19. štev.
V Kranju, dO. maja 1902.
III. leto.
G0R6JO6C
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo.
«QORENJECI» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Nekdaj In zdaj.
Konec.
Kdo more zanikati, da splošna izvajanja tega govora ne veljajo tudi za našo deželo in da so njega podrobnosti v marsičem pristna slika naših gorenjskih razmer? Predavatelj je hotel s svojo razpravo povedati, da samo kmetijstvo v imenovanih planinskih deželah ni nikdar redilo kmeta, in sedaj, ko so se razmere izpremenile in je kmet postal zavisen le od svoje zemlje, je začel propadati, ker nima potrebne vzgoje in naobrazbe, da bi kmetijstvo storil dobičkonosno, in nima potrebnih sposobnosti za tekmovalni boj na gospodarskem polju. Tako je tudi povsodi pri nas na Kranjskem, le da so žalostni posledici gospodarskega propadanja vzrok še druge razmere.
Imeli smo na Kranjskem posamezne pokrajine, koder je kmet še v nedavnem času izhajal, ker je imel silno majhne potrebe in ni poznal razkošja.   Davkov ni bilo skoraj nič; za nekaj dvajsetic je kmet dobil dobrega posla; odrasli otroci so ostajali doma in pridno pomagali; platno in sukno se je doma pridelovalo in izdelovalo ali zamenjavalo za kaj drugega; krojač in čevljar sta prišla v hišo v «štiro» ter sta dobila za delo «hrano», ki je niti upoštevati ni bilo, in borno plačo, največkrat niti v denarju, temveč v pridelkih.   Stroškov v denarjih tak kmet ni yeliko imel, in kar jih je imel, jih je lehko pokrival z dohodki od prodaje svojih pridelkov, bodisi žita, vina ali živine, ki so imeli razmerno dobre cene, kajti gotov denar je imel takrat veliko vrednost.  Varčni in pridni kmetje v teh pokrajinah niso le izhajali, temveč so še kaj prihranili. Pa časi so se izpremenili in jaz naravnost trdim, da dandanes na Kranjskem noben kmet ne izhaja več samo s kmetijo, če pa izhaja, so vzrok izredno ugodne razmere, velika prirojena ali privzgojena inteligenca,   postranski zaslužek, dohodek iz gozda ali kakorsibodi pridobljena glavnica. Kako naj pa kmetovalec dandanes tudi izhaja?   Davkov mora odrajtovati celo vrsto v velikih vsotah; delavcev in poslov ne more pre-plačati (če jih sploh dobi); za domače platno in sukno nihče več ne mara, ampak za drag denar se kupuje tvor-niško blago; razkošnost v obleki je velika in v zadnji kmetski   hiši  poznajo baržun in svilo;  obleko delajo kolikor le mogoče po gosposkem kroju dobro izučeni obrtniki, ki se drago plačujejo z gotovim denarjem; živeti se hoče tudi dobro, vino ali žganje morata biti, sladkor in kava sta v poslednji hiši kakor vsakdanji hruh in vrhutega še dolga vrsta novodobnih potrebščin.   In do-
hodki? Pridelki so ostali vsaj glede kolikosti stari, a zanje se dobi veliko manj kakor nekdaj, ker je denar danes dosti manj vreden. V takih, nekdaj uspevajočih kmetijah se dandanes tudi kaže primankljaj in dolgovi rasejo, ker kmetovalec ni vedel, kako bi rastoče stroške pokrival z večjimi dohodki, kakršne je zmožno dajati umno in napredno gospodarstvo.
Napačno bi bilo mnenje, da je povsodi na Kranjskem vsaj v prejšnjih časih kmet lehko izhajal. Nikakor ne; take ravnokar popisane pokrajine so tvorile le manjši del dežele, v veliko večjem delu naše dežele kmetovalec ob sami kmetiji že od nekdaj ni izhajal, ali pa mu je bila kmetija celo le postranska reč, le dom, opravilo za ženo in otroke ter nekaka koristna opora. Večina kranjskega kmetijskega prebivalstva je iskala postranskega ali glavnega zaslužka drugod, ker ga kmetijstvo ni moglo preživeti. In kako tudi? Starokopitno obdelovanje je le malo neslo, posestva so majhna in silno razkosana, ljudstva pa je obilno, kajti kranjska dežela je med močno obljudenimi srednje Evrope.
Kakor rečeno, v velikem delu naše dežele v pri-četku prejšnjega stoletja kranjski kmetovalec ni mogel živeti le od kmetije, in ker so bili drugi zaslužki zelo dobri, je kmetijstvo zanemarjal; zato v tej panogi ni bilo napredka. V tem času je naš kmetovalec dobival zaslužek pri rudarstvu in fužinarstvu, pri domači obrti in pri kupčiji.
Glede vpliva rudarstva in užinarstva na kmetijstvo in glede posledic, ko je ta obrt ponehala, se sklicujem na dotična izvajanja ravnatelja Jugoviza, ker so tozadevne prejšnje in sedanje razmere popolnoma slične našim.
