handlov Utrecht Te Deum, delo za zbor, soliste in orkester. Izvajala sem ga s solisti - študenti solo petja, z zborom z Dunaja - to so kolegi, ki so mi priskočili na pomoč in se poimenovali The Handel project choir, orkester pa so bili munchenski simfoniki: študent naj bi namreč vsaj enkrat v času študija dirigiral profesionalcem. Nastop je bil v cerkvi sv. Duha, tik Marienplatza v Munchnu, prodanih pa je bilo 500 vstopnic. Priprave na koncert so bile garaške, skoraj ubijalske. Za vse moraš poskrbeti sam: dogovori s pevci, solisti, termini vaj, naročanje notnega materiala, sestaviti programski list, organizacija prostora za vaje, prevoz inštrumentov ... Milijon stvari, do najbolj drobnih, i na katere morda še pomislil nisi. Zares ogromno dela! Zaneseš se lahko le na prijatelje, ki ti zares stojijo ob strani in ti olajšajo napor. Ma, na generalki je šlo vse narobe! Čas je priganjal, varovalke so šle, luči ni bilo, ogrevalne pečice niso delale... Bo kot bo, sem rekla. Vse do prvega akorda sem bila na trnih - potem pa se je odprlo in sem si rekla: »ajde Batič, zdej pej dej«! Bilo je čudovito, nekaj najlepšega kar sem kdaj doživela! Bil je užitek, ki ga težko opišem... Konec je bilo kar naenkrat. Slaba generalka, dober koncert, še enkrat se je pokazalo, da to drži kot pribito! - Mlada pupa z Wajdušne, vse dobro na tvoji ustvarjali poti ti želim, tudi v imenu bralk in bralcev Latnika! Hvala! Dobesedno, besedno, nodbesedno Ne glede na dela, ki sem jih na svoji poklicni poti opravljala, moram ugotoviti, da živim od tujih besed. Sem bralka tujega, sem razlagalka tujega, izgovarjam besede drugih, besede drugih so moj zajtrk, kosilo in večerja. So tudi sanje. Kolikokrat sem zavzdihnila: da bi znala reči kot je rekel, rekla. Beseda, kakšna slast jo je izgovarjati! Vse majhne in one druge, velike, ki jim komaj slutimo pomen. Ko sem začela pisati za Latnik, nisem slutila, kakšna muka bo to. Sreča, da časopis izhaja enkrat mesečno! Koliko besed bi bilo treba zapisati, če bi bil, recimo, tednik. Nekoč sem napisala lepo zveneče predavanje o besedi, njeni moči in pomenu, o jeziku, ki je bistvo našega bivanja. Brez jezika, poudarila sem različnost izraznih jezikov, prenosnika naših misli in čustev, je naš notranji svet mrtev. Naštela sem vrsto utemeljitev, citirala pesnike in pisatelje, slikarje, filmske ustvarjalce, njihova dela in vse všečno izpeljala v splošno zadovoljstvo poslušalcev in naročnika predavanja. In plačnika predavanja, saj človek ne živi samo od besede, ampak tudi in predvsem od kruha. Vedno znova pa se vračam k svojemu prvem dojemanju verskega nauka. Prvoobhajanka, stara sedem let: mnogo je bilo treba znati in zelo resno sem sprejela sporočilo, da moraš biti čist na duši in telesu. Telo sem poznala, duša je bila skrivnost, pa vendar mi je uspelo, da sem ju povezala. Če imam telo, potem imam tudi dušo. Prav gotovo nista preveč narazen. In če hočeš k obhajilu, ju je treba zdrgniti. Z mnogo mila in vode, zelo natančno, zelo temeljito. Mnogo kasneje sem doumela, da duša ni predmet, niti roka in ne noga, da je nekaj, kar se umiva z drugačnimi mili in z vodo, ki ne teče. Da spada v področje nesnovnega, neoprijemljivega, zato pa mnogo bolj zmuzljivega, nedoločenega in prepuščenega svobodni razlagi posameznika. Da se enako dogaja ljubezni, sovraštvu, spoštovanju, milini, zavzetosti, sreči in nesreči in vsem drugim besedam, ki niso miza, stol, hiša, drevo ali kamen. Da je sreča enega neizmerljiva in da sreča drugega ni primerljiva z nobeno srečo tega sveta. Kakšno razkošje! Koliko milijard sreč je na tem svetu, žal tudi nesreč, tudi ljubezni in sovraštva. Koliko duš koraka po Zemlji in vse se umivajo, vsaka po svoje. Moja zelena barva se razlikuje od zelene tistega, ki, morda, ta hip bere moj zapis. Brez besede smo mrtvi, z besedo ustvarjamo razdalje in nesporazume. In ne glede na to, prav kljub temu, so najbolj zanimive tiste, ki ubesedujejo skrivnost, drugačnost, nadpredmet-nost in neotipljivost. Tiste, ki nas vodijo v neznano. Upamo, upanje je ena od takih, da se bomo približali Skrivnosti. Ko se nam razkrije, smo resnično na koncu, ni poti nikamor več in nikomur ne moremo sporočiti svojega odkritja in svojega spoznanja. Končne besede, smrt, ki je zase nikoli ne moremo izgovoriti. Vsega tega v mojem predavanju ni bilo. Govorila sem o slovenstvu, o slovenskem jeziku in narodu, ki ima kot narod samo to besedo in nobene druge. Govorila sem o moči poezije, o domu, ki je jezik, kot pravi Lokar. Brez jezika smo brez domovine, biti brez domovine pa pomeni biti razseljenec na tem svetu, biti brez oprimkov, biti brez tal in biti brez neba. Spregovorila sem o Evgenu Bavčarju, ki je rekel, da sanja samo po slovensko, zato je slovenščina zanj intimni jezik. Poudarila sem, kako umiramo počasi, a zelo zanesljivo, če izgubljamo jezik in da svojega jezika ne moremo nadomestiti z nobenim drugim. Naštevala sem tuje besede - Daneta Zajca, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Nevina Birso. Muko in blaženost najdene besede. Za mano, dolgo po predavanju, je prišel pravi Nevin Birsa, pesnik iz Branika. Leto po njegovi smrti je izšla pesniška zbirka z naslovom To pomlad sem odšel v neznano. Ko je bil gost v Lavričevi knjižnici, sem predstavitvi pesnika dala naslov: Nevin Birsa ali potovanje na konec noči. Svojo noč pesnik doživlja kot nenapovedan mraz, v njem pa se vendar krči bivanjska zona. Pesnikova beseda, bližajoča se resnici samega sebe in resnici sveta. Slovenska himna: spomnim se razprav, ali bo prava. Spomnim se, da so mnogi hoteli, naj bi bila naš simbol Naprej, zastava slave. Zdaj je Žive naj vsi narodi. Razmišljam, ali takrat, ko govorimo besede, ko jih poslušamo in tisti, ki ne znamo peti, pojemo samo notranje, doumevamo njihov pomen. Strašen in silen: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Strašen zato, ker zahteva odprtost, čisto dušo, osvobojeno sovraštva in prezira do drugačnih in drugih; silen, ker zahteva stalno razmišljanje o sebi, preizkušanje naših misli in čustev. Ker zahteva stalno samospraševanje, visoko etičnost in usklajenost s samim seboj. Za besedo je treba vsak dan znova iskati njen pomen in ga, če smo pomenu zvesti, tudi živeti. Izbira pesnikove pesmi je bila odločitev za spoštljivo in spoštovanja vredno življenje. To pa je težko. Sosed je vsak, s katerim živimo znotraj in zunaj naših meja in omejitev. Ni poljuben, ni izbran, je dan. Kakšna modrost, tudi če je bila slutenjska in ne popolnoma zavedna, da smo se odločili za etičnost! Ivana Slamič šport 9 Nov direktor, nove ideje in cilji! Obnovljeno na ajdovskem letališču Priprave so stekle Od 1. januarja 2006 bo funkcijo direktorja NK Primorje opravljal mladi Kristjan Markovič, ki sedaj svoje znanje nadgrajuje z magistrskim študijem menedžmenta v neprofitnih organizacijah. Za Športnega direktorja so to še kako pomembna znanja. Tjrimorje je začelo s pripravami A za novo sezono 9. januarja, ko so izvedli teste telesne pripravljenost. Trener Primorja Darko Milanič je dal igralcem še teden dni prosto, novi direktor Kristjan Markovič pa se je posvetil kadrovskim zadevam. Tako je podaljšal pogodbo z Mitjo Zatkovičem, ki bi mu sicer potekla junija letos. Nova pogodba se nanaša na poltretje leto, se pravi do konca maja leta 2008. Za Zatkoviča se je sicer zanimal Publikum, vendar se je odločil za sredino, v kateri se je uveljavil in se priljubil gledalcem. Seveda vodstvo Primorja pričakuje, da bo Zatkovič še napredoval in dozorel v enega nosilcev igre, čeprav se je najprej odlikoval kot izraziti napadalec. Zvestobo Primorju je podaljšal tudi Igor Krstič, medtem, ko sta redeče - črno športno opravo sle- kla Luka Spetič, ki obeša »treter-je« na klin ter Tim Lo Duca, ki bo svoje nogometno znanje odslej poskušal unovčiti pri Domžalah. Član Primorja ni več tudi Rade Medič. Zaenkrat sta v ajdovski ekipi dve novi imeni: 20 letni Bojan Ilič, doma iz Idrije, ki je doslej že branil kadetske in mladinske vrste Bilj-Primorja in bi lahko bil »uspešno brušen diamant« nogometašev Primorja v bližnji prihodnosti ter Denis Selimovič, ki je podpisal pogodbo za poldrugo leto. Selimovič (rojen 22. junija 1979) je po ‘poklicu’ zvezni igralec, ki mu ustrezajo tudi defenzivne naloge na sredini igrišča. Z bodočim ekonomistom so v strokovnem vodstvu Primorja zelo zadovoljni, saj se je, po besedah pomočnik trenerja Adrijan Pegica, že na prvih treningih iz- Spoštovane stranke Vzajemne! V kolikor urejate: V" dopolnilno zdravstveno zavarovanje VzajemnaZdravje' V spremembe pri vašem dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju oz. potrdilo o veljavnosti zavarovanja, V" zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco ■ v tujini VzajemnaTu/ma, V Vzajemna5000, V VzajemnaDrugoA4nen/e ali ostalo. vas obveščamo, da smo z novimi poslovalnicami še bližje vašim željam in potrebam. (((• 0802060) H! VZAJEMNA. www.vzajemna.si ^ Jaz zate, ti zame. Poslovalnice Vzajemne: m VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. I PE Nova Gorica Gradnikove brigade 1 tel.: 05/338 31 00 Nov^posiovalnita: Tolmin Trg Maršala Tita 8 tel.: 05/381 21 30 Nova poslovalnica: r Goriška cesta 23/b tel.: 05/364 38 60 www.vzajemna.si IS ((£0801060) kazal kot tehnično podkovan in prizadeven igralec, pohvalil pa je tudi njegove osebnostne lastnosti. »Primorci« so se prvič dobili 11., z dvakrat dnevnimi treningi pa začeli 16. januarja. V pripravljalnem obdobju bodo odigrali številne prijateljske tekme, nekaj tudi na zimskih pripravah v Istri. Doslej so z O : 1 izgubili s srbskim ligašem Javorjem iz Ivanjice in s 5 : 0 premagali Krško. Prvo tekmo bo Primorje v spomladanskem delu odigralo 11. marca. Ivan Mermolja Kristjan Markovič - nov direktor NK Primorje Rojen je 1976 leta. Končal je srednjo elektrotehnično šolo v Novi Gorici, študij pa nadaljeval na Fakulteti za šport v Ljubljani. Diplomiral je leta 2003- Svoje prve delovne izkušnje je dobil kot volonter pri Olimpijskem komiteju Slovenije, ki jih dopolnjeval z letom dni pripravništva in letom dni kot zaposlen za določen čas v Službi za marketing te krovne slovenske športne organizacije. Kristjan je bil tudi aktiven nogometaš, začel je med pionirji Primorja in prešel vse selekcije, s šestnajstimi leti je že bil član prvega moštva. Nogometna pot ga je med študijem peljala k Iliriji v Ljubljano, v Sežano, kjer je bil najboljši strelec 3.SNL - zahod, v Beltince, Koper, Renče in v Zeltweg v Avstrijo. Aktivno nogometno kariero je zaključil pri 27. letih. Ob zaključku študija si je pridobil tudi PRO nogometno trenersko licenco ter dve leti delal kot trener v nogometni šoli Alfa v Ljubljani. Njegovi nogometni direktorski cilji v Primorju so sodobno naravnani. Klub naj bi postal sodobno organizirana sredina tako po strokovni kot tudi po tržno - marketinško naravnani plati, ki naj ob podpori stalnega pokrovitelja Primorja d.d.z dodatnimi sponzorji doseže boljši izkoristek razpoložljivih sredstev. Kot klub bodo v naslednjih desetih letih poskušali prerasti v prepoznavno nogometno blagovno znamko, za katero naj bi zavzeto živela tudi lokalna skupnost. »Upam, da tega koraka ne bom obžaloval. Želim prenesti svoje sanje v resničnost«, pravi Kristjan Markovič. To mu privoščimo! Ivan Mermolja VUK -Tv zraku Aeroklub Josip Križaj je po 20 letih le dobil prvo funkcionalno letalo VUK - T. Leta 1985 so sicer od podjetja Jastreb iz Vršca odkupili jugoslovansko jadralno letalo, ki pa je zaradi napake v izdelavi do 2003. ležalo pozabljeno v hangarju. Prešibka »ra-menjača« (nosilec krila) in nosilno rebro v repu sta bila kriva za neizpolnjevanje varnostnih pogojev za letenje. T T soda letala se je zaobrnila, ko se je letalski entuziast Vanja Perger U -Vanč odločil, da letalo odkupi in se loti popravila. Začel je iz nič, brez lastnih sredtev, odvisen je bil le od donatorske pomoči. Vodila ga je le velika želja in trdna volja. Po dveh letih sprotnega iskanja spon- zorjev in trdega dela, se je 20 letni »zaležanec« ponovno dvignil v nebo. Prvi preskusni let je opravil z odliko. Vančevih občutkov verjetno ni mogoče opisat, obenem pa Vanja že gleda naprej: »To je šele prvi korak. Želim, da VUK - T preide v rang DG-300. Gre za visok cilj, ki pa ga z voljo, delav- nostjo in nadaljnjo naklonjenostjo donatorjev lahko dosežem in pridem do super jadralnega letala. Hvaležen sem AK Ajdovščina, še posebej direktorju Stojanu Štoklju in seveda vsem, ki so mi kakorkoli priskočili na pomoč.« Čestitamo z najboljšimi željami! Alenka P. Vinarsko turistično društvo Vrhpolje vabi no 2. tradicionalni pohod MED VRHPOLJSKIMI VINOGRADI Zadnjo nedeljo v februarju ( 26.februarja ) Pot poteka skozi vinograde mimo znamenitega dvorca Zemono, Starega Vipavskega gradu, ob soteski hudournika Bela in znane plezalne stene Bela, visoko nad vas Vrhpolje in nazaj skozi vinograde na izhodišče. Priporočamo pohodniško opremo Start in cilj - Gasilski dom Vrhpolje, od 7. do 10. ure. Trajanje - 3 do 4,5 ur Ob poti bo poskrbljeno za topel čaj. Vsak trideseti udeleženec dobi buteljko domačega vina. Ob zaključku se bodo pohodniki lahko okrepčali z toplo malico, sledi družabno srečanje z glasbo v gasilskem domu. Člani vinarsko turističnega društva Vrhpolje bodo organizirali degustacijo svojih vin, možnost bo nakupa odprtega in ustekleničenega vina. ir lan Servis in montaža O SERVIS * hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk u r 1 a n 18 * gosp. aparatov pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov 10 šport Oprema za smučanje in deskanje Smučarska oprema je eden izmed dejavnikov učenja smučanja oziroma podlaga za kvalitetno zasnovan pedagoški proces. ALPSKO SMUČANJE Novodobno smučanje je preprostejše, podobno je vožnji na rolerjih ali drsalkah. Temu primerno je priporočljiva izbira smučarske opreme, ki omogoča hitrejše ter lažje napredovanje pri učenju smučanja. Nove smuči so krajše ter imajo metuljasto obliko. To pomeni, da imajo poudarjen stranski lok. Z preprostim nagibom kolen v stran tako postavimo smuči na robnike kar pomeni, da smučka naredi zavoj v odvisnosti od stranskega loka (radia.) Dolžino smuči izbiramo glede na višino otroka. Pri popolnih začetnikih izbiramo smuči, ki segajo otroku približno do ramen. Otrokom z nekoliko več smučarskega predznanja naj segajo smuči približno do brade. Za tiste, ki pa že smučajo po strmejših predelih DESKANJE NA SNEGU Danes je »board« (deska) nepogrešljiv spremljevalec utripa mladih na snegu. Tako se veliko mladih odloča za preizkus svojih sposobnosti tudi v deskanju. Deske na trgu so različnih oblik in velikosti. Izbiramo pa jih glede na namen in nivo znanja vsakega posameznika. Tako ločimo deske za prosti slog »freeride« deske za prosto zavijanje »freecurve« ter tekmovalne oziroma alpske deske »race« Za otroke je priporočljiva izbira deske za prosti slog. Deske so krajše, širše, mehkejše ter lažje vodljive. Najprimernejša velikost deske je med nosom in brado, to pomeni 10-15 cm krajša od telesne višine. Guma proti drsenju je nalepljena na desko med vezmi, kar zelo olajša vožnjo po žičnici. Varnostni jermen, pripet na prednjo vez, je obvezen element opreme. Omogoča varno zapenjanje deske in prepreči uhajanje deske ob nenadnem odprtju ali okvari vezi. Mehke vezi dajejo gibljivost, ki je potrebna za skoke in trike, obenem pa so primerne tudi za začetnike, saj omogočajo lažje prve korake in imajo široko bazo smučarskega znanja pa je končna dolžina smuči med brado in čelom. Vezi morajo biti čim lažje. Najpomembnejše pa je da varnostno območje nastavitve ustreza otrokovi telesni teži. Pri »karving« smučeh je pod vez dobro dati ploščo, ki bo čevelj nekoliko dvignila, da se pri zavojih ne bo dotikal podlage. Smučarski čevlji so gotovo eden najpomembnejših delov opreme, zato jih je treba skrbno izbrati, saj bodo otroci v njih več ur, včasih tudi ves dan. Pomembno je da smučarski čevelj otrok obuje z lahkoto. Pri izposoji oziroma nakupu moramo čevelj zapeti do konca ter biti pozorni, da otrok stoji v njem vsaj 15 minut. Čevelj ga ne sme tiščati oziroma v njem se mora počutiti udobno. Dolžino palic izbiramo tako, da je ob vbodu palice komolčni sklep pod kotom 90 stopinj. Smučarska čelada je obvezna za otroke do 12 leta starosti. Čelada ne služi samo kot zaščita ampak je nadomestno sredstvo tudi za smučarsko kapo. Smučarska očala so del opreme, ki ga velikokrat zanemarjamo ali pa preprosto na njega pozabimo. Vidljivost na smučišču je eden izmed poglavitnih dejavnikov varnega smučanja in nenazadnje tudi počutja samega otroka na smučišču. Pri izbiri očal moramo paziti, da imajo prezračevalni sistem, UV zaščito ter premaz proti rosenju. oziroma zavoje. Čevlji za prosti slog so mehkejši. Gibljivost noge v njih kontroliramo z zategovanjem vezalk. DESKARSKA OBLAČILA Oblačila so stvar osebnega okusa. Za varno in udobno deskanje pa moramo upoštevati njihovo uporabnost. Rokavice so obvezna oprema, da si ne poškodujemo rok. Specializirane deskarske rokavice so najprimernejše, saj so ojačane s kevlarjem. Nekatere imajo tudi ščitnik (opornico) zapestja, ki preprečuje poškodbe. Hlače naj bodo široke, ojačane na zadnjici. Le te omogočajo večjo možnost gibanja in se zaradi sedečega počivanja v snegu ne premočijo, kar velja tudi za široko in zadaj podaljšano bundo. SERVISIRANJE OPREME Pravilno servisirana oprema omogoča večjo varnost otrok in vseh udeležencev na smučiščih. Poleg tega se s pravilno pripravljeno opremo izognemo morebitnim tehničnim težavam. Tako zagotovimo otroku večje zadovoljstvo, ob tem pa posredno dvignemo kvaliteto pedagoškega procesa. Primož Sulič Tek na smučeh kot oblika druženja in rekreacije Uspešen tečaj V zadnjem času se poleg alpskega smučanja tudi tek na smučeh uveljavlja kot množična oblika športne rekreacije. Rekreativni vidik, ki postavlja v ospredje množičnost, druženje, oddih, sprostitev ter fizično pripravljenost je vrednota oziroma odraz športne kulture današnje civilne družbe. Tek na smučeh je torej odlična vadba za vsakogar. Velika prednost smučarskega teka pomeni zelo lahek dostop do urejenih tekaških prog ter relativno ne preveč draga športna oprema. puščale kvalitetno izvedbo vadbenega procesa. Tek na smučeh je panoga, ki zadovoljuje številne cilje in pričakovanja ljudi ne glede na starost, spol ter nivo fizične pripravljenosti. Na tečaju je tako bilo 15-udeležencev različnih starosti razporejenih v dve homogeni vadbeni skupini. V program vadbe pa smo zajeli elemente klasičnega in drsalnega teka. Že dolgo velja nenapisani pravilo, da športniki živijo dlje. Za nekatere mogoče preveč optimistično, vendar pa je aktivnost v vseh življenjskih obdobjih bistvenega pomena. Smučarski tek je dejansko šport, s katerim se lahko človek ukvarja vse svoje življenje. Torej za v bodoče razmislite in se nam pridružite. Primož Sulič Wada in Yo-Yo 9. ankaranska regata V soboto 7.1.2006 je Valdoltra gostila tradicionalno ankaransko novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja, ki sta ga organizirala društvo Wada iz Ajdovščine in Yo-Yo klub iz Ankarana. To je bila tudi prva letošnja regata v Slovenskem morju. ^Tpudi v letošnjem letu je v X ta namen Zavod za šport Ajdovščina v treh vikendih organiziral 12-urni tečaj teka na smučeh. Vadbeni proces je potekal v Črnem Vrhu nad Idrijo. Pogoji za izvedbo tečaja so bili odlični. Pa ne gre samo za obilico snega in lepo vreme ampak tudi za dobro urejene tekaške proge, ki so do- T etos je bilo na razporedu že .Lideveto tekmovanje v jadranju ter prva letošnja jadralska regata v slovenskem morju, ki se je udeležilo 27 posadk iz različnih slovenskih klubov. Kljub temu, da se skiperji v prekrasnem vremenu in ugodnih vremenskih razmerah niso ugnali dogajanju na obali, so tekmovali do zadnjih ato mov svojih moči v tekmovalnem duhu, medtem ko je na obali, na pomolu pred ortopedsko bolnišnico v Valdoltri potekala resnično prava jadralska fešta. Prva jadrnica je skozi cilj prijadrala Rosso skiperja Antona Repovža, člana Mipc Izola, takoj za njim pa jadrnica Grand Solei 37, skiperja Bruna Antonaza, za njo pa še Scorpio, skiperja Iztoka Krumpaka. Matjaž Pgačnik je s svoja jadrnico Sinkopa prijadral v cilj kot četrti in z obale požel največ aplavza, saj je imel tudi največ navijačev. Jadralska fešta se je nadaljevala pozno v noč v Ankaranskem lokalu Kortra bar, kjer so najboljšim podelili pokale. Deležni so jih bili tudi tisti, ko so skozi cilj prevozili kot zadnji in bili podvrženi »špo-tanju« pravih morskih volkov. Miha Črnič KULTURNI DOM NOVA GORICA M Gl MESTNA GALERDA NOVA GORICA Koledar prireditev v Kulturnem domu in Mestni galeriji Nova Gorica za mesec februar 2006: Ponedeljek, 6. februar 2006 ob 20.15 5. abonmajski koncert »SLAVNE RAPSODIJE« Ruben Dalibaltayan, klavir, Armenija Julia Gubaidullina, klavir, Moldavija Za abonma in izven Velika dvorana Kulturnega doma Torek, 14. februar 2006, ob 20.15 'Valentinov koncert' BORIS CAVAZZA KVARTET Glasbeno popotovanje -11. korakov Za izven Velika dvorana Kulturnega doma Petek, 24. februar 2006, ob 20.15: KATALENA Za izven Velika dvorana Kulturnega doma. Koncert je nastal v sodelovanju z Zavodom Gong. Informacije: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 16, E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si 10.2. - 3.3. 2006^ Andrej Brumen Čop, slike Otvoritev v petek, 10. 2., ob 19. uri Mestna galerija Nova Gorica 14.2. -16. 2. 2006 Otroške likovne ustvarjalnice z Davidom Ličnom/ Grafika Za 1. in 2. razred devetletke od 9. do 11. ure Mestna galerija Nova Gorica Informacije: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 10, E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si T +386 5 33 540 15, F +386 5 33 540 20 W www.mgng.net odmev 11 Veseli december v Ajdovščini Mladinski svet Ajdovščina je bil tudi letos koordiniral prireditve, ki so v zadnjem mesecu leta 2005 v občini potekale pod geslom Veseli december. Kljub temu, da so naša primarna ciljna skupina mladi, smo želeli pripraviti čimbolj raznovrsten program, ki bi ponudil nekaj za vse generacije. Po odzivih in udeležbi sodeč, smo zadostili pričakovanjem. T'\ogajanje v veselem decem--L/bru smo razdelili v pet programskih sklopov: prireditve za najmlajše, potopisna predavanja, glasbeni večeri, delavnice in ostale prireditve. Ker je na tem mestu nemogoče opisati vse dogodke, se bomo osredotočili le na nekatere najbolj odmevne. GLASBENA PRAVLJICA IN PRIHOD DEDKA MRAZA Med prireditvami za najmlajše velja izpostaviti glasbeno pravljico Luna gre na pot, ki so jo zaig- Sto dni s katrco po Sahari (Dejan Bavčar), Gruzija in Armenija (Nejc Bizjak) in predavanje o Francoski Polineziji (Tanja Semič). DELAVNICE V mesecu decembru so ustvarjalne delavnice za otroke pripravili na Zvezi prijateljev mladine in na Centru mladinskih delavnic. Mladostniki pa so pod vodstvom Kristine Lavrenčič ustvarjali nakit in druge uporabne izdelke. Organizirana je bila tudi delavnica digitalne fotografije in cirku- rali učenci Osnovne šole Danila Lokarja in prihod Dedka Mraza. Najmlajših obiskovalcev, ki so bili čez celo leto pridni, mož s sivo brado seveda ni pustil praznih tok! Povedal jim je poučno zgodbo, mladi pa so mu poleg igrice zapeli tudi nekaj pesmi. POTOPISNA PREDAVANJA S potopisnimi predavanji smo želeli obiskovalcem približati oddaljene kraje, ki so jih doslej spoznavali le pri urah geografije in v njih vzbuditi željo po potovanjih. Predstavljene so bile netipične destinacije kot sta npr. Mehika in ZDA, ampak malo bolj nevsakdanje in drzne. Organizirana so bila štiri potopisna predavanja, ki so jih pripravili ajdovski popotniki: Litva (ekstremna ekipa), ška delavnica. Poleg omenjenega ne smemo mimo nekaterih ostalih prireditev. Na samem začetku meseca, 2. decembra, je potekala uradna otvoritev Hiše mladih in dan prostovoljstva, na katerem je bil razglašen Naj prostovoljec in Naj prostovoljni projekt. Urškijelerčič pa je bilo podeljeno tudi srebrno mednarodno priznanje za mlade. Na prireditvi se je zbralo približno 100 mladih, predstavnikov občine, srednjih in osnovnih šol, Centra za socialno delo Ajdovščina, Karitasa. Po krajšem kulturnem programu in uradni otvoritvi prostorov, so se zbrani lahko sprehodili po stavbi, ogledali prostore v katerih bodo mladi ustvarjali, se izobraževali. V spro- ščenem vzdušju in ob prigrizku so še kakšno urico različne generacije razglabljale o bližnjih in daljnih načrtih, ki jih imamo zastavljene. OKROGLA MIZA Mladinski svet Ajdovščina je skupaj s Centrom mladinskih dejavnosti, organiziral okroglo mizo z naslovom Prihodnost mladih v občini Ajdovščina. Druščina sogovornikov je bila izjemno zanimiva, saj so se povabilu odzvali: Marjan Poljšak, župan občine Ajdovščina, Jožef Člekovič, direktor Razvojne agencije ROD, dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Politehnike Nova Gorica, Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel d.o.o. in član strateškega sveta vlade Republike Slovenije, Lučka Peljhan, direktorica Agencije I&S Aladin in oglaševalska osebnost leta 2004, Boštjan Jerončič, predsednik košarkarskega kluba Ajdovščina, Andrej Rutar, predsednik Mladinskega sveta Ajdovščina, Ožbej Marc, absolvent politologije, Matjaž Jazbar, koordinator na Centru mladinskih dejavnosti in Andrej Černigoj, predsednik kluba ajdovskih študentov. Namen okrogle mize ni bil iskanje popolnih rešitev, ki bi občini pomagale iz rdečih številk brezposelnosti v kateri se je znašla ali tistih, ki bi pričarale dvig vi-okotehnološkega podjetništva v Ajdovščini. Z okroglo mizo smo želeli predvsem združiti predstavnike občine, razvojne agencije, gospodarstva, univerze in mlade ter jih spodbuditi k skupnemu dialogu in iskanju konstruktivnih predlogov za prihodnost. Prav tako smo mladim želeli podati izkušnje .in nasvete uspešnih ajdovskih podjetnikov. DOBRODELNA DRAŽBA V domu krajanov je isti dan pote- kala tudi dobrodelna dražba slik, kipov in fotografij mladih ustvarjalcev društva Jutro. Z dražbo in prodajo voščilnic nam je uspelo zbrati 223.200,00 SIT, kolikor je bilo potrebno za nakup računalnika, ki bo mlademu invalidnemu vrstniku, ki je postal tetraplegik pomagal komunicirati z zunanjim svetom. Računalnik smo mu predali 30. decembra. Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste akcijo podprli z nakupom del ali s prostovoljnimi prispevki! Iskrena hvala! LUČ MIRU IZ BETLEHEMA Množica ljudi, ki se je v soboto, 17. decembra popoldne zbrala na Trgu 1. slovenske vlade, je bila priča živahni prireditvi, s katero so skavti iz skavtske skupine Ajdovščina-Šturje 1 pospremili prihod Luči miru iz Betlehema. V igranem programu so obiskovalce seznanili z vsebinami poslanic iz prejšnjih let in razložili nastanek te akcije, program so popestrili z razigranimi idejami (svečka iz listkov, piramida iz skavtov). Plamen Luči so medse sprejeli ob petju in glasbeni spremljavi himne Luči miru in tako aktivno prikazali geslo letošnje poslanice ‘Mladost in ti’. Že 15 let Luč miru vztrajno prihaja v Slovenijo in se trudi v predbožičnem času vnašati v srca vseh ljudi mir, poleg tega vsako leto prinaša tudi posebno sporočilo. Letos je poslanica govorila o mladosti, tako so letošnji dobrodelni prispevki od svečk namenjeni skupnosti Cenacolo, v kateri živijo mladi fantje, ki so se odrekli drogam. IZLET NA SNEG Z izletom, ki nas je popeljal po bregovih smučišča na Cerknem, smo zaključili sklop prireditev Veselega decembra. Napolnili smo 56 sedežni avtobus, nekateri posamezniki pa so se nam pridružili še z lastnim prevozom. Odločili smo se, da je potrebno tovrstna druženja ponoviti. Po izletu pa so nas čakali še zadnji dnevi leta, ki jih je vsak preživel v družbi svojih prijateljev, sorodnikov. ' S prireditvami smo vsem občanom želeli popestriti zadnji mesec preteklega leta. Uresničenih želja polno leto 2006! Andrej Rutar, predsednik MSA Mladinski svet Ajdovščina je na ravni občine Ajdovščina organizirana asociacija prostovoljnih mladinskih združenj in organizacij, ki delujejo z mladimi. Aktivnosti Mladinskega sveta Ajdovščina so povezane s koordinacijo skupnih programov za mlade, izobraževanjem mladinskih delavcev, seznanjanjem z novostmi v programih za mlade, organizacijo poletnih taborov, delavnic in drugih zabavnih dogodkov. Ena poglavitnih nalog Mladinskega sveta je torej ugotavljanje potreb in težav s katerimi se mladi v svojem okolju vsakodnevno srečujejo in iskanje njihovih rešitev. Izpostaviti gre tudi dejstvo, da določeni programi in izobraževanja za mlade lahko pridejo do uporabnikov le preko tega mladinskega koordinativ-nega programa. V praksi se je tudi izkazalo, da je občinskim strukturam sedaj precej lažje, ker ima na področju mladinskega dela le enega sogovornika. Na mladinskih organizacijah pa je, da se o vprašanjih, ki se navezujejo na mladino, prej posvetujejo na izvršnem odboru ter oblikujejo skupno mnenje, ki ga nato posredujejo občinskim službam. marketi rama 4i?fy^isui>mu6omoi'9" SLADOLED BANJICA 1 kg Leone KAVA KERIMBA 500g WOW COLA, ORANŽA 2L FRUC POMARANČA 1L *«* ?PURA? OVATTA Dl CEUJJLOSA^ SENZASBIANCANTI< SENZA < D ASM 45 MERIC BOX RAZMASCEVALEC 750 mil TO AL. PAPIR 8 ROLIC 2 SLOJNI PAPIRNATE BRISAČE 6 ROLIC UGODNOi BRIKETI ZA MUCE 2 kg FLIK FLOK ZA PSE 1250 g SKODELICE ZA KAVO 6 kos JEDILNA GARNITURA 19 kos FAMA V AKCIJI od 03.01. do 18.01. center tarna vipava RABUENA VOZILA, PREPISI rano Car RABLJENA VOZILA NA ZALOGI Audi A-4Avant 1.9 TDI Letnik:1998, KUMA BMW serija 5: 525 d Letnik:2001 KLIMA BMW serija 5: 525D Letnik:2002, KLIMA BMWX-5 3.0D Letnik:2004 KLIMA Citroen Berlingo 1.9 d Letnik:2003, KLIMA Citroen Berlingo 2.0 HDI Letnik:2000 KLIMA Citroen Xsara Break 1.8 Letnik:1998 KLIMA Fiat Bravo 1.6 16V Letnik:1997 KLIMA Fiat Bravo 1.9 JTD SX Letnik:2001 KLIMA Fiat Coupe 2.0 20V Letnik: 1997 KLIMA Fiat Marea Week. 105 JTD SX Letnik:2000 KLIMA Fiat Scudo 1.9 TD combinato Letnik:1998 Ford Focus 1.6 Letnik:1999, KLIMA Ford Focus Kar. 1.8 TDCI Letnik:2002, KLIMA Ford Focus Karavan 1.8 TDDI Letnik:2001, KLIMA Ford Focus Karavan FOCUS 1.8 Letnik:2000, Honda Civic 1.7 CTDI Letnik:2003, KLIMA Hyundai Coupe 2.0 TOP K Letnik:2000, KLIMA Hyundai Galloper 2.5 TDI EXC. Letnik:1999, KLIMA Kia Sportage 2.0 Letnik:1994, KLIMA LandRover Discovery 2.5 TDI Letnik:1997, KLIMA LandRover Freelander 2.0 TD Letnik:1999, KLIMA Mercedes razred C 180 E Letnik:1995, KLIMA Mercedes razred C 250 TD EL.Letnik:1999, KLIMA Mitsubishi L-200 2.5 TDI Letnik:2002, KLIMA Mitsubishi Space Star 1.3 fam. Letnik:2003, KLIMA Nissan Primera 2.0 td Letnik:1999, KLIMA Nissan Terrano II 2.4 KLIMA Letnik:1995, KLIMA Nissan Terrano II 2.7 td Letnik:2000, KLIMA Opel Astra 1.7 DTI MODEL 02 Letnik:2001, KLIMA Opel Astra Cabrio 2.0 16VTB Letnik:2002, KLIMA Opel Corsa 1.7 DTI Letnik:2003, KLIMA Porsche 996 TURBO Letnik:2002, KLIMA Renault Grand Espace 2.2 dt Letnik:2000 KLIMA Renault Laguna 1.8 RT Letnik:1996, KLIMA Renault Megane 1.6 RT Letnik:1999, KLIMA Renault Megane Scenic 1.9 DTI Letnik:1999, KLIMA Seat Leon 1.9 tdi 110 KM Letnik:2001, KLIMA Subaru Justy 1.3 4WD Letnik:1998, Volvo S-70 2.5 TD Letnik:1997, KUMA Volvo V-40 1.9 d Letnik:1999, KLIMA Volvo V-70 2.5 TDI Letnik: 1998, KLIMA VW Beetle 1.9 tdi HIGHLINE Letnik:2000, KLIMA VW Bora Variant 1.9 tdi HIGH. Letnik:2001, KLIMA VW Golf IV 1.9 TDI TREND LINE Letnik:2002, KLIMA VW Passat Variant 1.9 TDI Letnik:1999, KLIMA VW Passat Variant 1.9 TDI Letnik:2001, KLIMA VW Passat Variant 1.9 TDI Letnik:1999, KLIMA VW Polo 1.4 Letnik:1999, KLIMA VW Sharan 1.9 TDI Letnik:2001 KLIMA VW Sharan 1.9 TDI GL Letnik:1997 KLIMA CronoCar Goriška cesta 13, Vipava GSM: 070 750 684 slike in opisi na www.avto.net/ crono e Mercator 1894 agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 UGODNO: PŠENIČNA KRMILNA M®l PESNI REZANCI MULČERJI INO in BERTI ——"-^^PREDSEZONSKE CENE / PRŠILNIKOV ZUPAN KOLIČINSKI POPUSTI NPK 15:15:15 NRK 0:14:28 4 MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI VIPAVA S fMTfjmm 'J r ■ • VSaKIDE LO vNI DaRI SOBOTAIOWOO!DW2TOO 14 oglasi psmmvtm m slosknski sojhki kot-. ' jlljil 1 r '* f'5 * • ra INF O RIMAČ IJE: •IZPOSTAVA NOVA GORICA, tel.: 05/ 302 85 74 •PISARNA AJDOVŠČINA, tel.: 05/ 368 10 49 (Vipavska cesta UH, stavba Upravne enote) •VOJAŠNICA VIPAVA, tel.: 05/ 365 31 30 •BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA siSltgfe lesnin kuhinje SIGMA sedežna garnitura RING različne možnosti izbire elementov in blaga Industrijske servisne storitve d.o.