Kjer ni neslo kmetijstvo, je kmet moral skrbeti za postranski zaslužek, in kjer ni bilo zaslužka pri rudarstvu in kupčiji, se je poprijel domače obrti, ki je bila na Kranjskem tako raznovrstna in cvetoča, kakor malokje drugje. Na Gorenjskem je bila Udomačena mala železarska obrt; tekstilna obrt je bila razširjena po vsi Gorenjski, prav intenzivna pa je bila na Savskem in Sorskem polju ter v škofjeloških hribih in v polhovograškem pogorju; predlo in tkalo se je takorekoč v vsi deželi. Koder je bila ovčjereja, so predli volno, ki so je doma podelali v sukno in v mezlan. Okoli Kranja je procvitala sitarija, v kamniškem, ribniškem in krškem okraju je bila doma lončarska obrt. Kmetovalci so služili z žaganjem lesa, in v ribniškem okraju je procvitala posebna domača lesna obrt, v Bohinju škafarska in v selški dolini sodarska domača obrt. Neboj mlinov je mlelo domače in uvoženo žito in stotine oljaren je delalo laneno olje. Vse te obrti so zviševali le kmetovalci kot postranski in v ugodnih razmerah tudi glavni zaslužek.
Najvažnejši zaslužek je naši deželi dajala kupčija, in tega zaslužka je bil v največji meri neposredno ali posredno deležen tudi naš kmetovalec. Kranjska je imela
182
v tem pogledu izredno ugoden položaj, kajti čez njo je šla vsa prevozna kupčija iz Trsta, edine avstrijske trgovinske luke, v notranje dežele, in po Savi ter po Kar-lovški cesti se je vozilo žito iz hrvaških ravnin ter vino iz dolenjskih goric v planinske pokrajine, nazaj pa železo in drugi izdelki. Besede Vodnikove pesmi »Mojim rojakom«:
»Slovenec,..........
ruda, kupčija tebe rede.»
so bile za takratne čase pač resnične!
Kakšno je bilo takrat življenje na Kranjskem! Bili so res zlati časi! Nebroj trgovcev in prekupcev, tudi kmetskega stanu, je trgovalo s prekmorskini blagom, z žitom, z vinom in z deželnimi pridelki ter izdelki. Ob glavnih prometnih cestah so bile velikanske gostilne, in po njih je vrelo veselo življenje, po velikih skladiščih se je zbiralo blago za prekladanje, in v deželi so bile velikanske zaloge žita. Kmetovalec je izlahka služil na cesti denar, ali pa opravljal priprego čez klance in »vlakovna Savi. Takrat so ljudje bogateli in vsa premoženja v gotovini, v kolikor se dandanes še nahajajo v deželi, so večinoma ostanki tistih časov.
Napočila pa je nova doba velikanskega napredka z raznovrstnimi iznajdbami, doba železnic in telegrafa, ki je našo procvitajočo kupčijo in naš promet v kratkem času popolnoma uničila. Glavne prometne ceste iz Trsta in Gorice do Vrhnike, iz Ljubljane preko Dunaja, Celovca in Karlovca so zapuščene, cestne gostilne, veliki hlevi in skladišča so prazni in železnica hitro dirja z naloženim blagom skozi deželo; vse blago je nekdaj šlo skoz roke pridnih Kranjcev, ki so ob tem prometu služili milijone. Izprememba, ki se je zvršila v drugi polovici prejšnjega stoletja, je bila velikanska in za našo deželo usodna. Zaslužek, ki ga je imel naš kmetovalec pri rudarstvu, kupčiji in pri prometu, je večinoma izginil; tvorniški izdelki so izpodrinili izdelke domače obrti; gospodarska in tarifna politika je uničila mlinarstvo, in kmetovalec je postal večinoma zavisen le od dohodka kmetijstva, ki je pa še silno nazadnjaško. Novi časi so pa prinesli kmetu tudi novih in večjih potreb, razkošje se je razširilo in delavec ima priliko dobiti po svetu boljši zaslužek, kakor ga more nuditi kmetovalec; vsled tega je vrhu vseh neprilik nastalo še pomanjkanje kmetijskih delavcev, ki v marsikterih krajih že skoraj onemogočuje zadostno obdelovanje. Temu nasproti pa naš kmetovalec ni imel sposobnosti, da bi bil s pomočjo napredujoče kmetijske vede in novih iznajdeb naredil kmetijstvo dobičkonosno, in zato je danes naše kmetijstvo na kraju propada.
Rojaki!
V zadevi celjske slovensko-nemške gimnazije priborili smo si Slovenci združeni z vsemi avstrijskim Slovani sijajen uspeh. Dne 21. marca t. 1. zmagala je naša pravična stvar nad narodno nestrpnostjo in zagrizenostjo tujega naroda, in opravičena radost napolnjuje vsako slovensko srce! Pa ta radost naj dobi primeren viden izraz, donašajoč slovenskemu narodu trajne koristi. Za celjsko slovensko gimnazijo, za tako ljuto sovražen in tako vstrajno hranjen učni zavod, osnujmo «Dijaški dom» v Celju!