&. Agencija za zaposlovanje POSLOVNA ENOTA AJDOVŠČINA LAVRIČEV TRG 3 5270 AJDOVŠČINA TELEFON: 05 368 0047 _____________ FAX: 05 368 048 DELODAJALCI NAJHITREJE DO PRIMERNE IN KVALITETNE DELOVNE SILE ISKALCI ZAPOSLITVE TU SMO ZATO, DA VAM POMAGAMO DO PRIMERNE IN KVALITETNE ZAPOSLITVE že od 1.910.000 sit 3 leta ali 100.000 km garancije Poraba goriva (1/IOOkm): 4,5-6,3; emisija COi(g/km): 119-154 www.nissan.si Vaš prodajalec Trga ABC d.o.o., PE NOVA GORICA 05/335-44-00, PSL AJDOVŠČINA 05/364-33-02 SHIFT_expectations m it fi v # Breda Batagelj s.p. Goriška cesta 29e, Ajdovščina, Tel.: 05 368 13 17, gsm 041 714 049 www.negatelesa.com Koža je ogledalo našega počutja. Se vam je sploh kdaj zgodilo, da bi vam jo kdo resnično pregledal? Od nege je odvisen njen izgied. Sodoben način življenja zahteva tudi sodobne metode nege. ' _____ v Mi vam ponujamo prav to! BREZPLAČNO Dermalogica vam predstavlja najnovejšo metodo »t“3C© Mdppillf)«, s katero dosegamo osupljive rezultate. Pomaga nam natančno analizirati stanje vaše kože. Pa ne samo to! Z njeno pomočjo odkrivamo težave veliko prej, preden se pojavijo. Predstavitev bo potekala pod vodstvom priznane strokovnjakinje v kozmetičnem salonu, 11. februarja 2006 Zaradi velikega zanimanja strank priporočamo, da svoj obisk predhodno najavite! dermalogica kultura 15 Koncerta dveh otroških in mešanega pevskega zbora Že dvajset let se »sliši« Iz župnije sv. Štefana Prvi koncert je zazvenel 25. 12. 2005 v vipavski cerkvi, ki je bila skorajda polna. Program koncerta le bil času primerno božično obarvan. Najprej se je s tremi a capella zapetimi pesmimi predstavil v Prezbiteriju postavljen mešani cerkveni pevski zbor, ki ga vodi gospa Martina Vrčon, potem mu je sledil mlajši otroški pevski zbor pod vodstvom gospe Katje Poljšak in ob instrumentalni spremljavi Urške Makovec. apeli so štiri pesmice, tri ljudske in umetno avtorja Maksa Pirnika V Betlehemu. Nato je zapel mešani pevski zbor, tokrat na koru, ob spremljavi novih vipavskih orgel pet pesmi Riharja, Vrabca, Cerarja, Tomca in Renerja. Predstavil se je še starejši otroški Pevski zbor, ki ga prav tako vodi gospa Katja Poljšak. Božično vzdušje so pričarale Premrlova Svetonočna, Mihelčičeva Tam v hlevcu betlehemskem, Gačnikova Vstanite, pastirji in Malovrhova Si videl zvezdice, svoj nastop so zaključili s črnsko duhovno Amen, Pri kateri pa jim je s spremljevalnim ponavljajočim se amen Pomagal mešani zbor, ki je prijeten koncert zaokrožil še s pet->rni skladbami ob orgelski sprem- Vabilo m Ijavi gospe Vlaste L. Lavrenčič. Koncert je z vezno besedo spretno povezala v glasbeno-božično meditacijo Barbara K. Tomažič. Slednja pa je predstavila tudi omenjene zbore na drugem koncertu na Lozicah, na sv. Štefana dan. Tam je zbor gostoval na povabilo Kulturno-turistično-šport-nega društva Zdravljica, ki na ta dan že tradicionalno priredi koncert kakega zbora oziroma vokalne skupine. Naj omenim, da so tu gostovali že zbori iz župnij Razdrto, Podnanos, Podraga in Podkraj. Lanski koncert je pripadel kvintetu Ventus iz Vipave, letos pa so Lozičani medse povabili vipavske cerkvene pevce. Ker je cerkev majhna in nima orgel, je bil koncertni program temu pri- koncert lagojen, kljub temu pa zanimivo izbran. Otroška zbora sta ponovila koncertni program vipavskega koncerta, medtem ko je mešani zbor prestavil devet božičnih skladb, ki nimajo tako zahtevne spremljave, tako da so zadostovale električne orgle. Oba koncerta so pevci zaključili s Sveto nočjo, k petju katere so pritegnili tudi vse poslušalce. Po koncertu je omenjeno društvo priredilo ognjemet, ki ga je spremljalo tudi streljanje z možnarjem, v počastitev dneva samostojnosti, kar pa je spodbudilo pevce k spontanemu petju Zdravljice. Druženje pevcev in članov društva, ki so čez leto pomagali izpeljati 17 prireditev, se je nadaljevalo v loziški »Šuli«. mag. Lejla Irgl Moški pevski zbor Srečko Kosovel vabi na skupni koncert z Mešanim pevskim zborom POMLAD iz Novega mesta. Koncert bo v soboto 4. februarja ob 18. uri v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini. Tjredstavila se vam bosta oba kvaliteten zborovski večer, saj so A zbora. Domači zbor z krajšim naši prijatelji iz Novega mesta zelo programom, s celotnim celovečer- kvaliteten mešani pevski zbor, ki nim koncertom pa se vam bo pred- se bo predstavil z res pestrim prestavil gostujoči zbor iz Novega me- gramom domačih in tujih sklada-sta. Obljubljamo vam zanimiv in teljev. Pa še kratka predstavitev naših gostov MePZ Pomlad deluje od leta 1992. V letih 1995, 1997, 1999, 2003 in 2005 se je zbor udeležil slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem in prejel bronasti in tri srebrne plakete. Na mednarodnih tekmovanjih je zbor leta 1999 v Rivi del Garda (Italija) prejel zlato plaketo, v Linzu (Avstrija) na olimpiadi pevskih zborov leta 2000 pa srebrno medaljo. V letošnjem letu se je Pomlad poleg Naše pesmi udeležila 5. mednarodnega festivala pevskih zborov Zlatna vila v Prijedoru (BiH) in osvojila posebno priznanje strokovne žirije za najboljšo izvedbo skladbe domačega avtorja. Uspešno leto so Pomladniki nadgradili s koncertno turnejo po Argentini in Čilu ter z drugim mestom na re- Krajevna skupnost Vipava bo v nedeljo, 5. februarja, v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika, proslavila tudi 20. obletnico izdajanja lokalnega glasila Vipavski glas. Izdaja prve številke Vipavskega glasu sega v leto 1985, izdajala pa jo je takratna KO SZDL Vipava. Pozneje je izdajanje Vipavskega glasu prevzela Krajevna skupnost. Namen glasila je bil in je - seznanjati krajane z dogajanji v kraju in obujanje zgodovine Vipave in Vipavcev. Danes ima glasilo stalne rubrike: Iz naše preteklosti. Predstavljamo vam. Iz naše občine in z naše KS, Iz ustanov. Za dom in družino. Odmevi, Pisali so nam in Za razvedrilo. Verjetno je naše glasilo med najstarejši ljubiteljskimi glasili na Primorskem in verjetno tudi v Sloveniji. TV’" ončno podobo dobi glasi-JNdo v tiskarni, kjer natisnejo 700 izvodov. Izidejo pa štiri številke letno. Vsaka hiša v Vipavi, na Zemonu in na Nanosu dobi brezplačen izvod vsake številke. Pošiljamo pa ga tudi našim rojakom po svetu in to na prav vse celine. Glasilo v pretežnem delu financira Krajevna skupnost, nekaj pa prostovoljno prispevajo tudi bralci. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem dosedanjim predsednikom KS Vipava, posebna zahvala pa je namenjena: Janji Irgl - l.urednici, Veri Poniž - 2.urednici, Mariji Ceket, ki je skrbela za lepo in pravilno pisano besedo in uredniškemu odbora, katerega čalni so bili: Mirjam Gravovac, Ivan Rehar, Vlasta Popovski, Nada Kostanjevic, gijski tematski reviji odraslih pevskih zborov, kjer so se predstavili s programom črnskih duhovnih pesmi. Zbor je nosilec koncertnega cikla Pesem povezuje, v sklopu katerega že četrto leto v Novem mestu prireja skupne koncerte s pevskimi zbori iz Slovenije kot tujine. Pomladniki si tudi sicer prizadevajo zborovsko petje približati čim širšemu krogu poslušalcev. To vodilo zbora je tudi porodilo zamisel o projektu PoPMLAD, v sklopu katerega se zbor, v sodelo- Branko Tomažič, Franc Cerovšek, Martina Naglost, Leon Kodre, Marta Rodman ter že pokojna Cijan Štoka in Peter Vrčon. Danes se za Vipavski glas trudijo: Gizela Furlan - glavna urednica, Breda Butinar - lektorica, Magda Rodman, Vladimir Anžel in Boris Ličen. Od vseh naštetih ima Vipavski glas še veliko zvestih piscev vseh starosti - od najmlajših do devetdeset letnikov - brez katerih njegova vsebina ne bi bila tako pestra in bogata. Na koncu naj čestitam vsem sodelujočim pa tudi zvestim bralcem ob 20. obletnici Vipavskega glasu in obenem želim lepo praznovanje ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju. Boris Ličen, predsednik KS Vipava vanju s priznanimi glasbeniki in vokalisti, predstavlja s priredbami domačih in tujih rock, pop in jazz popevk. Od leta 2001 zbor vodi Fernando Mejias, ki je član Slovenskega komornega Zbora. G. Mejias je študent dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pred tem pa se je glasbeno izobraževal v Argentini, v Mendozi, kjer je rojen. Zberimo se v čim večjem številu in uživajmo skupaj v lepem sobotnem popoldnevu. Toplo vabljeni. Marjan Krpan Pognali so globoke korenine - čestitamo! IVANA FABJAN, rojena Zgonik, je letos prestopila v stoto leto svojega življenja. Rojena je bila številni kmečki družini v Rihenbergu, 25. decembra 1906, življenje ji ni prizanašalo in morda jo prav zato še danes krasi optimističen pogled na svet. Že devetletna je okusila grozote 1. svetovne vojne. Po izgubi dveh bratov družina pobegne v ■ Ljubljano in se šele po vojni vrne vporušen dom. Petindvajsetletna se je poročila s sosedovim zavednim Slovencem in z dvema hčerkama sta razpeta med Ljubljano in Beogradom. Ko sta se leta 1943 vrnila v domači Rihenberg, ji moža odpelje okupator, Nemci jim požgejo dom in s hčerkama se zateče v sosednje Preserje. Po moževi vrnitvi iz Mauthousna se preselijo v Ajdovščino, kjer se jima rodi še tretja hči. Po kratkem soncu družino zopet obišče srprt, ki si tokrat prilasti hčerko in moža. Ob nizki pokojnini ji preživetje omogoča ljubezen in varovanje otrok. Ti jo imajo radi še danes in prav v njihovih srcih bo »teta Iva« živa še nadaljnjih sto let. Njen recept za prvih sto pa so majhne radosti in majhne pozornosti velikega srca. MARIJA MILUŽ se je rodila leta 1911 v Sanaboru in tam preživela svojo mladost. Leta 1950 se je poročila v Budanje k Rejčevim ter je po desetih letih skupnega življenja ovdovela. Skozi nadaljnje življenje se pogumno prebija sama. MARIJA KRKOČ se je rodila v Gojačah leta 1915, kjer je preživela svojo mladost. Zakonski stan ji je poklonil hčerko Nado. Službovala je v Meblu v Novi Gorici, kjer se tudi upokojila. Med prostim časom vseskozi rada piše pesmi. Še vedno je polna življenja. Živi v Vrtojbi. JOŽE BREZAVŠČEK, rojen leta 1911 v Čepovanu. V Podnanos ga je pripeljala pot za kruhom, kjer je v mlekarni spoznal svojo življenjsko sopotnico Marijo in se ustalil v Dobravi, zaselku Poreč. Navkljub zavidljivi starosti se mu nenehno poraja vprašanje, Kako bo na stara leta ? 16 kultura Na natečaju Kruh in vino 2005 sodelovalo 48 avtorjev iz 15 društev Alojz Rebula v ajdovski Lavričevi knjižnici Kruh in vino v objektivu V četrtek, 19.januarja je bila v prostorih Restavracije Vipavski hram v Vipavi odprta razstava sprejetih in nagrajenih del 3. fotografskega natečaja Kruh in vino 2005, ki jo je tudi tokrat organiziralo Fotografsko društvo Veno Pilon iz Ajdovščine. foto Izidor Jesenko TV Ta natečaju, ki je bil prire-_LA| jen pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije in podjetij Agroind Vipaval894 d.d. in Mlinotest d.d. Ajdovščina, je sodelovalo kar 48 fotografov iz 15 fotografskih društev in klubov Slovenije. Na natečaj so prispevali kar 457 svojih del, fotografij in diapozitivov. Tečaj je tudi letos imel dve temi, kruh in vino in dve kategoriji, fotografija in diapozitivi. Na natečaju je sodelovalo tudi 10 domačih fotografov. Strokovna žirija v sestavi Danilo Jejčič, akad. slikar, Vladimir Bačič, prof. likov.umet. in Rajko Bizjak fotograf je prispela dela pregledala, ocenila in izbrala najboljše za razstavo in priznanja. Na otvoritvi razstave je bilo podeljenih v dveh temah in dveh kategorijah 9 nagrad in 11 diplom. Prvi nagradi sta prejela Jure Kravanja iz Celja na temo kruh-fotografija in Primož Brecelj iz Ajdovščine na temo vino-fotografija. V okviru teme kruh so nagrade prejeli še Mitja Vodušek iz Maribora in Simon Strnad iz Nove Gorice, diplome pa Valter Kranjc iz Ajdovščine, Herman Čater iz Celja in Izidor Jesenko iz Škofje loke za fotografije ter Mitja Kosmač iz Radomelj in Valter Kranjc iz Ajdovščine za diapozitive. Na temo vino so nagrade prejeli še Gregor Hutar iz Črnomlja in Izidor Jesenko iz Škofje Loke, diplome pa Vasja Doberlet iz Kranja, Tanja Gobec iz Šentjerneja in Jože Kovačič za fotografije ter za diapozitive Boštjan Pleško iz Škofje loke in Oton Naglost iz Ajdovščine, diplomi za diapozitive pa tudi Ana Čeh iz Sežane in ponovno Valter Kranjc iz Ajdovščine. Ob otvoritvi razstave je društvo izdalo tudi priložnostni katalog, v katerem so bili predstavljeni podatki o natečaju, objavljene in natisnjene pa so bile tudi vse nagrajene fotografije in diapozi-tivi.Otvoritev razstave so s svojim nastopom popestrili pevci, učenci Glasbene šole Ajdovščina Blaž Fabčič, Marko Trošt, Martin Gregorc in Jenej Jež iz razreda Jerice Rudolf in ob spremljavi pianistke Bojane Šalič. Razstavo so poleg obeh pokroviteljev podprli še občini Ajdovščina in Vipava, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter številni sponzorji. Razstava je bila v Vipavi na ogled do 30.januarja 2006. Ajdovski fotografi pa so se odločili, da v počastitev kulturnega praznika del razstave, le nagrajene fotografije in diapozitive, razstavijo v avli dvorane 1.slovenske vlade v Ajdovščini. Ta del razstave bo v za obiskovalce odprt do 12 februarja. Na svidenje prihodnje leto. Jadran Hreščak God Save the Queen Harry so zakon !!! Punk 'n' roli core trio Harry iz Ajdovščine, ki ga tvorijo pevec in kitarist Matej Likar, bas kitarist David Božič in bobnar Simon Mislej, je marca leta 2002 nastal na pogorišču emo core skupine The Love Typewritter. T^antje so v času do septembra .T 2005, ko so pri postojnski založbi PANCAKE records izdali svoj prvenec, ki so ga enostavno naslovili kar Harry, pridno vadili in si nabirali kilometre na različnih prizoriščih po širni Sloveniji. V dobrih dveh letih so jih zabeležili preko 60, med njimi je tudi nekaj za slovenske razmere velikih festivalov alternativne godbe: Orto punk, City of.. in Trnjefest 2003 in No border jam 2005. Prvenec tria Harry prinaša 16 energičnih skladb, triakordnih preprostih melodičnih drvečih punkrockovskih rifov, občasno začinjeni s hard core, čemur smo priča v skladbi Burn down, na- perjeni proti vse bolj napihnjenim politikom, ki se trudijo, da bi kolikor je le možno upravljali z nami volilci. Tudi drugače se v tekstih fantje soočajo z vsem kar se okoli nas dogaja, pa naj si bo to politično ali povsem vsakodnevno dogajanje, kot ga občutijo in vidijo. Fantje iz skupine Harry, prvenko Harry predstavljajo s karavano, Got punk tour 2, katera s somišljeniki, skupinama In-sane in Gollhvog, potuje po koncert- nih odrih po Sloveniji in se je 20. januarja 2006 ustavila tudi v klubu KAŠ v Ajdovščini. Naslednja postaja druščine je Orto bar v Ljubljani, 22. februarja 2006. Do takrat pa uživajte v muziki s CD-jke in skoknite na njihovo spletno stran: www.harrymusic.net, kjer si lahko zaenkrat ogledate