Dovolj ima ta naš gimnazijalni zavod dijakov. Ni nam jih treba loviti po vseh kronovinah avstrijskih, in ni nam jih treba otimati drugemu narodu. Ali mnogo, premnogo teh naših dijakov trpi za časa svojega šolanja hudo revščino, in to pogosto ravno najbolj nadarjeni dijaki, katerim je Bog podelil sicer krasen dar, bistro glavico, ali pičlo imetka. In britka revščina je kriva, da mnogi omaga, da ne more šole nadaljevati in dovršili; pomanjkanje in glad vcepita marsikateremu nadebudnemu mladeniču kal hiranja in prerane smrti. Revščina sili jih mnogo, da si morajo iskati stanovanje daleč zunaj mesta, ali v mestu jemati si najceneja, vsled tega pa zaduhla in nezdrava stanovanja, ki jim rušijo zdravje in jih spravljajo v družbe, katere jim okužijo srce.
Svoj čas, pred dobrimi 15. leti osnovala se je v Celju »Dijaška kuhinja*, kateri se je postavil blag, človekoljuben namen, ohraniti mlada, telesno in duševno raz-
vijajoča se bitja, pred najhujšim, pred stradanjem, in ista dosega sedaj s pomočjo blagih dobrotnikov, da se nasiti vsako opoldne okolu 40 dijakov. To je bilo dozdaj za skrajno silo. Storimo sedaj en korak dalje: Osnujmo še »Dijaški dom v Celju«, dom, v katerem bodo slovenski dijaki, ki niso tako srečni, da bi mogli študirati bivajoči v sredi svojih dragih, ampak morajo zapustiti ljubo doma in se podati v tuji njim svet, dobivali zavetje, stanovanje, v katerem se bodo vestno nadzorovali in vzgajali v pravem duhu.
Pri pogovoru dne 18. t. m. so storili celjski Slovenci sklep, naj dijaška kuhinja razširi svoj delokrog; ne samo hrano, tudi streho, dom naj daje slovenskim dijakom v Celju; osnuje naj se «Dijaski dorn» v Celju!
Poživljamo torej Vas, rojaki, ki imate ljubeče srce za našo slovensko mladino, da prinašate prispevke za označeni namen. Spominjajte se pri prilikah »Dijaškega doma» v Celju; spominjajte svoje prijatelje in znance nanj! Pričakujemo pred vsem, da noben slovenski občinski zastop, noben okrajni zastop, nobena posojilnica in nobena hranilnica ne bode zaostala. Pa tudi zasebniki naj ne izostajajo. Komur je podelil Bog posvetni blagor, naj pristopi kot ustanovnik »Dijaškega doma» s prispevkom 200 K ali več; komur je dal Bog manj, naj pa od tega žrtvuje primeren prispevek. Prispevki naj se pošiljajo naravnost na »Dijaški dorn» v Celju; podpisani odsek izkazoval jih bode redno v slovenskih časnikih ter zabeleževal v spominsko knjigo, katera bode še poznim potomcem naznanjala imena blagodušnih prijateljev slovenske učeče se mladine.
Združimo torej svoje moči, da se dvigne kmalu ob bistri Savinji v Celju »Dijaški dorn».
V Celju, 18. aprila 1902. Lovro Baš, c. kr. notar. — Anton Cesnik, gimn. profesor.
— dr. Ivan Dečko, odvetnik. — Josip Kožuh, gimn. prof.
— Franc Ogradi, opr<t. — dr. Josip Sernec, odvetnik. —
dr. Josip Vrečko, odvetnik.
V Kranju, 10. maja.
Delegaciji sta se sešli vtorek v Budimpešti. Listi poročajo, da bodo letošnje seje delegacij zanimivejše in živahnejše kakor pa so bile zadnje.Velika debata se vname pri točki ,zunanja politika', kjer se bode razpravljalo razmerje naše države do Nemčije in Italije. Vojni minister bo zahteval za nove topove 35 do 38 milijonov kron.
Češki deželni zbor se snide med 10. in 15. junijem.
Ogrskim trgovinskim ministrom je imenovan vseučiliški profesor dr. Ludovik Lang.
Umrl je pruski princ Jurij, star 70 let.
Francoski ministrski predsednik Waldeck-Rousseau je razposlal pisma, v katerih proglaša vmešavanje duhovščine v volitve za zlorabljanje cerkvenih funkcij. Takih zlorabljanj vlada ne bo trpela več, zato hoče pri volitvah onemogočiti to nasilno agitacijo po cerkvah. Klerikalci so torej povsod taki kakor pri nas na Kranjskem.
Burska vojska. Iz Kolonije poročajo, da so vse vesti glede miru v južni Afriki le manever, ki naj preslepi Angleže ob bodočem kronanju kralja. Krüger je izjavil, da se mir ne sklene brez njegovega pritrdila.
Na Kitajskem je v Chentigenu ustaja zoper katolike, ki zahtevajo visoko odškodnino radi minule vojne. Nek francoski duhovnik je bil umorjen. Njegovo glavo so nosili več dni po deželi. Poslaniki zahtevajo, da vlada zatre uslajo.