fante, si poslušate skladbo Decision, jim pišete ali pa se vpišete v knjigo gostov. Harry keep on punk’n’ rollin’ around!!! Ksimeroni Zvestoba resnici Lavričeva knjižnica je 27. januarja pripravila razgovor s pisateljem Alojzom Rebulo, rojenim 1924 v Sempolaju pri Trstu, avtorjem 48 knjig novel, romanov, esejev, dnevnikov, biografij, dobitnikom literarne nagradeKresnik za roman Nokturno za Primorsko. Z avtorjem se je v prepolni knjižnici pogovarjala Ivana Slamič. TJ ebula je prav gotovo pisatelj, Avv čigar delo je težko prodreti. Enaindvajsetleten je 1945 v prvem objavljenem delu zapisal, da se njegovemu duhu hoče globin in višin, širokosti in dolžin. Izjemno razgledan avtor, ki bogastvo svojega znanja napaja z antiko, je klasični filolog, z evropsko in svetovno literaturo, filozofijo in misleci krščanstva, iz grščine je prevajal tudi Novo zavezo, je v svojem literarnem ustvarjanju zvest trem temeljnim temam: razsežnosti in smislu človekovega bivanja, pomenu ustvarjalnega dela in usodi malega naroda. Če prodiramo v njegovo delo, ugotovimo, da se te tri teme, dodatno razdelane, pojavljajo v vseh njegovih romanih: Senčnem plesu, V Sibilinem vetru, Kačji roži, Nokturnu za Primorsko in v zadnjem, Zvonovih Nilandije, če naštejem samo nekatere. Ajdovske bralce prav gotovo najbolj vznemirja roman Nokturno za Primorsko, saj je osnova lika Florjana Burnika Filip Terčelj - Grivški. Toda samo osnova. Romaneskni liki Alojza Rebule morajo nastajati po živih ljudeh, toda muza romana je fantazija, pravi pisatelj. Zato roman ni biografski. V duhovniku Burniku so usode mnogih primorskih duhovnikov, njihovo narodno delo v času fašizma, obsodba političnega opredeljevanja Cerkve, institucije, njeno raznarodovanje Primorcev, prepoved uporabe slovenščine v cerkvi. Burnik preživi fašistične zapore, konfi-nacijo, nemško taborišče, ostaja zvest svoji življenjski odločitvi in umre, tako je umrl tudi Terčelj, pod streli knojevcev v državi, za katero je mislil, da bo pravična. Roman Zvonovi Nilandije je roman o nastajanju romana. Ando Krilnik je v nekaterih potezah podoben Edvardu Kocbeku. Zato so teme dela vojna, revolucija, kolaboracija, povojni poboji, pomiritev, ki je možna samo, če obe strani govorita resnico. Iskanje smisla, usoda naroda in pomen ustvarjalnega dela povezujejo in ločujejo trije liki: Krilnika, bivšo udbovko Normo Biler in Gašperja, junaka Krilnikovega romana Čelovnik. Zvonovi Nilandije ima drugačne razsežnosti kot Nokturno za Primorsko. Gašper živi v 13- stoletju, v času križarskih vonj in v stoletju katedral, Krilnik je iz sveta države odstranjen intelektualec, disident, Normina religija, komunizem, je začela umirati z informbirojem. Toda smisel, ki ga iščejo vsi trije, je en sam. Brez njega človek ne more živeti, če hoče živeti polno, če hoče biti zvest resnici, globinam in širinam v sebi. V Zvonovih Nilandije prepoznavamo sporočila prejšnjih del, od romana Senčni ples dalje. Zato je delo neke vrste zaokrožitev njegovega pisateljskega ustvarjanja in življenjske odločitve. Rebula je kristjan. To vedno poudarja in to spoznavamo tudi iz njegovih del. Človeška in pisateljska širina pa dovoljuje njegovim junakom, da so oni sami. Stična točka vseh treh je ekstatično doživljanje narave, bivanje iz elementov zraka, ognja, zemlje in vode, ki so jih v stvarstvu odkrili jonski filozofi. S tem je Rebula cel v antiki, v normi in sijaju, v meri in misteriju, v iskanju smisla zgodovine. ISL Fotokopirnica Stane Printanje seminarskih nalog in drugih dokumentov s CD ali preko USB ključa Quiliano 9A, Vhod s parkirišča ŠRC Urnik: vsak dan od 7.00 do 10.00 in od 12.00 do 17.oo sobota od 8.00 do 12.00 telefon: 040 753 121 pisma 17 Spoštovano uredništvo! V našem vse bolj branem in spoštovanem časniku »Latnik« je bil v decembrski številki objavljen članek »Metadonsko zdravljene«. V njem g. Ličen, občinski svetnik Vipave, odstira trenutno stanje duha in stališča »oblasti« do organiziranega zdravljenja od Prepovedanih drog v občinah Ajdovščina in Vipava, kjer osnovno zdravstveno varstvo zagotavlja 2D Ajdovščina. Članek je dobronameren, menimo pa, daje za širše razumevanje problematike umestno dodati še nekaj dejstev. Droge so snovi, ki pri neumestni in pretirani rabi povzročijo škodo na telesnem, duševnem in socialnem zdravju ter v velikem odstotku pri uživalcu povzročijo odvisnost. Odvisnost pa ni nič drugega kot le ena od kroničnih (= doživljenjskih !) bolezni, ki imajo vse značilen potek: po pr- vem bolečem spoznanju in priznanju »zbolel sem !«, sledijo obdobja navideznega ozdravljenja, pa spet poslabšanja, dvigi, padci, tudi usodni...Zaradi posebnosti, trajnosti in resnosti so se za obravnavo kroničnih bolezni uveljavili posebni pristopi: dispanzerji (pljučne bolezni, sladkorna bolezen...), klubi (zdravljeni alkoholiki, AA...), društva (»hrbteničarji«, luskavica, rak..). Najstarejša oblika reševanja »vprašanja » kroničnih bolnikov, posebej tistih, ki se jih oprime označba »kužen«, je bila njihova izločitev iz zdravega(?) okolja. Seveda danes tudi pri kroničnih bolnikih-odvisnikih od prepovedanih drog tega ne počnemo več ( čeprav je še slišati:» na Goli otok, pa bo mir! »). Kaznovalni pristop doslej nikjer ni uspel. Še najboljše rezultate je dalo organi- zirano zdravljenje v okviru javne zdravstvene službe, kar so dokazale skandinavske države - na Švedskem tako uspešno delajo od leta 1967. Ministrstvo za zdravje RS je leta 1995 vzpostavilo Centre za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Teh je sedaj v Sloveniji 18. Za yso severno Primorsko deluje le center v Novi Gorici, ki pa je zaradi številčnega pritiska odvisnikov preobremenjen. Prvi pogoj vsakega zdravljenja je zaupni osebni stik, farmacevtsko sredstvo ( n.pr. metadon, substitol, subuteks...) pa pomeni le eno od orožij v boju z boleznijo. Za sedanje število naših odvisnikov nam je ZZZS (zavarovalnica) pripravljena priznati polovično ambulanto in to bi omogočalo zdravljenje v pravem pomenu besede. Zdravstveni delavci v Ajdovščini in Vipavi se ob vsakdanjih srečanjih z zasvojenci dobro zavedamo razsežnosti problematike odvisnosti, ki bo po evropskih ocenah še vsaj 15 let naraščala. V hiši imamo dovolj osveščenega kadra, znanja in predvsem volje za to na splošno neprivlačno delo. Vse bomo naredili, da ne bo ustanovljena »ambulanta za metadon« temveč odprt prostor, kamor se bodo v trenutkih neme groze zapuščenosti lahko zatekli »narkomani«, - za nas bolniki, ljudje! »Zatiskanje oči, sprenevedanje in prepuščanje problema drugim ne pelje v pravo smer«, povsem pravilno ugotavlja g. Ličen, ki svoje sile, skupaj s pogumnimi somišljeniki, usmerja v organiziranje komune. Tam se bodo trudili najti pot navzgor tisti redki zasvojenci, ki so še toliko osebnostno ohranjeni, da jim bo uspelo prestopiti visoki prag zahtev programa komune. Če se naši odvisniki zdravijo v Španiji, na Siciliji ali v Moldaviji je prav, da tako možnost ponudimo tudi njihovim odvisnikom pri nas. Resnična dejstva so kruta: uspešno doživljenjsko abstinenco v kateremkoli programu bo dosegla manj kot polovica zdravljencev, vsi drugi bodo občasno ali stalno potrebovali pomoč. Naši seveda tukaj, doma, mar ne? Mi vsi, ki imamo v tem trenutku mandat, da smemo odločati v njihovem imenu, moramo tudi pred temi (in še katerimi) volitvami ravnati tako, da bomo brez sramu zdržali njihov pogled, ko nas bodo, širokih oči, vprašali:» KAM ?» Matija Božič, Zdravstveni dom Ajdovščina Pomoč odvisnikom Ze leta 2003 smo v občinskem odboru NSi Ajdovščina razmišljali, kaj bi lahko kot stranka, ki je na zadnjih volitvah v občinske svete dobila največ glasov, naredili za pomoč odvisnikom. Takrat smo v našo sredino povabili psihoterapevta Bogdana Žorža iz Dornberga. Na njegov predlog smo začeli iskati možne lokacije za komuno skupnosti »Cenakolo«, ki jo vodi sestra Elvira iz Italije. Takrat smo evidentirali nekaj možnih lokacij za tako komuno, potem pa ja akcija zamrla.. Tf onec leta 2005 smo se s to AVproblematiko soočili ponovno pri načrtovanju ambulante za odvisnike, ki naj bi se iz Zdravstvenega doma v Novi Gorici preselila v Zdravstveni dom Ajdovščina. V tej ambulanti naj bi med drugim delili tudi metadon. Zaradi resnih pomislekov smo se na občini Ajdovščina sešli nekateri ajdovski in vipavski svetniki ter oba župana. Vsi prisotni smo do takega ukrepa izrazili negativno stališče, posebno do delitve metadona, čeprav smo se zavedali, da je potrebno nekaj storiti. Sam sem predlagal, da začnemo intenzivno iskati primerno lokacijo za komuno v naši ali vipavski občini. Dobil sem podporo vseh Prisotnih in tako smo šli v akcijo NSi v Ajdovščini in svetnik Boris Ličen v Vipavi. Evidentirali smo štiri možne lokacije v ajdovski in dve v vipavski občini. Skupaj z Bogdanom Žoržem smo si te lokacije ogledali ter dve v ajdovski in eno v vipavski občini ocenili za primerne. Kasneje smo na ogled teh lokacij povabili tudi predstavnike edine skupnosti »Cenakolo« v Sloveniji. Ta je v Škocijanu pri Novem mestu. Prišli so na ogled, poslikali objekte in okolico ter dve od teh lokacij ocenili za primerne. Na ogledu so bili ozdravljeni fantje iz komune, ki nimajo zadnje besede pri odločanju. Prav te dni so predstavniki iz komune Škocijan v Italiji v njihovem centru, kjer bodo sprejeli odločitev o teh lokacijah. Njihov odgovor pričakujemo kaj kmalu. Nekateri občani so nas za vse te poteze bodrili, drugi so pa imeli pomisleke. Domači odvisniki odhajajo v komune daleč od doma in od take komune na domačih tleh nimajo direktne koristi. Zaradi tega smo v stranki NSi sklenili, da povabimo na razgovor očeta Franca Prelca, župnika v Portorožu, ki se je začel prvi v Sloveniji pred petnajstimi leti spopadati s problemom drog. Delujejo v okviru skupnosti »Srečanja« pod vodstvom Don Pireina iz Italije. V Sloveniji imajo šest komun, med njimi tudi na Kapeli nad Novo Gorico in v Čadrgu. V Portorožu, Ljubljani in na Ptuju pa imajo »Pripravljalne centre za pomoč staršem in zasvojencem pri pripravi za vstop v komuno«. Ideja, da bi tudi v Ajdovščini organizirali nekaj podobnega, nam je bila vsak dan bolj sprejemljiva. Pobudnik, NSi občine Ajdovščina, smo pri županu Poljšaku organizirali sestanek z očetom Prelcem. Poleg nas so bili prisotni tudi predstavniki nekaterih drugih političnih strank, predstavniki občine in nekateri starši otrok, ki so na zdravljenju v Don Pierinovih komunah izven Slovenije. Ti so povedali dosti pohvalnega o teh skupnostih in bili navdušeni nad pripravljenostjo občine za reševanje tega problema. Oče Prelc nam je prikazal kakšne so potrebe po takih centrih, kjer se dnevno srečujejo z odvisniki in njihovimi starši. Opisal nam je tudi kako ti centri delujejo in kaj potrebujemo, da lahko pričnejo z delovanjem. Z rezultati svojega dela so zadovoljni, saj so že mnogo odvisnikov po sicer težki poti pripeljali do ozdravljenja. Dogovorili smo se, da izpeljemo aktivnosti za organizacijo takega pripravljalnega centra v Ajdovščini. Na tem sestanku sem bil tudi imenovan, da v teh prizadevanjih zastopam občino Ajdovščino in ne več samo NSi. V soboto 28. jan. smo se še enkrat sestali z očetom Prelcem in si skupaj s podžupanom Milošem Bizjakom ogledali tri prostore v občinskih stavbah, kjer bi bilo možno organizirati tak pripravljalni center. Upamo, da nam bo to kmalu uspelo in bodo naši odvisniki in njihovi starši lahko tukaj poiskali pomoč - brez igel, kondomov in metadona. O prostorih in samem delovanju tega centra pa v naslednji številki Latnika. Lojze Ferjančič Igrišče z umetno travo Oradnja nogometnega igrišča z umetno travo se približuje koncu. Žal je zaradi izredno slabih vre-menskih razmer prišlo do dvomesečnega zamude, vendar bo objekt v celoti dokončan do konca marca 2006, ko bo tudi predan v uporabo. Tgrišče bo pripravljeno v skladu As standardi nogometne zveze Slovenije, urejena bo tudi razsvetljava, kar bo omogočalo treninge in igranje prvenstvenih tekem vsem selekcijam razen prve nogometne lige. Nogometno igrišče se gradi na zemljišču, ki je že bilo v lasti Občine Ajdovščina in na 7000m2 zemljišča, ki ga je Občina kupila v letu 2005. Pri nakupu potrebnih površin je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se ta zemljišča kupijo in plačilo izvede delno v letu 2005 delno v začetku leta 2006, vendar je bilo naknadno celotno plačilo izvedeno že v letu 2005. Prav tako so se stranke v pogodbi dogovorile, da bo po dokončani izgradnji igrišča izvedena parcelacija, ki bo osnova za sklenitev aneksa k pogodbi in za poračun manjkajoče kupnine, v kolikor bi bilo z geodetsko izmero ugotovljena razlika v površini že izročenih zemljišč. Občina kot investitor ravna skladno z dogovori iz pogodbe. Izvedena je bila parcelacija in ugotovljeno, da je zaradi prestavitve potoka potrebno odkupiti še dodatnih 900m2 zemljišča. Lastnikom je bil posredovan aneks oziroma ponudba za odkup tega zemljišča. Celotno igrišče skupaj s predvideno razsvetljavo in potrebno zunanjo ureditvijo stoji v celoti na zemljišču, ki je last občine Ajdovščina in za katerega so lastniki že prejeli kupnino. VD TURBO EL Urban Uršič s.p., ŽUPANČIČfVA •, AJDOVŠČINA AVTOAKUST1KA GSM TELEFONI RAČUNALNIŠTVO SERVIS MOŽNOST ODPLAČEVANJA OD 3 DO 24 MESECEV VSE KAR POTREBUJETE JE OSEBNI DOKUMENT IN BANČNA KARTICA Tei. 06 36 63 220 wwwturbo< i am e mail into@turb0ei.eom MESNICE in PREDELAVA MESA RmAmr ROSTEP d.0.0. Potoče Mesnica Rovtar C2, Mesnica Rovtar Market, Mesnica Rovtar Koper. Puranji file: 1090SIT/kg Svinjska prata: 1290 SIT/kg Mleto meso (mešano): 990 SIT/kg Pečenice: 990 SIT/kg Cene veljajo do 12. 02. 2006, oziroma do prodaje zalog. 