Dopisi.
Z dežele. Naši duhovniki se kaj radi pobahajo s frazo, da je duhovščina povzdignila žensko iz suženjstva in celo v jednakost z možem. V Ljubljani je ne dolgo tega duhovnik o tem jako bahato predaval v »Katoliškem domu«-. Kakor zgodovina uči, ni duhovnik v gospodarskih in socijalnih razmerah povzročil nobene izpremembe. Kamor je prišel, udal se je obstoječim razmeram in računi! ž njimi. Vstopil je v tlakarsko gospodarstvo in uporabljal tisto za-se; zagovarjal je t lakarsko grdobijo v najhujših časih; sprijaznil se s trinogi, ako so mu bili le-ti dobrotniki in izhajal je z absolutizmom, ako mu je
prepuščal dobre gospodarske kose. Zadovoljen je tudi z ljudovlado, ako njegova kasta ne trpi pod njo. V soci-jalnem oziru je z ženske lepo ravnal, ako je živel ž njo intimno. Katoliški bogoslovci pa sicer o ženski, s katero ne živijo intimno, drugače mislijo. Naj navedemo le en slučaj! Katoliška resnica je bila in je še dandanes, da zlodej res živi in da vpliva na človeka. Po nauku teh bogoslovcev ima zlodej največ moči nad žensko, s katero sklepa raznovrstne pogodbe. Razni papeži, med temi Gregor IX., Inocencij VIII., so izdali razne izjave o čarovništvu in o čarovnicah, o katerih so prepričani, da so v zvezi z zlodjem. V teh pismih so vprizorili papeži celo vojsko. Posledice tega hujskanja so bile inkvizicije proti drugovercem in potem skozi 400 let inkvizicije proti čarovništvu. Ta duhovniška sodišča, imenovana sv. inkvi-zacija, so opravljala svoje grozno delo z odobrenjem papežev. »Papež je dal znamenje in inkvizicija je prodrla kakor lačna levinja, iskajoča, koga požre», piše katoliški zgodovinar Gorres. Ta duhovniška sodišča so morala imeti nekak postopnik, katerega sta uredila leta 1484 do-minikanca Jakob Sprenger in Henrik Institoris, dva slavna bogoslovca tedanjega časa. Porabila sta vso dotično prejšnjo literaturo._ Nazvala sta ta pravdni red: «Mallens Maleficarum, Hexenhammer Amaisenbuch*. To je naj-grozovitejša knjiga svetovne literature. Ta dva dominikanca sta bila tudi voditelja inkvizicije na Nemškem. Papež Inocencij VIII. navdušeno piše v neki «buli» o tem navodilu za inkvizitorje. Teologična fakolteta v Koloniji je tisto potrdila. V tem navodilu razpravljata omenjena bogoslovca o čarovništvu, o zlodju, njegovih pogodbah s čarovniki in čarovnicami. Seveda je podan tudi pravdni postopnik. Kar inkvizitorja dominikanca pišeta o ženski, je najostudnejše, kar se je o njej še kdaj mislilo in pisalo. O grozovitostih inkvizicije piše nadalje dober po-znavatelj iste: »Ako bi se v teh 400 letih zažganih gromad združili vsi plameni, na katerih so nesrečni ljudje goreli zaradi «coprnije», ako bi se vsa kri trpinčenih kristijanov stekla, nastalo bi morje plamen in morje krvi. In iz tega morja bi ustajalo grozneje kakor bučanje najljutej-šega viharja, bolestno upitje grozno trpinčenih, smrtno rohnenje umorjenih, jokanje ostalih revic otrok.«
Iz Naklega. V četrtek 1. t. m. je bilo pri nas kaj živahno življenje, kakršno je redkokdaj. Tega dne je tu zborovalo okrajno učiteljsko društvo, katerega zborovanja se je udeležilo 30 učiteljic in učiteljev največ iz domačega okraja. Posetili so zborovanje gg. ravnatelj Žumer, c. kr. okrajni šolski nadzornik, vadniška učitelja iz Ljubljane Kostanjevec in Verbič, nadučitelj Grčar in učiteljica Prevc iz Radovljice, P. Gorjup iz Kamnika ter Zebre iz Št. Vida. Odkar obstoji društvo, nima kaj tacega zapisati v svoje anale. Precej obsežen spored ni plašil obiskovalcev, ki so prišli celo 7—8 ur daleč, da se udeleže zborovanja. Čast jim! Tembolj se je čuditi brezbrižnosti tovarišev v neposredni bližini Naklega, ki se ne brigajo za svoje stanovske interese in se odlikujejo s svojo odsotnostjo. Mislimo, da bi pač njihova čast ne dobila nobene maroge v družbi za napredek vnetih tovarišev. Poleg običajnih točk je zabeležiti precej dobro gmotno stanje društva kar je razvidno iz poročila društvene blagajničarice. Po volitvi delegatov za glavno skupščino zaveze je bila volitev odbora, pri kateri je bil stari odbor soglasno zopet voljen. Poročilu g. Gartnarja o formalnih stopnjah so zborovalci sledili z vidnim zanimanjem, kar je pač dokaz, da je društvu prva briga strokovna naobrazba učiteljstva. G. poročevalec je v kratkih potezah narisal postanek teorije o formalnih stopnjah, nje razvitek, bistvo in uporabo. Konečno je podal kratko učno sliko po formalnih stopnjah. Ker je nedostajalo časa, moral se je poročevalec omejiti le na najvažnejše. Izmed nasvetov naj omenjamo le onega o odpravi tajne kvalifikacije, ki je provzročil precej aivahno debato. Bilo je še mnogo nasvetov in samostojnih predlogov, kateri so provzročili živahne debate. Z vidnim zadovoljstvom se je po končanem zborovanju podalo učiteljstvo v znano gostilno g. Korenčana, da se tudi telesno okrepi, za kar je gospod Korenčan prav dobro poskrbel. Tu se je izrekla marsikaka krepka beseda, ki naj bodri tovariše pri njihovem truda-
183
polnem delu. Naši slavci pod vodstvom g. V. Rusa pa so neumorno prepevali ter nam nudili s svojim krasnim petjem zares redek užitek. S težkim srcem smo se poslovili želeč:  da bi  preživeli večkrat kaj takih uric.