18 dvorana oživlja Caminoigra razvnela Prvi letošnji koncert iz niza mesečnih koncertov pod znamko Glasbeni drevored je pripa‘del odlični ajdovsko ljubljanski glasbeni navezi Caminoigra. ■JVJonet glasbenikov, ki so na -L^l odru 1. slovenske vlade v Ajdovščini tvorili world mušic zasedbo Caminoigra, katere glasba je fusion svetovnih glasb in splet različnih kultur. Glasba se giblje od energičnih južnoameriških latino ritmov, strastnosti flamenkove dinamike do meditativnih indijskih rag ( klasične indijske kompozicije), zabeljeno z jazzom in popom, kar je bilo najbolj izrazito slišati v priredbi svetovno znane tematike iz filmov o agentu 007, James Bond theme. Kvintetu, katerega stalna člana sta tudi ajdovca Runjoe na bobnih in Uroš Trebižan na bas kitari, so se na tokratnem koncertu pridružili gostje: Janez Dovč, član skupine Terra Folk, na harmoniki, Matej Špacapan na trobenti in ajdovca Sebastjan Leban in Aljaž Gorup na didgeridoojih, ki so nam družno predstavili skladbe s prvih dveh albumov: Ishuan in A new child in seveda par novitet, ki se bodo po vsej verjetnosti, z nekaj koncertnimi z ajdovskega nastopa, ki so ga v celoti posneli, znašle na novem dvojnem albumu. Ta bo luč sveta ugledal sredi letošnjega leta. Naslednje drevo bomo v Glasbeni drevored zasadili v soboto, 18. februarja, ko se bo na odru v Ajdovščini, kot se za februar, mesec kulture spodobi, predstavil sekstet Čompe, ki je uglasbil delček zajetnega opusa poezije slovenskih pesnikov Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana -Roze, Milana Jesiha in gledališkega in filmskega igralca, enega vodilnih harmonikarjev nove generacije, Janeza Škofa in vse skupaj zabeležil na koncertnem prvencu, ki smo ga čakali dolgo desetletje in ga lansko leto tudi dočakali, z enostavnim naslovom Čompe. foto GMH, txtKsimeroni Naši zbori pojo Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ajdovščina je uspešno izpeljala medobčinsko revijo pevskih zborov Naši zbori pojo. Potekala je v dveh delih, in sicer se je prvi večer odvil v Vipavi v soboto, 21. januarja v Kulturnem domu. Dvorana 1. slovenske vlade v Ajdovščini pa je bila prizorišče drugega večera, 22. januarja. Na obeh večerih se je predstavilo 18 zborov in vokalnih skupin. TJ evijo je strokovno spremljal Avgospod Marko Munih, vsak zbor oz. vokalna skupina pa je predstavil 3 pesmi oba večera prepolnima dvoranama. Predstavili so se: Vokalna skupina Stomažanke, Fantje ‘s pod velba, Vokalna skupina Sumus, Oktet Borea, Mešani pevski zbor Primorje, Vokalna skupina Prijatli, MoPZ Srečko Kosovel, Dekliški pevski zbor Plejade, Komorni zbor Ipavska, MoPZ Janez Svetokriški, Dekliški pevski zbor Grlica, Mešani pevski zbor Angelski spev, Lovski pevski zbor Zlatorog, Ženski pevski zbor Večernica, Oktet Sotočje, Oktet Castrum, MoPZ Razpotje ter Mešani pevski zbor Stanko Premrl. Poleg že uveljavljenih zborov in vokalnih skupin pa naj izpostavim sestave, ki so prav prijetno presenetili z dobro in premišljeno izbranim ter izvedenim programom. V prvem delu sta to bili vokalni skupini Fantje ‘s pod velba z umetniškim vodjem Kristjanom Pregljem in Prijatli iz Sela pod umetniško taktirko Roka Bavčarja. Slednjim gre priznati zavidljivo vokalno pripravljenost. V drugem delu pa naj to mesto pripade Grlicam, ki so pod novim vodstvom Andreje Rustja postale barvno bolj izrazite, in MoPZ Razpotje, ki s svojimi malce rustikalnimi glasovi in natančnim sledenjem roki zborovodje gospoda Ivana Trošta, prepriča tudi zahtevnejšega poslušalca. Za petje v občinah Ajdovščina in Vipava se res ni bati! mag. Lejla Irgl Violinski recital Špele in Beti Voščilnica upokojencev prijateljem in občanom Glasbeni večer V začetku januarja so občani Ajdovščine prejeli prav posebno novoletno voščilnico. Društvo upokojencev Ajdovščina se je namreč odločilo, da namesto pošiljanja voščilnic svojim članom in prijateljem vošči v obliki prireditve. Glasbeni večer v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini je bil prijetna družabna popestritev sicer praznih in dolgih januarskih večerov, ko prireditveni prostori po večini še samevajo. ^kozi program se je zvrstila vr-k3sta nastopajočih: učenci podružnične šole iz Budanj so skozi igro in pesem predstavili svoj kraj na nekoliko drugačen način, društvo sta na prireditvi zastopali kar dve skupini - Ženski pevski zbor Večernica in Dramska skupina Zarja, ki se je s simpatično predstavo Muc gospe Vriskove publiki predstavila prvič, program pa so zapolnili in zaokro- žili tudi gojenci Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine: predstavili so se harmonikaši, ki jih uči profesorica Vidojka Curk ter zaplesale balerine iz razreda baletnega učitelja Sergeja Semenjuka. Pisana novoletna voščilnica je dosegla svoj namen. Hvala Društvu upokojencev in računamo na ponovitev prihodnje leto. sh Ojdip na odrskih deskah Ajdovščine Kraljeval v 1. slovenski vladi V januarju so si lahko gledališki abonenti ter ostali ljubitelji tovrstne umetnosti v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini ogledali odlično predstavo Kralj Ojdipus, v koprodukcijski izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Gledališča Koper. Predstava je bila premierno uprizorjena lansko leto maja v Kranju in oktobra v Kopru, konec oktobra pa je sodelovala tudi na Borštnikovem srečanju. Zadnjo nedeljo v januarju sta ljubitelje klasične glasbe na koncert povabili dve domači dekleti, ki obiskujeta Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Spela Lavrenčič se uči igranja na violini pri mentorju prof. Janezu Podlesku, mentorica Beti Bratina, ki prav tako igra violino, pa je prof. Tatjana Spragar. T Tiolinski recital je skorajda na-V polnil Dvorano prve slovenske vlade. Dekleti sta, kljub tremi pred prvim lastnim velikim koncertom, odlično odigrali pester repertoar klasičnih violinskih skladb. Na klavirju ju je spremljala prof. Hermina Hudnik, iz dvorane pa perfektna para ušes njunih mentorjev. Glede na odziv publike so torej tovrstni dogodki prijetna popestritev kulturnega utripa našega mesta, zato velja povabilo tudi ostalim, ki bi želeli svoje znanje pokazati širši množici. Dvorana prve slovenske vlade vam je na voljo, z dodatnimi vprašanji pa se velja obrniti na TIC Ajdovščina. sh Qofokles (495 pr. n. št) nedvoumno velja za največjega grškega tragiškega pesnika, njegov Kralj Ojdipus pa za vzor enega najbolj napeto zasnovanih in najbolj premišljeno zgrajenih odrskih del. Tokratno uprizoritev je režiral Vito Taufer, ki je v Prešernovem gledališču ustvaril kar nekaj nepozabnih predstav. Kot glavni protagonisti pa so na odru zablesteli Peter Musevski, Boris Cavazza in Rok Vihar. Tako kot po drugih gledališčih je tudi v Ajdovščini odlična in napeta uprizoritev gledalce prikovala na sedeže. Še pomembnejša pa je izkušnja, da v Dvorani prve slovenske vlade lahko gostujejo tudi velike predstave, z obsežno scensko postavitvijo. s h foto GMH delavno vetrišče Družabno srečanje NSi v Ajdovščini Delavno in praznično Dr. Andrej Bajuk in poslanec Ciril Testen sta se v gostišču Nives v Ajdovščini udeležila ponovolet-r|ega družabnega srečanja članov NSi iz Ajdovščine. Dr. Andrej Bajuk je spregovoril o trenutnem stanju v vladni koaliciji. Še posebej se je dotaknil odnosa NSi do lokalne samouprave. Kot finančni minister se je še posebej zavzel za izboljšanje statusa občin. V ta namen je bil sprejet predlog NSi Po 10% zvišanju glavarine kot prihodka občin in njihovo ugodnejše zadolževanje. času je aktualna pobuda NSi o odprtju komune ali pripravljalnega centra za odvisnike od drog. Na ta način hočejo svetniki ponuditi alternativo metadonskemu centru, ki problema odvisnosti ne rešuje. Predsednik OO Ajdovščina, mag. Alojz Durn je dr. Andreju Bajuku čestital za nagrado za najboljšega finančnega ministra Evrope, ki mu jo je podelila mednarodna revija Bančnik. Oba sta izrazila prepričanje, da je doseg NSi v Ajdovščini velik, kar je potrebno unovčiti na lokalnih volitvah jeseni 2006. V kulturnem delu programa so si zbrani člani in simpatizerji ogledali še tri pridige Janeza Svetokriškega, ki jih je zaigral Blaž Batagelj. Sproščen program je povezoval bivši poslanec Ivo Mamič. Dušan Mikuž Tjoslanec Ciril Testen pa je očr- sprejet zakon, s katerim se ukinja -T tal prizadevanja poslanske sku- davek na izplačane plače. Pine NSi pri sprejemanju vladne Delovanje občinskih svetnikov je Zakonodaje. Pri vključevanju v glo- predstavil vodja svetniške skupine balizacijske tokove mora slovensko Alojz Ferjančič. NSi ima štiri svet-gospodarstvo ostati konkurenčno, nike, ki aktivno sooblikujejo delo-Kot eden izmed ukrepov je bil vanje in razvoj občine. V zadnjem Deseto jubilejno koledovanje V organizaciji občinskih odborov stranke SLS občin Vipava in Ajdovščine, je letos potekalo že deseto, torej resnično tradicionalno koledovanje. Tokrat smo ga pripravili v Vipavskem hramu. Vse prisotne je pozdravil predsednik občinskega odbora SLS Vipava Branko Tomažič. Preko 80 udeležencev je preživelo zanimiv in zabaven večer, ki so ga popestrile pevke terceta AMI iz Budanj, okrepljene z dvema članoma budanjske dramske skupine. Pevski nastop pa so obogatile z avtorskim skečem. 'T7' er je bil večer namenjen JX.predvsem zabavi in druženju, smo se prepustili dobri glasbi skupine Kredit ter kulinaričnim specialitetam Vipavskega hrama. Plesišče je bilo mnogokrat premajhno za vse plesa željne kolednike in to vse do zgodnjih nedeljskih ur. Ob 10 obletnici smo poskrbeli tudi za veliko torto in z njo presenetili glavno organizatorko dosedanjih koledovanj Marijo Štrancar. Ivan Krasna Delodajalci - delojemalci Da papir prenese vse, tudi neumnosti, so dokaz naši zakoni, podzakonski akti ter tudi t.i. socialni trojni pakt, dogovor, med sindikati, gospodarsko zbornico in državo, ki ga vrlo imenujemo kolektivna pogodba. Panožna, splošna, minimalna ali karsibodi že. V vseh teh pravniških dokumentih je predstavljen delavec, torej zaposleni kot delojemalec, lastnik tovarne, podjetja, kapitalist pa kot delodajalec. T Tprašujem - kaj prinaša tisti, ki V se prikaže v tovarni vsak dan ob točni uri, na znak sirene, v obleki, ki ni njegova, ob stružnici, ki tudi ni njegova, in si ogleduje cev ali kak drug kos železa, ki tudi ni njegov in ki ga bo moral obdelati na stroju, seveda ko ga bo pognala elektrika, ki tudi ni njegova oz. ki mu je ne bo treba plačati. Kaj prinaša v tovarno ? Sebe in svoje delo. Torej je delavec delodajalec. Kapitalist, torej lastnik naštetega je po drugi strani delojemalec, saj je sam poskrbel za vse v tovarni, poseduje tovarno, manjkajo mu samo tisti, ki bodo oddali, dali svoje delo - delavci oz. delodajalci. Sam pa je seveda delojemalec. Ker jemlje delo delavcev, delodajalcev. Preprosto kot pasulj. Da ne bi delal krivice delodajalcem - delavcem. Pri opisanem procesu dajo največ, kar živ človek lahko v tem življenju da - del svojega časa oz. tretjino delovnega dne, oz. osem ur svojega verjetno neponovljivega, unikatno , posreči nastalega življenja vsak delovni dan, če hočete - blizu treh osmin svojega veka oz. življenja, kar je gotovo več od kake stružnice. Da smo torej pomešali osnovne pojme in da brez vsakih skrbi to mešanje pojmov udejanjamo v vsakdanjem življenju, je torej jasno. Zopet sprašujem - kaj bi bilo, če bi zdravnik ob neki elementarni katastrofi pomešal človeka s krvno skupino 0, ki je splošni krvodajalec ter človeka s krvno skupino AB, ki je splošni krvojemalec. Slednji lahko sprejme kri vseh krvnih skupin, prvi ima »najboljšo« kri - da jo lahko vsakemu. Pozor - če bi zdravnik zamešal pojma, kot sta v uvodu opisana pojma zamešana v naši Ustavi, se pravi, če bi zamešal pravila kdo daje in kdo jemlje in bi povezal krvodajalca AB s poškodovancem z B krvno skupino, bi, žal, slednjega po domače povedano - umoril, predčasno ohladil ali poslal v krtovo deželo - če hočete. A, kot rečeno - papir, tudi zakon prenese vse. Tako je delodajalec - delavec lahko delojemalec in obratno. Da je to mešanje nastalo po načrtu, da bi se kapital ozaljšal z oznako dajalca, ki je vsaj zame boljša kot oznaka jemalca - težko rečem. Da je nerodnost nepo-imenovanja stvari s pravo besedo nastala zaradi slabih prevodov, se mi zdi že bolj verjetno. Prvi, ki se je ubadal s to literaturo, je bil verjetno član unije neumnih in malomarnih. Ne moremo mu pa oporekati sposobnosti dolgoročnega vsajanja neumnosti med ljudi - kdaj bomo namreč poimenovali delavca z delodajalcem ? M. Tripkovič Vetrišče Bojan Bizjak Zakauj5ky T)a ga imamo, novo leto. Tišina K beline se je raztopila, burja je postrgala vsa kotišča in navrgla nove dvome, takšne, ki se zajedajo v zavest tudi nehote. Zdi se mi, da se je mrakoba zime kar nekako naselila na obraze ljudi, ker se jih je polotila nekakšna fobija pred novimi in novimi izzivi. Jasno je, da je neke stabilne politične klime dokončno konec, da se bodo dogajale spremembe, ki niso plod hotenj, pač pa so le konstrukti nekih ideologov, ki se prezentirajo skozi celoten spekter upravno pravnega državnega aparata. Funkcioniranje države je odvisno od ljudi, ki so okostje upravnih substitutov in imajo izjemno odgovorno nalogo, podkrepljeno z slepim zaupanjem vseh nas. Nekoliko grenčine se je nakap- ljalo v novoletne koktajle, ko so ljudje prebirali in poslušali vesti o tragediji pred, zdaj že razvpitim lokalom Lipa, v Pirničah. Bržkone boste pomislili: kaj pa nas to briga, kaj se pa nas to tiče. To se dogaja v Ljubljani. Ja, tako nekako se skrči zavest na lokalni ravni in se zapre, prav po nojevsko, v lasten pesek. Veste, takšne mlade smrti, so vedno odzven vesti, tiste nacionalne vesti, ki naj bi še bila enotna, pa se mi zdi, da je nadrobljena. Mediji so seveda stvar pograbili in jo razvlekli, še prav posebej tako imenovani mr-hovinarski mediji, ki se jih uvršča v rumeni tisk; ta pa je na slovenskem še kako bran- kako tudi ne, saj je odlično hranivo za zavistnost in škodoželjnost, ki gnezdi v zavesti prenakterega Slovenca in Slovenke. Osebno sem obnemel, ker sem se zavedal, da se je v ljudeh zganil arhaični čut za kruto tekmovanje, za neandertalsko logiko, ki prezre ves civilizacijski napor, da bi se človeštvo vendarle prekvasilo v nekaj novega, v nekaj bolj sožitnega in strpnega. Pravi človeški stampendo je ugonobil tri mlada življenja, ki so bila na pragu razcvetanja, na pragu vseh obetov. Sociološko gledano, se je pač izkazalo, da je agresivna tekmovalnost že vtkana v mlade generacije, da jim je podeljena nekakšna dovolilnica, da smejo prezreti sočloveka in se neusmiljeno boriti za svoj pros- tor, kar je v biološkem smislu do neke mere razumljivo, vendar je človek v sebi zasnoval tudi nek etos, ki gradi civilizacijo. Ob tem dogodku pa se je pokazalo, da je malomarnost in skorumpiranost nekaterih segmentov upravnih struktur že skorajda patološka. Vse se dogaja po nekem sistemu, civilizacijsko že zdavnaj preizkušenemu: roka roko umije. In tukaj se odpre druga dimenzija vprašanja: kaj je z splošnim družbenim etosom? Poloteva se me dozdevek, da se je ta skrčil na ozkosrčnost in brezmejno tekmovalnost, ki se je v arhaičnem času preoblikovala skozi praskupnost in se je nekoliko obrusila šele takrat, ko se je pojavilo več dobrin, ko se je človek sprevrgel iz lovca in nabiralca v poljedelca. Danes, pa se zdi, da smo spet samo strastni lovci in nabiralci, ki se zaganjamo v nakupovalna središča, kjer pač nabiramo dobrine. Res, stanje splošne javne morale se je spremenilo. Ljudje so vendarle prilagodljivi in učljivi. In če jih situacija sili v krutost, bodo pač kruti, ker tudi to premorejo v sebi, saj vso to dediščino nosijo s seboj. Ni družbena situacija tiso, kar naredi človeka, pač pa človek naredi situacijo takšno kot je. Kajpak so tu še drugi vplivi, bolj osnovno eksistencialne narave. Ob pomanjkanju osnovnih dobrin, se ljudje pač spremenijo v velike borce za preživetje, ob preobilju, pa v nenasitne in brezobzirne stremuhe in patološke hedoniste. Hlastanje po materialnosti je prvi odzven podzavestnega časa, ko je človek živel na robu preživetja, ko je komaj zmogel toliko hrane, da je obstal. Divje potrošništvo najbolj divja v državah, kjer so bile dobrine manj dostopne in v tistih, kjer je obilje zapovedan družbeni status. Ampak ob tem se dogaja da se socialne prvine sprevržejo zgolj v neko deklarativnost, v neko farso družboslovcev in kreatorjev javnega mnenja. Humanost se dobesedno raztopi v maščobi, ki se nabere okrog močnih in vplivnih, ti pa prezirajo tiste, ki imajo manj kot oni in jih imajo za nesposobne, kar je povsem razumljivo; saj se je človek skozi evolucijo naučil, da se dobrine lahko delijo le, če so vsi pripadniki iste skupnosti, drugače pa ne; pa še tam se ustvari neizprosna hierarhija, kjer pač močnim pripada več, šibki pa se morajo zadovoljiti z ostanki. To je povsem jasen biologizem človeške združbe. In v novem tisočletju lahko le ugotavljam, da je človek v civilizacijsko etičnem smislu kar nekako otrpnil v svoji arhaični podzavesti. Mladim je tako ponujena le alternativa, da se borijo na način, ki je v njih, ki je v človeštvu. In ko se mlad človek formira, ko se ozavešča in se v njem lušči ostalina otroškosti, se v njem privzdignejo tudi podzavestne vsebine, ki dobijo prosto pot, če jih neka trdna in zaupljiva etično moralna klima ne zaobjame in jim ne da občutka, da so vrednoteni, da so prepoznavni in pripo-znani. To je bistveno za vsakega človeka, ne samo za mladega, to slednje, to pripoznavanje. Zdi se, da je danes človeška družba zgrajena samo na enem samem dejstvu: potrebni in nepotrebni - drugih kategorij, kakor da ni. Distribucija dobrin in vplivne moči se tako porazdeli le po linearni poti privilegiranih. In v takšnem svetu se morajo mladi ljudje spopadati z apatijo, ki jim jo vcepijo že ob vpisu v srednje šole in kasneje na fakultete. Hoja v šolo je zgolj neka obveza, ki nima motivacijskega naboja, vsaj pri večini ne. Zgodnje stigme se tako prenesejo v odraslo dobo in takšna se potem zasnuje družba. Vsakršna družbena elita zna poskrbeti za svoj podmladek, vendar z odkritim protekcionizmom, ki je pač namenjen le peščici izbrancev, ostali pa naj zaupajo svojemu črednemu nagonu, svojim pradavnim vzorcem preživetja. Tam, kjer ni prave alternative, pač pridejo prav sprotna mašila: zabavišča, športni poligoni, razna združenja, ki mladim lahko ponudijo kvalitetno druženje, pa tudi ekscesno izživljanje, ampak vizije, te pa se tam ne da privzgojiti. Očiten družbeni re-dukcionizem nujno pripelje do osiromašenja javne morale in etike. Preteklost je zato, da se od nje kaj na učimo, bodočnost pa je zato, da imamo v sebi upanje, ki se ga bomo morali na novo naučiti, saj se zdi, da smo ga pozabili, da ga utapljamo v vsakdanjiku, ki premore le en sam beg. Smelo poglejmo v jasnino, ki je nad oblačnostjo, ki je pripravljena, da se nam daruje, če si jo bomo dovolj iskreno želeli in bomo upoštevali svoje sopotnike na tej naši majavi ladji življenja. Bojan Bizjak Zakawsky 20 ppp TATVINE: dveh motornih žag znamke Husquarna iz prtljažnega prostora zaklenjenega osebnega vozila parkiranega pred stanovanjsko hišo na Beblerjevi ulici v Vipavi, lastnik je oškodovan za okoli 170. 