_ —r—.
Novlčar.
Na Gorenjskem. Osebna vest. Gospod dr. Josip Plemelj z BL'da je dopuščen na dunajskem vseučilišču kot privatni docent za matematiko.
Nadvojvoda Josip Ferdinand je prišel dne 2. t. m. na lov divjih petelinov na Pokluko. Ogledoval si je naprave za elektriko, obedoval v Žumrovi restavraciji v Vintgarju, ki mu je jako dopadel, popoldne pa je šel s spremstvom proti Pokluki.
IV. shod slovanskih časnikarjev se bo vršil, kakor smo že poročali ,o binkoštnih praznikih. V Ljubljani delajo velike priprave, da kar najsijajnejše sprejmo ljube slovanske goste. Mej drugim priredi ljubljanski občinski svet dne 19. maja ob sedmih zvečer v veliki dvorani na čast casnikarmje slavnostni banket. Kersesmejo tegajude-ležiti tudi nečasnikarji, opozarjamo, da sprejemata priglasila gospoda dr. K. Triller in dr. E. Lampe. Kouvert (s pijačo vred) stane 10 K. — Na binkoštni ponedeljek ob 8. uri zjutraj izlete slovanski časnikarji v našo lepo «Gorenjsko*. Peljali se bodo z vlakom do Javornika in odtod bodo šli peš skozi Vintgar na Bled, od koder se vrnejo ob 71/*- zvečer v Ljubljano. Nas Gorenjce veže narodn.a dolžnost, da sprejmejo slovanske goste kar najsrčnejše na železničnih postajah občine, narodna društva in sploh narodno občinstvo. Razobesijo naj se zastave in pokajo naj topiči v pozdrav izletnikom! Na Bledu se že vrše velike priprave in tudi v Kranju se je vse potrebno ukrenilo, da bomo slovanske časnikarje dostojno sprejeli.
Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Kranju je iznova izvolilo soglasno načelnikom gospoda G i ril a Pire-a, trgovca in posestnika v Kranju, njegovim namestnikom pa gospoda Antona Šinkovc-a, vrvarja in posestnika v Kranju.
Izlet »Gorenjskega Sokola* na sv. Jošt se je izvršil minuli četrtek v splošno zadovoljnost vseh izletnikov. Člani v društveni opravi so odkorakali ob 8. uri zjutraj. Ob jednajstih je bila v prijazni cerkvici maša, pri kateri jepelčitalniški pevski zbor.Po skupnem, jako okusno pripravljenem obedu se je razvila prijetna prosta zabava, h kateri so največ pripomogli vrli čitalniški pevci. Tekom popoldneva je dospelo na sv. Jošt še nebroj prijateljev društva. Ob pol petih je odrinil »Sokol* in se vrnil po kratkem postanku »pri Benedku* skoz Stražišče v Kranj.
čast, komur čast! Že zadnjič smo izjavili, da ve-doma nikomur ne delamo krivice. V zadnjem «Gorenjcu» smo poročali, da je knjigovez Matevž Leveč že sedel radi hudodelstva izneverjenja in radi hudodelstva tatvine vsega skupaj kakih šest let. To pa ni res. Resnici na ljubo popravljamo, da Leveč ni bil zaprt samo šest let, ampak vsega skupaj devet let in tri mesece.
Med kandidati za kamniškega dekana se imenuje tudi tržiški župnik, g.Špendal, ki bo menda tudi imenovan.
Prvi promenadni koncert tukajšnje godbe se je vršil minuli četrtek, ker se je moral že dvakrat opustiti radi slabega vremena.
Cerkljanska hranilnica in posojilnica se je — kakor se govori — preselila v šolsko poslopje, najbrž zategadelj, ker je predsednik Menarčev Janez obenem predsednik krajnega šolskega sveta. Za hranilnico je v šoli dosti prostora, za seje krajnega šolskega sveta pa ne. Kaj ii porečejo faktorji k temu.
Komisijonalna obravnava za kranjski vodovod. Mestno občinsko predstojništvo v Kranju je pri tukajšnjem okr. glavarstvu uradu prosilo s predložitvijo dotičnih načrtov a jekta za napravo vodovoda za mesto Kranj in okolico za vodopravno postopanje o tem. Glasom na občni vpogled razgrnjenega projekta se namerava vodovod po zajetju takozvanih Gemšenikarjevih izvirov izvesti po grapi do vznožja, kjer zadene na Kokriško državno cesto in gre dalje po isti do Kranja.  Pri vasi Visoko se odcepi od
184
glavne proge postranska, katera vodi ob okrajni cesti proti vasi Luže, odtod čez Srednjo vas na Šenčur, kjer prestopi deželno cesto Kranj-Kamnik, in dalje na Voklo in Voglje; pri železnem mostu črez Kokro pri Kranju odcepita se zopet dve stranski progi, in sicer na levem bregu Kokre ena za vasi Klanec in Huje, na desnem bregu pa druga za vas Rupo. Pri Tu palicah je projektiran glavni vodohram, na Kranjskem polju pa stolpni vodohram za mesto Kranj. Dolžina celega vodovoda, vštevši cevno omrežje v mestu Kranj in po vaseh, znaša 80*000 metrov in se bodo iz istega preskrbljevale z vodo vasi Tupaliče, Hotemaže, Visoko. Milje, Gorenje, Britof, Primskovo, Klanec, Huje, Luže, Srednja vas, Šenčur, Voklo, Voglje, Rupa in slednjič mesto Kranj. Vsled te prošnje se v zmislu § G0. vodopravnega zakona za Kranjsko z dne 15. maja 1874. leta, drž. zak. št. 16, razpiše komisijo.ialna obravnava na dan 10. junija 1902 ob devetih dopoldne pri takozvanih Čemšenikarjevih izvirih nad državno cesto.
Mirozov napravi tukajšnja godba gasilnega društva na binkoštno soboto ob poldevetih zvečer.
Prememba posesti. V deželno desko vpisano graj-ščino Čemšenik, prej lastnina podadmirala barona Minutilla, je kupil \eletržec in graščak gospod Ferdinand Souvan v Ljubljani.
Koncert in gledališko predstavo priredi »Bralno društvo* na Bledu dne 11. maja 1. I. Vspored: A. 1. Gj. Eisenhut: Mazurka, moški zbor. 2.* * Mihova ženitev, kvartet. 3. J. Žirovnik: Kukavica, mešani zbor. 4. B. Ipavic: Vse mine, mešani zbor. 6. P. H. Sattner: Mlatiči, mešani zbor. 6. Abt: Ave Maria, duet s spremljevanjem klavirja. 7. Kiicken: Lovec duet s spremljevanjem klavirja. 8. Nedved: Popotnik, moški zbor. (J. Blodek: Zbor mladeničev in deklic ¡7 opere «V vodnjaku*. B. Eno uro doktor. Burka v enem dejanji. Poslovenil J, Alešovec. Cene: L—IV. vrsta 1 K G0 h, V.—VII. vrsta 1 K 20 h, VIII.—X. vrsta 80 h, stojišča 40 h. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Učiteljsko društvo za radovljiški okraj zboruje v četrtek dne 15. maja t. 1. popoldne ob treh v šolskem poslopju v Radovljici. Dnevni red: 1. »Ilospilacija* v II. razredu štirirazredue ljudske šole. 2. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino »Zaveze* v Trstu. 3. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Občinske volitve v Vogljah se vrte v Vogljah dne 13. maja.
Iz Škofje Loke se nam piše: Tukajšnje vodovodno društvo je vsa dela za zgradbo vodovoda izročilo v izvršitev trvdki Kramer-Sprinar-Hertlein v Gradcu. Skupni t roški so proračun jeni na okroglo 48.000 K. V torek se je ob navzočnosti tvrdkinega inženirja vršilo ogledovanje glede gradbe hidrantov. Določilo se je postavili 9 nadzemnih in 7 podzemnih hidrantov. Delo se prične izvrševati v sredi tega meseca, tako da bo vodovod pričel funkcijonirati začetkom jeseni.
*Sokol» v Šiški. Odbor šišenske čitalnice je sklenil, da ustanovi »Sokola*, za razvoj mladine tako velepo-membnega društva. Med drugim priredi v Šiški pomladno veselico in po tej društveni izlet na Sv. Jošt.