000 SIT; salam v Mercator centru v Ajdovščini; bencina iz dveh tovornih vozil na parkirnem prostoru industrijske cone v Ajdovščini, storilec je »izsesal« za okoli 113. 000 SIT goriva; dveh gasilnih cevi pri OŠ Podnanos; iz izložbe trgovine Vita v Ajdovščini, iz katere je storilec potem, ko je razbil steklo, odnesel prehrambene izdelke in lastnici povzročil za okoli 50. 000 SIT materialne škode. Varnostnik iz trgovine Spar v Ajdovščini je zalotil mlajšega moškega, ki je odtujil štiri kose vakumsko pakiranega suhega pršuta v skupni vrednosti 20. 000 SIT; avtoradio znamke Alpine so odnesli iz odklenjenega osebnega vozila občana iz Vipave, parkiranega pri mlekarni v Vipavi; piškotov in traku za okrog ušes iz nezaklenjenega osebnega vozila občana iz Vipave, policisti so pri ogledu okolice storilca odkrili in mu ukradeno robo zasegli ter jo vrnili oškodovancu; iz tovornega vozila parkiranega nasproti tehničnih pregledov Avto - Bajc je bilo iz rezervoarja iztočenih okoli 500 litrov dizelskega goriva, s čimer je lastnika podjetja Antoni d.o.o., oškodoval za okoli 110.000 SIT; z osebnega vozila parkiranega pred Novo KBM v Ajdovščini sta bili demontirani obe registrski tablici, z vozila v Črničah pa le ena; mobilnega telefona znamke Nokia 3410 iz zaklenjenega osebnega vozila občana z Raven; torbice z dvema mobilnima telefonoma, karticami, denarnico in dokumenti iz osebnega vozila občanke iz Ajdovščine; psa, pasme bernski ovčar, iz pesjaka v Dobravljah; osebnega vozila znamke Opel Corsa, registerskih številk GO L8-867, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Ajdovščini; dveh mobilnih telefonov znamke Dragon in Nokia 3510i, občanki iz Stomaža, na plesišču v Kobjeglavi; občanu iz Podgriča so neznanci odvzeli večjo količino drv, še dvema pa približno 6 m3 drv, s čimer sta lastnika gozda oškodovana za okoli 40. 000 SIT; trije mladeniči so pred trgovino Noč in Dan v Ajdovščini izmaknili videonad-zorno kamero nameščeno nad vhodom; registerskih tablic GO 75-49J z osebnega vozila Opel Kadet parkiranega pri mostu Sanabor-Bela; s pulta kabine za usmerjanje žage v Lokavcu je bilo odtujeno orodje v vrednosti okoli 30. 000 SIT; prenosnega telefona skupaj s polnilcem s pulta ambulante v ZD Ajdovščina last podjetja Telekom, ki je s tem oškodovano za 20.850 SIT; dveh osebnih vozil parkiranih na Bevkovi ulici v Ajdovščini, VW Golf, registrskih številk GO J9-174 in neregistriranega fiata bravo, črne barve; motorne žage znamke Stihi 041, vredno okoli 20. 000 SIT, iz gospodarskega poslopja ob stanovanjski hiši v Lokavcu; VLOMI S TATVINO: v priročno skladišče podjetja Fužinar v Batujah, iz katerega so neznani storilci odvzeli tri kovinske zaboje v katere so naložili okrog 100 kg odpadnega bakra in s tem podjetje oškodovali za 100. 000 SIT; v učilnico OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini, odvzet je bil glasbeni stolp znamke Sony in DVD VCR predvajalnik; v tovorno vozilo last ERA disgro iz katerega so bili odvzeti razni prehrambeni artikli; v lokal Babilon v Vipavi, kjer je storilec pobral manjšo vsoto denarja in razbil dva avtomata; v OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini, odvzeta sta bila dva LCD projektorja znamke Sony, v vrednosti okoli 500. 000 SIT; v garažo in v kletne prostore na Tovarniški cesti v Ajdovščini, lastniki so bili ob dve kotni brusilki, skobelnik in starejšo motorno žago; v skladiščne prostore gostilne Izvir Hublja, skozi katere je storilec prišel v prostore gostilne in si postregel z mobilnikom Sony Ericsson, desetimi zavojčki cigaret Marlboro, desetimi zavojčki cigaret Boss ter manjšo količino gotovine; v objekt na parceli pod Gradiščem pri Ajdovščini, kjer je bil iz garderobnih prostorov odvzet starejši kasetofon; v prostore enote tesar-nice podjetja Primorje d.d., kjer si je storilec postregel z različnim orodjem in vlomil v dva avtomata za pijačo in iz obeh odvzel denar in napitke in s tem lastnika oškodoval za okoli 190.000 SIT; v podjetje Efekt v Ajdovščini o koder je storilec odnesel večjo registrsko blagajno v kateri pa ni bilo denarja; v zaboj tovornega vozila parkiranega na Vipavski cesti v Ajdovščini, odtujen je bil vrtalni stroj znamke Makita vreden okoli 60.000 SIT; v prostore novogradnje pošte v Ajdovščini, kjer je bila odtujena kotna brusilka znamke Black & Decker, vredna okoli 5.000 SIT; v klet stanovanjskega bloka na Goriški 9 v Ajdovščini, s storilcem je odšel vrtalni stroj znamke Black & Decker vreden okoli 15. 000 SIT; s tovornega dela tovornega vozila, je bil potem, ko je storilec preščipnil ključavnico, odtujen vrtalni stroj znamke Hilti - TE 6-S in motorna žaga znamke Stihi, s čimer je lastnika oškodoval za okoli 120.000 SIT. V Žapužah so občanu iz garaže ob stanovanjski hiši odvzeli motorno žago znamke Stihi 041; v stanovanjsko hišo na ulici IV. Prekomorske v Ajdovščini, kjer je neznani storilec na vzvod odprl garažna vrata in se podal v stanovanjske prostore, jih preiskal in odšel z nakitom, mobilnim telefonom in okoli 100. 000 SIT gotovine, za nameček je iz garaže odnesel še motorno žago znamke Husquarna, vrtalni stroj znamke Iskra in kotno brusilko in s tem dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 500. 000 SIT. POŠKODOVANJE TUJE STVARI: vrat in cevi na OŠ Draga Bajca v Vipavi; garažnih vrat na stanovanjski hiši v Vipavi s čimer je lastnik oškodovan za okoli 40. 000 SIT; poškodovanje stekla prednjega smernega kazalca na osebnem vozilu na parkirnem prostoru na Bevkovi ulici v Ajdovščini; v poštni nabiralnik odvrženo pirotehnično sredstvo, petardo, ki je ob detonaciji odtrgalo vratca in jih odneslo v steklo frizerskega salona v Ajdovščini, ki se je pri tem razbilo, storilec je s tem dejanjem lastnico oškodoval za okoli 45. 000 SIT; tovornega vozila tuje registrske oznake na parkirišču v Podnanosu, kateremu je močan sunek burje raztrgal cerado prikolice; razbitje stekla na eni zmed učilnic na stavbi OŠ Danila Lokarja; stekla okna na okrepčevalnici v Podananosu; bočnega termopan stekla na parkiranem avtobusu podjetja Avrigo, ki je s tem dejanjem oškodovano za okoli 70. 000 SIT; razbitje izložbenega termopan stekla pri M servisu v C3 in dveh večjih stekel na upravni stavbi podjetja Lipa v Ajdovščini; okvirja vhodnih vrat in reklamne table mesnice MIP na Goriški cesti v Ajdovščini; na vetrolovu železniške postaje so vandali razbili več stekel in s tem povzročili za okoli 40. 000 SIT materialne škode; desetih osebnih vozil na parkirnih prostorih in poškodba osebnega vozila na glavni cesti pod Zemonom, kjer je voznica povozila večji kamen, pri čemer je poškodovala podvozje vozila in prednje kolo. CESTNI PROMET: pri železniški postaji v Ajdovščini je voznica osebnega vozila zaradi nepazljivosti trčila v železni stebriček; na Gradnikovi ulici v Vipavi je nepazljivi voznik pri parkiranju v parkirni boks trčil v pravilno parkirano vozilo; v bližini Vipave se je zgodila prometna nesreča zaradi prekratke varnostne razdalje, v kateri je eden izmed udeležencev dobil telesne poškodbe; na regionalni cesti Col-Ajdovščina sta zaradi neprilagojene hitrosti trčili dve vozili, eden izmed udeležencev je vozil pod vplivom alkohola, saj je pri preizkusu alkoholiziranosti napihal 0.76 mg/l; v bližini Mercator centra v Ajdovščini je nesrečo povzročil mladoletni kolesar, ki je nenadoma zapeljal pred osebno vozilo in po trku padel po vozišču, a se na srečo ni poškodoval. OGROŽANJE VARNOSTI: šestintridesetletno občanko iz Ajdovščine so medtem, ko je čakala nič hudega sluteča, pred OŠ Ajdovščina fizično napadle tri znanke; občanko je za lahko noč udaril vinjen mož. POŽAR; je izbruhnil, ko je sunek burje odlomil del razgretega dimnika, ki je padel na plastično in leseno embalažo na dvorišču podjetja Fructal, požar so pogasili gasilci GRC Ajdovščina, po prvih ocenah je nastalo za okoli 1. 000. 000 SIT materialne škode; zaradi malomarnosti, ker se je vnelo pregreto olje kuhinjskem štedilniku, je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Črničah; na Colu je zagorelo v kontejnerju, požar so pogasili gasilci PGD Col; na Lozicah je zaradi odprtja lopute peči zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše, požar v katerem ja nastalo za okoli 50.000 SIT materialne škode so pogasili gasilci PGD Podnanos; v Žapužah se je vnel radijski sprejemnik, ogenj se je razširil na kuhinjske elemente pri čemer je nastalo za okoli 400. 000 SIT materialne škode; nad vasjo Žapuže je zagorelo in pogorelo okoli 3000 m2 podrasti, požar je pogasilo pet poklicnih in šest prostovoljnih gasilcev iz Ajdovščine; v kleti v Stomažu je zagorelo potem, ko je lastnik s kotno brusilko rezal železne profile, iskre so najprej povzročile tlenje, po odhodu lastnika iz kleti pa je zagorelo, požar so pogasili gasilci, nastalo pa je za okoli 10. 000 SIT materialne škode; v stanovanjski hiši v Vrhpoljah so v dimniku zagorele saje. OSTALO: dežurni varnostnik je pri obhodu Avtocentra Bajc pregnal neznanega storilca, ki je iz enega izmed parkiranih tovornih vozil iztočil dizelsko gorivo v 50 litersko plastenko, storilec jo je popihal brez plena; ogledali so si poškodovanca, ki je v pijanem stanju padel na Cankarjevem trgu, so ga oskrbeli delavci ZD Ajdovščina in je bil zaradi poškodb prepeljan v bolnišnico v Šempeter; najditelj denarnice v kateri je bila poleg denarja tudi bančna kartica, katero je izgubil občan iz Ajdovščine, je z le te dvignil 30. 000 SIT; nad Skriljami je zagorelo in zgorelo osebno vozilo znamke Peugeot 306, v katerem so bile tri plinske jeklenke, ena počena, na dveh pa je odpadel ventil. Kasneje so ugotovili, da je do požara, katerega so pogasili gasilci iz Ajdovščine, prišlo, ker je sin lastnika osebnega vozila poskušal narediti samomor in so ga zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico v Šempeter; zaradi plazu so do sanacije zavarovali mesto plazu, ki se je sprožil ob cesti Col - Podkraj; na dvorišču podjetja na Tovarniški cesti v Ajdovščini se je zgodila delovna nesreča v kateri je 32 letni makedonski državljan dobil tako hude poškodbe, da je na kraju umrl; v Gaberjah so pomagali občanki, ki je padla po stopnišču in pri tem utrpela hude poškodbe glave in je bila s helikopterjem prepeljana na zdravljenje v UKC Ljubljana. Ksimeroni Vas Orešje varuje betonska ograja Kamenje pada zaradi zmrzali?! Z 200 metrov dolge in 50 metrov široke stene nad naseljem Orešje pri Colu se je v zgodnjih jutranjih urah, v četrtek, 12. januarja, usula večja količina skalnatega materiala. Gmota ogromnih skal, ki so se prikotalile vse do desetih nižje ležečih hiš v Orešju, naj bi po zadnjih ocenah obsegala kar sto kubičnih metrov materiala, večje materialne škode pa ni povzročila. Teodor, ki se je sprožil tik nad odsekom regionalne ceste Col - Podkraj, kjer je cesta delno usekana v strmo skalno brežino, je bil po ocenah strokovnjakov posledica zmrzali, nekaj sproženih skalnih blokov pa je ostalo ukleščenih med drevjem na pobočju. Zaradi nevarnosti ponovnega proženja plazu so na ajdovski občini še isti dan sprejeli prvo odločitev, in sicer začasno zaporo omenjenega cestnega odseka. Ocenili so, da je tveganje za voznike pod skalnim podorom preveliko, vsak dan gre namreč tam mimo ogromno številko avtomobilov in pa seveda šolski avtobus. Tudi najstarejši domačini ne pomnijo, da bi na tem območju prišlo do večjih podorov ali plazov. Vzrok tokratnega naj bi bilo dejstvo, da je omenjeno pobočje že leta zapuščeno, ogromne korenine se vraščajo v skalne razpoke, januarska zmrzal pa je te še dodatno razširila. Pred dobrim tednom so državno cesto Ajdovščina - Col - Kalce ponovno odprli za ves promet. Ob rob cestišča so postavili betonski, 80 centimetrov visok zid v dolžini dobrih 50 metrov, na katerega so pritrdili še meter visoko leseno ograjo. To naj bi bila zaščita pred morebitnim ponovnim proženjem skal, ki bi neposredno ogrozile promet in nižje ležeče hiše. Hkrati pa so s pobočja očistili še več kot 40 kubičnih metrov skalnih gmot, ki niso bile trdne in so grozile, da se ob nadaljnji zmrzali skotalijo proti zaselku, v katerem živi 30 ljudi. Verjamemo in si želimo, da bo postavljena »bariera« dovolj do konca letošnje zime. Jana Štefančič m • | • pisma, rosili Neznanje ali pa morda še kaj hujšega? Ulica govori! Govori in se špranje. Kaj se dogaja na ajdovski ob-voznici in neposredno ob njej? Kdo je »boter«? Kdo vleče poteze? Kaj se dogaja? Je anarhija samo na-videzna in bo na koncu vsa stvar imela rep in glavo? Malo verjet-n°! Očitno so ljudje začutili, da ni vi2ije, da ni strokovne zasnove, da ni dolgoročne strategije. Ni »arhitektov«, so le »gasilci«. Problemi Pa kar po tekočem traku: »krožišče« na Bis-u, avtoport in Agip, ^ar ali Tuš v Iki, dostopna cesta do novih najemnikov v Tekstini 'n nenazadnje Lidl. Obvoznice ni več! Ostaja pa cesta, ki jo bo ysakih deset metrov prekinilo križišče. Ostaja nekaj sto metrov Ceste, na katero se je skoncentri-ralo praktično ves mestni promet. Nastaja vsak dan bolj smrtno nevarna cesta. Ali ima občina prometno študijo, ki bi bila osnova 2a izdajo dovoljenj posameznim investicijam? Ali pa je novo navala situacija plod stihije ter interesov posameznikov in skupin. Nse skupaj pa nima nič skupnega 2 dolgoročno in strokovno zasnovo ter funkcioniranjem mesta kot celote. Zelo verjetno! Pojdimo po vrsti. 1. Nakupovalni center na Bis-u je dobesedno »sesul« staro mestno jedro Ajdovščine. To je bilo seveda za pričakovati! Že prej nevarno križišče brez semaforja, pa se srečuje z podvojenim številom vozil in postaja prava tempirana bomba. V Novi Gorici so prebivalci Grčne »ustrahovali« občino in Spar, ki je pod pritiski popustil in bo so-finansiral izgradnjo krožišča v višini 175 milj.sit. Zakaj take akcije ni bilo v Ajdovščini? Na vprašanje svetniške skupine ZZP pa občinska uprava mirno odgovarja, da je to zakonska obveznost občine in »bogatemu« trgovcu iz prestolnice smo že plačali klančino do njegovega centra. Obveznost urediti ni sporna, plačilo pa je stvar dogovora, kot v Novi Gorici. Vendar je to očitno »višja matematika«. 