Birma na Gorenjskem. V radovljiškem okraju: dne 25. maja v Radovljici, 20. maja v Ljubnem, 27. maja na Ovsišah, 28. v Kropi, 31. na Bohinjski Beli, dne 1. junija na Bohinjski Bistrici, 2. junija \ Srednji vasi v Bohinju, dne 3. junija na Koprivniku, dne 4. v Zgornjih Gorjah, dne 5. v Zaspem, dne 6. na Bledu, dne 7. v Lescah, dne 11. na Fužinah, dne 12. v Ratečah, dne 13. v Kranjski gori, dne 1 1. na Dovjem, dne 15. na Jesenicah, dne 16. na Planini pri Jesenicah, dne 17. na Koroški Beli in dne 18. na Breznici. — V kranjskem okraju: dne 31. avgusta v Tržiču, dne 7. septembra v Zgornji Besnici, dne 8. septembra v Kranju, dne 9. v Naklem, dne 10. v Dupljah, dne 11. v Podbre/.jali, dne 12. Lešah, dne 13. v Kovorju, dne II. v Križih pri Tržiču, dne 21. v Smledniku, dne 22. v Mavčičah, dne 23. v Šmartnem pri Kranju, dne 25. v Preddvoru, dne 20. v Goricah, dne 27. na Trsteniku, dne 28, v Cerkljah, dne 30. na Senčurski gori, dne 1. oktobra v Kokri in dne 5. oktobra v Šenčurju pri Kranju.
Kranjski dekan Koblar si je zopet enkrat opekel svoje prste. Prizivno sodišče v Gradcu je namreč razsodilo, da mora Koblar hranilnično knjižico Terezije Eržen, glasečo se na 10.000 K, z obrestmi vred vrniti v zapuščino po omenjeni Rezi Eržen in vrhutega plačati samo nekaj nad 600 K troškov. Skoro gotovo se bo naš gospod tehant pritožil na višjo in zadnjo instanco, in ko bo še tam pogorel, se bodo prepričali naši bralci, da smo resnico trdili, ko smo rekli, da ima naš tehant zlato srce in odprto roko.
Gospod Korl Florian je predsednik godbenega društva. Ker je splošno znano, da mož nima prav nič posluha, zato je gotovo prav pripraven za načelnika kranjske godbe. Tudi sicer gospod Korl ni tako napačen človek. Prištevamo ga takrat, kadar ni posebno siten, med tako-zvane dobre duše, radi česar mu večkrat marsikaj pregledamo, kar bi komu drugemu ne. Še celo takrat nismo nanj hudi, kader se zbaše na političnega konja. Saj vemo, da ga na kluso privežejo in da uzdo vlečejo drugi. V obče tedaj nimamo kar nič zoper gospoda Floriana. Le enega svojstva mu manjka, da bi bil naravnost idealen načelnik kranjske godbe, dasiravno sicer nima posluha in čeprav razločuje bombardon komaj od velikega bobna. Korl namreč nima takta, prav nič takta. In takt mora imeti vsak predsednik in zlasti še predsednik kranjske godbe, kije navezana na potrpežljivost plačujočega občinstva. Zahtevati seveda ne moremo, da bi se Korl priučil takta v družbi, v kateri navadno občuje, a pregovor pravi: Ce Bog ti službo podeli, — te s pametjo tud' razsvetli! In na Florianu zopet vidimo, da so vsi pregovori manj ali več šepavi. Korl kot godbeni načelnik ne postopa s pametjo. On bi moral vedeti, da že v interesu godbe ne sme butati ob zid. V znani aferi z gospodom Kokaljem je z odborom \red že enkrat prav pošteno naletel. Izgubilo je društvo takrat kakih 30 članov. Bridka izkušnja ga ni izučila. Na Vnebohod je zopet pokazal, da mu je takt španjska vas. Že teden dni j« vedel, da ta dan napravi izlet na sv. Jošt »Gorenjski Sokol*, katerega nekateri člani so tudi izvrševalni člani godbe, a kljub temu je odredil, da se vrši v četrtek promenadni koncert. Pa še to brezobzirnost bi mu odpustili, ker Ije godba radi slabega vremena res že nekaj nedelj sem prenašala koncert, kakor mačka mlade, a Korl je šel še dalje. Zapretil je kapelniku godbe, da pri njem ne bo več poučeval, ako bo spremil kot trobentač »Sokola* do pod gore, kar se je zdaj že zgodilo vsa leta. Kapelnik bi se bil vrnil lahko že dve uri pred koncertom, a seveda ni smel s «Sokolom» ker mu je godbeni predsednik nastavil nož na vrat. Korl je izpozabil, da je predsednik, in je napravil neumnost kot malkontent. Ohladiti je hotel svojo jezico na [osebah, ki imajo odločilno besedo pri »Sokolu*. Če je s tem kaj koristil godbi, ne vemo, a toliko rečemo lahko: če se godba ne, bo ozirala na narodna društva, potem je sploh ni treba. Za kraval delati si lahko najamemo godbo, ki bo cenejša in boljša. Nasprotno pa Korlu želimo, da bi še dolgo vrsto let užival izvanredno čast godbenega predsednika in v to je treba, da se priuči malo takta. Sicer se bo res še zgodilo, kar je nekdo nasvetoval med promenadnim koncertom, ko se je Korl — bržkone v svesti si svojega junaškega čina — na trgu mej godci gugal nevarno sem intja. «To naj bo predsednik!* je dejal dotičnik, »vpre-žejo naj ga, da jim bo vlačil boben.* No, zastran tega bi godba ne bila nič slabša, pa tudi nič boljša, a velika nevarnost bi bila za boben — — —
Uboj. Dne 3. t. m. po noči sta pila hlapca Peter Sedlar in Janez Rozman z več fanti, vsi iz Vogljan v hlevu nekega ondotnega posestnika žganje. Med Sedlarjem in Rozmanom je kmalu nastal prepir, ki pa se je kmalu polegel. Okoli polnoči so se vsi razšli proti domu, Rozman pa je ukal po cesti gredoč proti cerkvi. Tedaj se mu približa Sedlar, ki je imel nočno stražo, s tovarišem Zupanom, kateremu je rekel: »Čakaj, tega hočem nekoliko ostrašiti.* Nato skoč na Rozmana in ga udari s sulico, tako močno po glavi, da se slednji takoj zgrudi na tla in obleži na mestu mrtev. Sedlarja so izročili okrajnemu sodišču v Kranj.