2. Avtoport naj bi stal nasproti centra Spar. Načrti imajo že »sivo brado« in jih spremlja neverjetna smola. Leta so minevala v tuhtanju komu zaupati izvedbo, zasebnemu podjetniku ali velikemu gigantu. Da se ne bi bilo potrebno odločiti, se je v določenem trenutku licitiralo celo z odlokom določen komunalni prispevek in zadeva je spet padla na začetek. Končno je le »uspelo«!! Vendar z veliko »napako«! Možnostjo fazne izgradnje avtoporta. In sedaj že stoji bencinska črpalka! Tuja! Agip! Ali jo potrebujemo? Nikakor ne! Potrebujemo pa avtoport! Tak kot je bil zamišljen in načrtovan, s parkirišči, s počivališčem in vsemi spremljevalnimi dejavnosti. Ulica pa je že »spregovorila«. Avtoporta tu ne bo! Škoda dragocene zemlje. Baje se že riše Hoferjev diskont. 3. Ika je prodana! Komu? Tušu ali Spar-u. Logično bi bilo da Spar-u. Že Trgo-Ex je imel načrte, da bi zgradil dve hali. Resnici na ljubo je Spar premajhen in z dodatno halo bi dobili center prave velikosti, tak kot je v Sežani ali Postojni. Vendar člani Odbora za finance nismo smeli vedeti, komu se Ika prodaja, niti komu prodajamo občinsko parcelo poleg Ike. Slepo smo morali verjeti »modrosti« poklicanih, ki so zadevo zavili v celofan čustev in reševanja »naših« delavcev Ike. Sedaj je že jasno, da se rešuje predvsem lastnike Ike, ki so v Ljubljani. Mi pa bomo imeli namesto primerno velikega Špara, še market Tuša. Župan pa mi pismeno sporoča, citiram: »Prodaje našega zemljišča nismo pogojevali z določenim investitorjem, ker to ni bil namen prodaje«. Očitno spet »višja matematika«. Vsak povprečno pameten človek ve, da bi od Špara iztržili več, saj si nihče ne želi, da bi se pred njegov objekt usidral najhujši konkurent. Res izjemna, pametna, dolgoročna poteza!? 4. Tekstina ima skoraj 10.000 m2 poslovnih prostorov praznih. Treba jih je oddati v najem ali prodati. In to seveda ni sporno. Sporen pa je seveda dostop do teh poslovnih prostorov, ki ga je potrebno narediti premišljeno, po predpisih in predvsem varno! To je bil tudi sklep Odbora za okolje in prostor. Zakaj je bila potem potrebna izredna seja po telefonu, da se je ta jasen sklep izigralo. Le zakaj? V Tekstino prihaja iz Ljubljane tudi večji grosist za oskrbo gostinstva, katerega cilj je jasen. Uničiti dva domača, lokalna grosista, Dis-Gro iz Ajdovščine in Farno iz Vipave ter prevzeti še njun tržni delež, ki pa ni majhen! Scenarij bi bil tako zaključen! Na Primorskem trgovcev ne bi bilo več, vsi bi bili od drugod in ves izkupiček bi vsak večer romal v Ljubljano. Kontrola nad finančnimi tokovi pa bi bila popolna. Vse zgoraj navedene pomisleke sem povedal tudi v oddaji na radiu Nova dne 13.januarja in s tem povzročil ostre reakcije in pismen odgovor župana, posredovan svetnikom na zadnji seji Občinskega sveta. Vendar ostaja dejstvo, da ljudje govorijo. Govorijo in se sprašujejo. Tako se sprašujem tudi sam. Kaj se dogaja? Kdo vleče poteze? Kdo koga vleče za nos? Kdo v resnici vodi občino? Ali jo sploh kdo vodi? In če jo, jo »prekleto« slabo! Nenazadnje smo v zadnjih letih izgubili več kot 2.000 delovnih mest. Več kot 2.000 delovnih mest! Težko je trditi, da se kdo okorišča, da padajo podkupnine. Toda če tega ni, ostaja samo neznanje in pomanjkanje dolgoročne vizije. Ostaja dejstvo, da imamo sesuto mestno jedro in bi morali »izsiliti« sofinanciranje krožišča na Bis-u. Ostaja dejstvo, da bi moral Agip izgraditi »nerentabilna« parkirišča oziroma avtoport, še preden odpre svojo bencinsko črpalko. Ostaja dejstvo, da bi bilo modro prodati Iko in občinsko zemljišče Šparu in zahtevati od njega ureditev dostopnega križišča. Ostaja dejstvo, da bi morali novi najemniki v Tekstini izgraditi ustrezno prometno infrastrukturo. Ostaja dejstvo, da gre za dejavnosti, kjer je za prihod treba plačati vstopnico. Preprosto, gre za take dejavnosti in gre za tujce, ki bodo tukaj samo grabili denar in ga zvečer nakazovali v svoje centrale. Resne analize pa pokažejo, da je število delovnih mest omejeno in pogojeno z kupno močjo prebivalstva. Mirno lahko zaključimo, da so bile odločitve slabe, posledica pa je smrtno nevarna in 's prometom zatrpana obvoznica. Zamujenaje bila priložnost, da njeno sanacijo in ureditev plačajo drugi. V najkrajšem času bo sedaj to potrebno narediti iz že tako premajhnega občinskega proračuna! In to je to! Neznanje prve vrste ! Aleksander Lemut www.vol). DS • Z78 g/km. ikmtiiiba vrija -/.a imirjeno Sl ovilo otiaII in modulov na Ziilop.i, Ajdovščina Gonika ct.to 41. M.: 05/3658300 PE Nova Gorica Vojkova Cio 49, tol.: 05/3333808 tolJla* 05/3333809 Avto Batič Umik: vtak dan od 8. ur« do 17. ur«, ob (obotah od 8. ur« do 12. ur« PoobkilZonl trgovec vodi: ® -S- '2f' naša naravna dediščina - 39 ^akaj, kje in kako so v Vipavski dolini iskali živo srebro fe odmaknjenega maja 1997 ^-Jsem v Podragi iskal fosile. Takrat mi je, zdaj že pokojna, Kadislava Žgur pripovedovala, da So nekoč v Vipavski dolini, med Podrago in Mančami, iskali zlato. Ni vedela, kdaj je to bilo, ne kdo )e iskal, trdila pa je, da je res. Ker vem,da niti teoretično niso v naši dolini možna nahajališča 2lata, sem informacijo vzel kot Pravljico. Pa vendar mi ni dalo Hbru. Brez razloga si ljudje pač ne izmišljujejo takih nenavadnih stvari. No, ostalo je pri tem, Pred nedavnim me je obiskal Božo Premrl iz Vipave, ki sedaj živi in dela v Ljubljani. Že več let sistematično raziskuje različne izdelke iz kamna- predvsem stare. Omenil mi je nek članek, ki obravnava živo srebro in mi ga pozneje tudi poslal, za kar se mu tudi na tem mestu zahvaljujem. Prispevek, z naslovom Kritične pripombe k poročilom o živem srebru v Vipavski dolini, za revijo Nova proizvodnja sta leta 1961' napisala geologa dr. Ivan Mlakar iz Idrije in dr. Rajko Pavlovec iz Ljubljane. Avtorja v članku obravnavata dve poročili avstrijskega geologa Moserja o tej tekoči kovini na našem koncu. Prvo poročilo je iz leta 1890, drugo pa iz 1893. leta. Leta 1890 je Moser poročal o najdbi živega srebra pri Mančah. Na to kovino so naleteli pri Kamenitem spomeniku iz 17. stoletja, ki še danes stoji ob prvem ostrem desnem ovinku nad vasjo. Živo srebro je bilo 1 do 1,5 m globoko v rumenih ali rjavih laporjih in lapornih peščenjakih. Omenjeni avtor je trdil, da so kamenine ponekod povsem impregnirane z živim srebrom, ki ga je na prvi pogled mogoče zamenjati z lističi sljude. Več živega srebra je bilo v vložku ilovice, kjer so ga nabirali z žlico. Tudi ob koreninicah dreves je biklo več kapljic. Živo srebro so po nekem deževju našli otroci, pojavilo pa se je tudi v kleti neke kmetije. Takrat je bil na počitnicah v naših krajih plavžar F. Kavčič iz Celja, slišal je za najdbo in začel z rudoslednimi deli med Podnanosom, Podrago, Mančami in Vipavo. Pri tem je našel toliko živega srebra, da je prosil za pra- vico »prostosledenja« - nadaljnih raziskav. Vsi ti podatki so nepotrjeni, saj je že v članku zapisano, »...če sem bil pravilno obveščen!!«, v članku pa je tudi pripomba, da je nahajališče bogato in zelo razširjeno. Mosre je 1893 zapisal, da je z raziskovalnimi deli na mestu, kjer so našli živo srebro prvič, začela Dresdenska kreditna banka. Toda živo srebro je v globino izginjalo! Približno v istem času so začeli izpirati prod pri izviru Vipave, kjer so se pojavljale kapljice živega srebra. Skušali so priti do njegovega izvora, zato so kopali 102 m daleč v pobočje Nanosa. Zaradi težav pri delu pa so kopanje opustili, pa tudi kaj posebnega niso odkrili. Kopali so tudi Pod skalco v Vipavi(1893), prišli 44m daleč, a tudi tu so kopanje opustili. Pri Vipavi so menda živo srebro iskali tudi Italijani, tudi brez uspeha. Živo srebro pri Mančah, ki ga omenja Moser, so iskali v flišnih kameninah. Okrog samega najdišča pri ovinku pri spomeniku, se menjavajo umazanorjavi do zelenorjavi peščenjaki in sivi do rjavosivi zelenkasti ali nekoliko rumenkasti laporji. Na površini so prepereli. Peščenjaki razpadajo v manjše kose, ki se polagoma povsem razkrojijo, medtem ko preperevajo laporji dosti hitreje. Prepereli peščenjaki so navadne rjave barve, v katerih izstopajo drobne luske muskovita. Poročilo o najdbi živega srebra blizu izvira Vipave je nedvomno točno, saj je podkrepljeno s podatkom o odstotku kovine v naplavinah. Toda, kje je njen izvor je težko reči ali ugotoviti. Morda je tja prišla po podzemskih poteh, podzemskem omrežju reke Vipave in njenih pritokov. Mogoče je prišla s severa ali severozahoda, torej iz širše okolice idrijskega rudišča, ki sodi v geološko dobo trias (230 - 200 milijonov let). S tega vidika je poročilo o najdbi samorodnega živega srebra pri Mančah sporno. Orudenja z živim srebrom v kameninah mlajših od 200 milijo-novo let ne moremo pričakovati. Območje nad Mančami namreč sodi v geološko dobo terciar-eo-cen, staro približno 50 milijonov let, torej praktično ni mogoče, da bi tam lahko bilo primarno nahajališče, saj so flišne plasti precej debele. Avtorja »Kritičnih pripomb....« dr. Pavlovec in dr. Mlakar sodita, da je bilo ob znamenju-spomeni-ku pri Mančah živo srebro streseno ali kako drugače prinešeno, pripeljano. Tik ob »najdišču« poteka cesta, ki je na zemljevidih označena že 1835. leta. Morda so iz Idrije tovorili živo srebro v Trst in se je na ovinku kaj zgodilo...? Informacija Radislave Žgur je bila torej pravilna - nekaj so res iskali, ne sicer zlata; pač pa živo srebro. Tekst sem priredil z dovoljenjem dr. Rajka Pavlovca. Hvala mu, kakor tudi Božotu Premrlu, ki mi je članke poslal. Stanislav Bačar, se nadaljuje koledar KOLEDAR PRIREDITEV ZA FEBRUAR: RAZSTAVE PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3, Ajdovščina: Petek, 3. februar ob 19.00 ■ Odprtje razstave likovnih del domačega umetnika Azada Karima: BABILONSKI STOLP - slike in objekti Razstava bo na ogled do 3. marca 2006. V zgornjih nadstropjih je na ogled stalna zbirka Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, sobota in nedelja med 15.00 iti 18.00 uro. INFO: 05/368-91-77 MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Zbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina/po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140, 051-304-607. GALERIJA BAR VOGAL, AJDOVŠČINA Sobota, 4. februar ob 19.00 - Odprtje razstave fotografij VALTERJA KRANJCA, z naslovom PODPIS NAŠEGA ČASA. LIČNA HIŠA Ajdovščina Na ogled slikarska razstava Valentine Verč in Simona Jugovič Fink. Razstava bo na ogled do 24. februarja 2006. Sobota, 4. februar: Začetek delavnic Miniaturna grafična knjiga, ki bodo potekale štiri zaporedne sobote med 14.00 in 18.00 uro. Lična hiša še vedno sprejema prijave za INDIVIDUALNE URE RISANJA IN SLIKANJA, namenjene odraslim in mladini od 14 let naprej, ki potekajo ob petkih. Podrobnosti in informacije v Lični hiši. V Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 9.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota v dopoldanskem času INFO: 05/368 19 29,040-839-729 GALERIJA DOMA KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Sreda, 8. februar ob 18.00 - Odprtje razstave likovnih del na temo MOTIVI IZ VIPAVSKE DOLINE. Razstavo pripravljajo člani I. in II. likovne delavnice Društva MOST pod mentorstvom prof. Antona Bavčarja. V kulturnem programu bosta med drugimi nastopila nastopil Tamburaški orkester DA^JfA iz Dobravelj in trio AMI iz Budanj. Vabljeni! Info: Marija Bat 05/368 88 03 DRUŠTVO NORMA 1, BRJE Nekdanja Osnovna šola Brje - Na ogled razstava'fotografij DOTIK SVETLOBE (do 20. marca). Avtor HERMAN ČATER razstavlja tako doma kot v tujini in dosega velike in pomembne nagrade in naslove. V letu 2005 je bil med najuspešnejšimi slovenskimi fotografi. Živi v Celju in je član Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Prijave za brezplačen ogled na tel. pri g. Majdi Birsa 031-468-462 ali 05/36 47 519. AVLA DVORANE PRVE SLOVENSKE VLADE AJDOVŠČINA Na ogled razstava nagrajenih del z natečaja KRUH IN VINO 2005, ki ga je razpisalo Fotografsko društvo Veno Pjlon Ajdovščina. AVLA OBČINE AJDOVŠČINA Na ogled prodajna razstava likovnih del, nastalih na koloniji UMETNIKI ZA KARITAS. PRIREDITVE OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Torek, 7. februar ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Slavnostni govornik - Vladimir Bačič Nastopajo: Dekliški pevski zbor Plejade, gojenci Glasbene šole Vinka Vodopivca, KAŠ teater Režija: Peter Avbar Dobrodošli! Vabi vas Občina Ajdovščina! KONCERT MPZ SREČKO KOSOVEL Sobota, 4. februar ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Koncert MPZ Srečko Kosovel z gosti - MePZ Pomlad iz Novega Mesta DRUŠTVO NORMA 7, BRJE Nedelja, 5. februar ob 17.00, nekdanja OŠ Brje Glasbeno scenska prireditev posvečena prazniku dneva kulture Predstava DRAMSKE SKUPINE PRIJATELJ iz Celja, ki s svojo predstavo vedno navdušuje številne obiskovalce po vsej Sloveniji. Prisrčno vabi Krajevna skupnost Brje! LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Torek, 7. februar ob 20.00 - LITERARNI VEČER z mladim pesnikom in bogoslovcem Markom Rijavcem. Predstavljen bo njegov pesniški prvenec z naslovom Polna dlan zvezd. Vabi vas Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina! OSNOVNA ŠOLA DOBRAVLJE Četrtek, 9. februar ob 19.00 - TRADICIONALNO SREČANJE v okviru Dneva šole. Tokrat bo gostje mladinska pisateljica Neli Kodrič, doma iz Brij na Vipavskem. KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE AJDOVŠČINA Petek, 10. februar ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Koncert violinistov, učencev Marka Kodelje. OSTRŽKOV ABONMA Sobota, 11. februar ob 11.00, Dvorana 1. slovenske vlade FIGOLE FAGOLE - Gledališka predstava Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane Info: 05/ 364 30 72 DRAMSKA SKUPINA ŽAR DRUŠTVA MOST Četrtek, 16. februar ob 19.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina NAZAJ V PLANINSKI RAJ - dramski prizor z Gregorčičevo poezijo Vljudno vabljeni! 63. BOLŠJA TRŽNICA Sobota, 18. februar dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Od 10.00 dalje - KRATKOČASNICE z Meto, tokrat vabimo otroke na preizkušanje vrtnarskih spretnosti. Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 1000 tolarjev. Info: TIC Ajdovščina 05/36-59-140, 051-304-607 GLASBENI DREVORED Sobota, 18. februar ob 20.30, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Tokrat se bo predstavila glasbena zasedba ČOMPE, ki se igra glasbo s poezijo. Glavni protagonist skupine je pevec, oziroma igralec Janez Škof. • Info: 05/36-59-140, 051-304-607 PUSTOVANJE NA POLICAH Sobota, 25. februar - Pustovanje se bo odvijalo v veliki dvorani ŠRC Police. Organizator - Klub ajdovskih študentov - pripravlja bogat popoldanski program za otroke (razne delavnice, zabavni program,:..), zvečer pa bo organiziran koncert (presenečenje). SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE Torek, 7. februar ob 19.00, prenovljena Kulturna dvorana v Šempasu Srečanje oktetov Primorske organizira Oktet Sotočje Črniče v sodelovanju s KPD Lipa iz Šempasa. MePZ PRIMORJE Sobota, 25. februar ob 19.00, Dvorana KS Branik Koncert MePZ Anton Linhart Radovljica in MePZ Primorje LAVRIČEVA KNJIŽNICA Razpored obiskov potujoče knjižnice za leto 2006 dobite v knjižnici! Ure pravljic: Ajdovščina - vsak četrtek ob 16.45. Vipava-ob sredah ob 17.00 uri, Podnanos - ob sredah ob 11.00 uri, Prireditve: Ponedeljek, 13. februar ob 18.30: Srečanje z Markom Sosičem in njegovo knjigo: TITO, AMOR MIJO. Četrtek, 9. februar ob 16.45: Pravljična ura z Andrejo Novšak: Zmaj Robantek in jokavi oblaček. Info: Lavričeva knjižnica: 05/36-61-328 Študijski krožek KAKO IZBOLJŠATI KAKOVOST ŽIVLJENJA vas vabi na svoje srečanje v četrtek, 16. februarja ob 18.30 v prostore knjižnice. Info: ga. Alenka Furlan 05/ 36 61 328' KNJIŽNA SREČANJA OB KAVICI - torek, 14. februar ob 9.00. Vabljenil Info: ga. Zdenka Žigon 05/ 36 89 250 ali 05/ 36 61 328 Študijski krožek ČITALNICA vas vabi na svoje srečanje v torek, 7. februarja ob 18.00 v prostore knjižnice. Pogovor bo tekel o našem rojaku Filipu Terčelju. Info: ga. Alenka Furlan 05/ 36 61 328 Info: Lavričeva knjižnica 05/36 61 328 NJOKI - PREDIZBOR MAREC 2006 Glasbeno kulturno društvo SAX prireja v sodelovanjem s KAŠ-em predizbor glasbenih skupin za nastop na poletnem glasbenem festivalu NJOKI SUMMER FESTIVAL. Predizbor bo potekal v prostorih Kaš-a vsak petek v mesecu marcu. Prijavijo se lahko vse mlade in neuveljavljene glasbene skupine iz Ajdovščine in okolice. Prijava mora vsebovati vsaj dve posneti skladbi (lahko demo cd), kratko biografijo skupine in fotografijo. Prijave sprejemajo do 20. februarja 2006 na e-naslova: njo-kifestiyal@yahoo.com, cernigoj@gmail.com, ali na tel: 041-586-063 KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV Sobota, 4. februar - KAŠ organizira izlet - smučanje na Cerkno, cena 3500 sit. Ostale informacije dobite na klubu. Sreda, 8. februar - Smučarski dan »TEBE ZEBE« - bordarsko tekmovanje, igrice na snegu,.. Pian Cavallo, cena 6000 sit, cena vključuje karto, prevoz, večerjo in koncert. Petek, 17. februar ob 20.00 - Zalog pri Ljubljani: Gledališka predstava KAŠ teatra LIMONADA Sobota, 18. februar - KAŠ organizira izlet - smučanje na Kaninu, cena 2500 sit. Ostale informacije dobite na klubu. ŠPORT IN REKREACIJA ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA Šola smučanja in deskanja Javornik 2006: od 27. februarja do 3. marca Šola smučanja med zimskimi počitnicami bo potekala na Javorniku, kamor bo avtobus vsak dan sproti vozil otroke, pobiral jih bo po posameznih avtobusnih postajališčih od Črnič do Ajdovščine in Cola. Cena tečaja je 22.000 tolarjev, za vsakega naslednjega otroka iz posamezne družine nudijo 10% popusta. Več informacij o šoli smučanja in potrebni opremi najdete na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina: www.zs-ajdovs-cina.si ali na tel: 05/ 364-47-21, 05/ 364-47-21, 051-419-870 on delavnikih med 8.00 in 16.00. Športno rekreativni programi Oktober-maj 05'-06' AEROBIKA HI-LO Pon od 20:30-21:30 Enkratni obisk 800 SIT Mesečna vstopnica 2.500,00 SIT AEROBIKA TNZ Pet od 18:00-19:00 Enkratni obisk 800 SIT Mesečna vstopnica 2.500,00 SIT MULTI ŠPORTNA ŠOLA Pet od 18:00-19:00 Enkratni obisk 600 SIT Mesečna vstopnica 2.000,00 SIT TERAPEVTSKA VADBA (vadba na žogah) Čet od 20:30-21:30 Enkratni obisk 800 SIT Mesečna vstopnica 2.500,00 SIT INFO: 05/ 364-47-21, 05/ 364-47-22 DRUŠTVO GORA Sobota, 11. februar, Predmeja -Tiha dolina - XI. FILIPOV TEK IN SPUST v počastitev 111. obletnice prve smučarske tekme, ki se je odvijala na Predmeji, na pobočju Golaka in Smrekove Drage 8. marca 1895. KATEGORIJE: moški, ženske, lovci in gozdarji, dečki iff-dekli-ce (dečki in deklice roj. leta 1992 in mlajši) DISCIPLINA:-kombinacija teka in spusta in smučarski skoki -s staro opremo DOLŽINA TEKA IN SPUSTA: Približno 500m z nadmorsko višino 50m PRIJAVE: Do 9. 2. 2006 na naslov Društvo GORA, Predmeja 106,5270 Ajdovščina, ali e-mail: info@drustvo-gora.si. V prijavi navedite ime in priimek, letnico rojstva, naslov, društvo ali kraj, vašo telefonsko / številko in kategorijo, za katero se prijavljate. OPREMA: Tekmovalci tekmujejo v najmanj 25 let stari opre- Vsako sfedo med 18.00 in 19.00 v prostorih OŠ Črniče. Vsak prvi petek med 18.00 in 19.00 v prostorih KS Budanje-Vsak prvi petek med 18.00 in 19.00 v prostorih KS Gojače. BALINANJE - vsak torek in četrtek v dopoldanskem času v Športnem parku Pale PIKADO - vsak ponedeljek in petek od 17.00 in 19.00 y Palah REŠEVANJE KRIŽANK - vsak četrtek med 16.00 in 18.00 v Paiah REKREACIJA v Športnem centru Police vsak torek med 17.00 in 18.00 Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah if petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1 v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 61 383 KARITAS POMOČ ODVISNIKOM, NJIHOVIM STARŠEM lN SVOJCEM Informacije Franc Prelc - 05/674-67-00. Prva socialna pomoč in sprejem prispevkov in dobro ohro- mi, na svojo odgovornost, oziroma na odgovornost društva, . njenih in čistih oblačil, pohištva, gospodinjskih aparatov in l.t ::L ^ /-J rvs n o q 11 q U r\ O rir\ 1 1 11 frf-vroU m PPlf' ki jih prijavlja. , / - PROGRAM PRIREDITVE: 10.30 - Zbor udeležencev na Rupi na Predmeji in prevzem startnih številk. | 11.00 - Začetek prireditve - pozdravni nagovor 11.30 - Start teka 12.00 - Spust z-ocenjevanjem vožnje in ppfeAte *. 13.30 - Skoki.s staro opremo - skoki oo starem (oprema do leta 1970) 15.00 - Razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in družab- no srečanje W ---------1-------• - ■ --------1- - Tekmovanje bo ocenjevala posebna,stro,kovna žirija. Vsi ste e-pošta: pnc-svetovalnica@kp.karitas.si vljudno vabljeni, povabite tudi vaše prijatelje s staro smučar- Pomoč materam in otrokom: drugih predmetov - ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od 17. do 18. ure. Pomoč na domu bolnim, ostarelim in družinam informacije gsm. 041 638 208 - Katarina Deotto Pomoč otrokom: Popoldan na Cesti - učna pomoč - sreda in četrtek od 15. do 17. ure Svetovalnica za $tarše, otroke in mladostnike - drugi četrtek v mesecu v domu Karitas na Cesti od 17. do 18. ure ali no podlagi najave. informacije 05 364 79 64 - Tanja Žorž; . sko opremo! Info: 05/ 36 46 321 vsak dan od 18.00 do 20.00 PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Sreda, 8. februar - 11. TRADICOINALNI ZIMSKI POHOD NA ČAVEN, iz različnih smeri, 3 ure hoje. Pohod je obogaten s kulturnim programom. Sobota 11. in nedelja 12. februar: KREDARICA, zelo zahtevna pot, 7-8 ur hoje, vodita Dušan Kompara in Branko Černigoj INFO: 031-818-936 ODPRT TURNIR V PIKADU Bar Vogal Ajdovščina 11. februarja prireja odprt turnir v pikadu z bogatimi nagradami. Prijave z vplačili 500 tolarjev sprejemajo do pričetka turnirja, do 16.00 ure. Turnir prične ob 17.00 uri. Informacije 041-590-222, Bojan OBVESTILA OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA Vsi redni krvodajalci in tisti, ki to želite postati, vabljeni na odvzem krvi na oddelku za transfuzijo Bolnice Šempeter in sicer vsak torek med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 16.00 uro in petek med 8.00 in 12.00 uro. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA V februarji; pripravljajo program med zimskimi počitnicami - od 25. februarja do 3. marca Informacije: ZPM Ajdovščina, Goriška c. 17 ali po telefonu: 05/368 91 40, ali pa na e-naslovzpm.ajdovscina@siol.net. CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Center mladinskih dejavnosti je za osnovnošolce odprt na Centru za socialno delo med 12.30 in 15.00. Tedenski program bo objavljen na OŠ. Na CMD Ajdovščina lahko aktivno preživite svoj prosti čas po pouku. Udeležite se lahko raznih prostočasnih dejavnosti (pikado, družabne igre, športne dejavnosti, internet...) ter raznih umetniških in ustvarjalnih delavnic. Ostale delavnice, ki se jih lahko udeležite: Za Valentinovo bo potekala delavnica izdelovanja okrasnih sveč. V času pustovanja bomo izdelovali najrazličnejše maske, izdelovali bomo tudi beneške maske. Na pustni torek bo za OŠ organizirano »pustovanje«- nagrada najbolj izvirni maski! Za srednješolce je CMD odprt na Ribniku od 12.00 do 18.00 ure. Tu se lahko udeležite že ustaljenih dejavnosti (pink- ponk, namizni nogomet, družabne igre, internet...). V februarju bo tudi na Ribniku potekalo pustovanje z izborom najizvirnejše maske! V CMD-ju imamo tudi »info točko«, kjer ponujamo informacije glede šolanja, izobraževanja, zaposlitve, informacije o kulturnih in drugih prireditvah. Mladim pa nudimo tudi svetovanje in podporo, zato nas lahko obiščete, če ste v kakršnikoli stiski. CMD bo odprt tudi v času zimskih počitnic! Info: 368 06 12 ali 368 93 83 OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA: Sobota, 11. februar - popoldansko kopanje v Izoli, prijave in vplačila v Drogeriji Terčelj Četrtek, 23. februarja ob 18.00 - LETNI OBČNI ZBOR DU Ajdovščina s kulturnim programom Sobota, 25. februar - Enodnevni izlfet v Drežnico (pustovanje), prijave in vplačila v Drogeriji Terčelj MERJENJE KRVNEGA TLAKA: Vsak petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina. Vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina. Materinski dom, VARNA HIŠA - 05 364 79 64 ali 05 33 00 234; e-pošta: karitas.samarijan@rkc.si V avli Občine Ajdovščina poteka prodajna razstava likovnih del, nastalih na koloniji UMETNIKI ZA KARITAS. Informacije: Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, Vipavska cesta 11 (bivša vojašnica poleg Upravne enote) vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, vsak torek in četrtek med 17. in 18. uro INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713, e-pošta: jozica.lice-n@rkc.si KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031-600-770 Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 25. v mesecu. INFO: 36-59-140, 051-304-607, e-mail: tic.ajdovscina@si-ol.net, http: www.tic-ajdovscina.si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, Ajdovščina. LJUDSKA. UNIVERZA AJDOVŠČINA Pridružite se nam v tečajih: NEMŠČINA (nadaljevalni) prične 26. januarja ŠPANŠČINA (začetni) prične 30. januarja ITALIJANŠČINA (nadalj.) prične 01. februarja 2006 KUHARSKI 02. februarja ORIENTALSKI PLES začetni ORIENTALSKI PLES nadaljevalni OSNOVE KNJIGOVODSTVA ANGLEŠČINA (začetni) prične prične 06. februarja prične 06. februarja prične 09. februarja prične 13. februarja RAČUNALNIŠTVO Word Windows, Excel, internet, e- pošta, strojepisje na računalniku pričnejo v drugi polovici februarja IZPIT IZ SLOVENŠČINE (za pridobitev državljanstva,...) Prijave do 27. januarja - izpit bo /februarja 2006. Vabimo vas v programe: EKONOMSKI/ STROJNI / GOSTINSKI TEHNIK TRGOVEC, ADMINISTRATOR, GOSTINSKA DELA (KUHAR/NATAKAR) V septembru 2005 se je pričel program PUM - projektno učenje za mlajše odrasle, kjer se pod vodstvom mentorjev učijo in družijo mladi, ki so šolo zapustili, ne da bi jo zaključili in so brez poklica, zaposlitve in nameravajo kaj storiti zase. Pridružite se jim lahko kadarkoli. POZOR! POZOR! Če se želite naučiti osnov računalništva, osvežiti znanja iz matematike, slovenščine,. in ste starejši od 25 let se lahko vključite v brezplačna izobraževanja UŽU (usposabljanje za življenjsko uspešnost). POKLIČITE! »Program sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport« »Program sofinancira Evropska Unija« .ZA INFORMACIJE POKLIČITE LJUDSKO UNIVERZO AJDOVŠČINA Tel.: 36 61 105 in 36 81 350 e fme Mobitel NOVI GSM T€l€FONI VCUKfl IZBIRA TUDI BR€Z NAROČNINE križanka Velo d.d., Ljubljana www.velo.si posl. AVTOHIŠA, Ajdovščina ______ velo.ajdovscina@siol.net Mvmi j« 7 Slavi vejvsdm« Kiar.jske sapisal, da Vipavsko Mr.s sdl&aje Uradno dobro balo m rdača ms, Ta vina gredo tiradi svoja slave daleč v la;e kraja. Tii je dama ms vipavec aii kindermadiar kakor ma radi pravijo. Zakaj ravno kiadenaadiei; sata pravi Valvasor, če se nezmerno ali na merice pije, napravi cesto U mi otrese, celo iz modrijanov norce. VIPAVA 1894 Vipava 1SV1 je blagom znamka vrhunskih vipavskih vin. V isemr znamke sta vključena poreklo in tradicija - vino iz Vipave, is vinorodnega okoliša Vipavska dolina in letnica ustanovitve vinarske zadruge Vipava. LaNTHIERI lanihieri je bila ugledna plemiška rodbina, ki je sočno zaznamovala zgodovino Vipave in celotne Vipavske doline. Kot so ianthieri nekoč v svojih obokanih kleteh hranili takrat 1894 VIPAVA AGROtND ViPAVA 1S94 VIPAVA d d.. Vinarska cesta 5. 3271 Vipava, StOVENUA rek +386 5 .567 12 00. fax. -336 5 367 12 44 korn6fciala@vipav3l894.si. v'Avw.všpava J 894.si i t rr-- SESTAVIL DRAGO BRECELJ VKLJUČI- TEV KAKEGA STROJA IME PEVKE KOHONT AM. IGRAL. (BETTE) SL.GLASB. KERSNIK OBVODNA ZVER IZ DRUŽINE KUN POKRAJINA JUŽNO OD NAŠE DOLINE KRALJ ŽIVALI KLAVDIJ TUTTA ALEŠ VALIČ VRSTA POLDRA- GEGA KAMNA LOVNA PRIPRAVA, NASTAVA, ZANKA LATN1K RADIO NOVA ŽENSKA KI UMORI ČLOVEKA GL.MESTO FR. DEPARTMAJA ORNE POD GR. VLAD. MORSKIH POŠASTI IGRALNA KARTA POSTOJNA VRSTA ZLATNIKA RIM. PESNIK (TIT-LUKRECIJ) IME RUSKE DRSALKE RODNINE NAMERA, NAKLEP OTOK ČAROVNICE KIRKE (KRAJŠE) ORGANIZ. prostitu- cije, ZVODNIK CEJ VIDA FR.DIPLO-MAT (IZ ČRK CONTI) KAJUTA, SOBICA VRSTA GLASBE RUSKO MOŠKO IME NIKALNICA UDELEŽENEC RAVE PARTVJA JAPONSKI VOJAŠKI PLEMIČ HARAKIRI) DOBER JAVNI GOVO- RNIK PRESOJA, OCENA JAKA AVŠIČ pehnična IZBOLJ- ŠAVA, NOVOST INDUST- RIJSKA RASTLINA GLAVNI ŠTEVNIK RAZLIČ. SAMOGL. AVTOM. OZNAKA TURČIJE LULIK CILKA REDKO Ž. IME ORIENT, JUTROVO ROBERT VOLK KAOS, ZMEŠNJAVA TROBILO, ROG VRAŽNI OBESEK ALI PREDMET RT NAJ. ŠPANIJE HRV.TENIŠ. IGR. (IVA) 14. IN 13. ČRKA NAŠE ABECEDE 100 m2 PRIKRITO IZRAŽENA MISEL IME UMRL EGIPT. PREDSED SADATA KONEC MOLITVE MANGAN DEL AVTOMOBILA GVINEJ.POLITIK (AH-MED SEKOU) VRSTA OROŽJA, TOP BESEDA BREZ NAGLASA PEVEC NABER PODLOŽ. DELO OLGA ČERNIČ VEČERNA SVETLOBA ZMAGA PRI ŠAHU RAŽENJ, ROŠTILJ KURIR, PRINA- ŠALEC NOVIC, OČKA, ATEK FR. PISAT. (LOUIS, 1897-1982) VEZNIK V VZROČNO ODVISNIH STAVKIH KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20.11.2005 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuver-te pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina. VIPAVA Nagrajenci velike novoletne križanke: 1. nagrada: 50.000 sit - Mojca Kante, Šmarje 44A, 5295 Branik 2. nagrada: 10 Ivina - Mirela Koren, Višnje 1, 5273 Col 3. nagrada: 101. vina - Damjana Andlovec, Vrtovce 20C, 5295 Branik IZDAJATEU RADIJSKEGA PROGRAMA RADIA NOVA IN ČASNIKA LATNIK, NOVA NOVA D.O.O. GORIŠKA CESTA 17,5270 AJDOVŠČINA ZARADI ŠIRITVE DEJAVNOSTI ZA NEDOLOČEN IN S POLNIM DELOVNIM ČASOM ZAPOSLI 1. OBLIKOVALCA ( KO ) SPLETNIH STRANI POGOJI ZA ZASEDBO: • POZNAVANJE PHOTOSHOP TER HTML, ASP, PHP ... • KONČANA 5. STOPNJA KATEREKOLI SMERI • DELOVNE IZKUŠNJE PRI OBLIKOVANJU WWW • KREATIVNOST, DELOVNE NAVADE, SPLOŠNA UREJENOST 2. INFORMATIK - INŽENIR ZA MEDMREŽJE POGOJI ZA ZASEDBO: ISTO KOT ZAHTEVE POD ŠT. 1 TER IZKUŠNJE PRI POSTAVITVI IN VZDRŽEVANJU SERVERJEV ( FORMALNO KONČANA ŠOLA JE PREDNOST, NI PA POGOJ ) PRIJAVE S KRATKIM, NA ROKO NAPISANIM ŽIVLJENJEPISOM TER NAVEDBO SPLETNIH STRANI PRI KATERIH SO KANDIDATI AVTORSKO SODELOVALI PRIČAKUJEMO NA NASLOV PODJETJA DO 15. FEBRUARJA. NA RAZGOVOR VAS BOMO POKLICALI PO MOBILNEM TELEFONU DO 1. MARCA. 24 H Center telinike. gradnje in poh lili TL WSilHsB§il^$ I m a Ajdovščina I | / #7^ £{ec«ra!«x I rj«l fsS5s| *w 3C®»C ugodno sl pojfune rojnioh ‘ .y h **• &&<$& ‘e * š * • *« 1 •n ^ pjfu*£f -m-. is*-. 1 * I Bfe?- % V \ Pralni stroj Electrolux EWF 1005 velika vrata, eko ventil, elektronsko upravljanje, zamik vklopa, nadzor uravnoteženosti, senzorsko zaznavanje “Fuzzy Logic”, zmogljivost 5 kg perila, poraba vode: 49 I, ožemanje: 1000 obr./min., mere: v/š/g: 85 x 60 x 60 cm, energijski razred A, učinkovitost pranja A, zmogljivost ožemanja C «*89.900.- dU-UHunui II Parni likalnik ETA 8< 1200 W k- Osebna tehtnica BabyLiss S 320 E digitalna 9.590r ■ - v ■ - gjp7 m ji 'mm j]i!i ^onU(^(£l veWa da l- 2* do 23. 2. 2006. ■HK m Pridite in se prepričajte. Dobrodošli. Obiščite nas v novem Mercator Trgovskem centru v Ajdovščini, Vipavska c. 6, tel.s 05 / 364 48 00. 1 supermarket 2 cvetličarna 11 modna oblačila 3 tehnika, gradbeni material 12 kava bar m pohištvo 13 loterija 3a osnovni gradbeni materiali 14 otroško igrišče 4 tekstil za dom 15 otroška oprema 5 obutev 16 modna oblačila 6 slaščičarna 17 modni dodatki 7 modna oblačila 18 modna oblačila 8 papirnica in knjigama 19 športna oprema 9 foto storitve 20 frizerski salon 10 zlatarna' 21 sredstva za varstvo rastlin L:lt^rko\Zf?jrn,iCViPfV,fi ČaSnik iZdaja: NOVA NOVA do°-’ Goriška cesta 17’ 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. A,dovscina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si