Na Kranjskem sploh.
Štrajk v Ljubljani. Ljubljanski zidarji, tesarji in mizarji so stopili v stavko in zahtevajo skrajšanje delavnega časa in zboljšanje plače. V ta namen je prišel obrtni nadzornik iz Gradca, da posreduje med delavci in delodajalci. Štrajkujoči delavci ne puste delati tudi onim, ki bi radi delali. Skoro vsak dan imajo svoje shode in sestanke.  Več sto Italijanov-zidarjev je odpotovalo.
Slavnostni sestanek priredi ljubljansko prostovoljno gasilno društvo v soboto 10. maja 1902 danes ob ob 8. uri zvečer v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti, na čast in proslavje svojemu najstarejšemu izvršujočemu članu, društvenemu zdravniku gospodu Franu Finzu, o priliki tridesetletnice njegovega delovanja v društvu. Pri sestanku bo svirala ljubljanska društvena godba. Vstop prost. Odbor.
Križem sveta.
Razne vesti. Najvišji sodni dvor je zavrgel priziv kurata Ferjančiča, ki je bil v znani aferi v Gočah zaradi nameravanega navajanja k krivem pričanju na dva meseca ječe. — Na otoku Martinique v Ameriki je bil strašanski potres. Glavno mesto St. Piere, ki šteje 25.000 prebivalcev je popolnoma porušeno. Mnogo ljudi je bilo ubitih, mnogo zasutih.  Potres je bil vulkaničen.
O razglednicah.
Poučen spis zavsakogar, ki se zanima za razglednice ali ima kakorkoli opraviti ž njimi.
Dalje.
Nekaterim nabiralcem so posebno priljubljene razglednice z mesecem. Predloge ;za take razglednice je moči napraviti iz nazadnih fotografij in risb s tem, da se na njih naredi mesec z belo barvo in da se belo pobarva od meseca najbolj razsvetljena mesta. Tudi nekatera okna na hišah in svetilke na ulicah naj se pobarva z belo barvo, da so videti kakor bi bile razsvetljene od luči. Za prireditev takih predlog naj se izbere vselej le take fotografije, ki so narejene proti solnčni, to je južni, južnovzhodni ali južnozahodni strani, da se potem more zaznamovati mesec na pravo stran neba nad dotično pokrajinsko sliko. Ako je na primer fotografija narejena od juga proti severu, se vidi na nji severna stran neba, in na tako fotografijo se ne sme narisati meseca, ker na tisti strani v naravi nikdar ni videti sonca in tudi ne mesca, ki kroži vedno po tisti nebesni strani kakor sonce. Pri tem pa naj se tudi pazi, da ne bode na fotografiji kakih ljudskih skupin, opravljajočih podnevna dela. Videl sem razglednico iz Gradca, na kateri je bil vpodobljen mestni trg z mnogoštevilno ljudsko množico; nekatere ženske in tudi moški so imeli razpete sončnike nad glavami, in ob strani ceste je bila dolga vrsta pod velikimi belimi sončniki sedečih prodajalk vrtnih in poljskih pridelkov, a nad njimi je svetila bleda luna ali mesec. Tako nasprotujoči si prizori na eni sliki se kaj čudno vidijo, in take razglednice se ne morejo imenovati lepe in dobre, čeprav so drugače dobro izdelane. Razglednice z mesecem se navadno da natisniti na bledozelenkast ali bledovišnjevkast karton, ker se jim ta barva najbolj prilega.
Na podoben način se more napraviti z belo barvo tudi predloge za razglednice s pozimskimi pokrajinskimi slikami. Vendar pa so te naravnejše in dovršenejše, ako se nalašč zanje naredi fotografije ob lepih jasnih dnevih po zimi, ko je narava pokrita s snegom.
Važni na razglednicah so tudi napisi. Te se lahko nariše že na predlogo in se jih z razglednicami vred natisne z isto barvo kakor slike, ali pa se priredi predlogo brez njih. V takih slučajih se jih natisne na razglednice z navadnimi črkami v rdeči, črni ali kaki drugačni barvi šele potem, ko so slike na njih že dovršene. Pogostokrat se dobe razglednice, na katerih so napisi s slovničnimi napakami. Taki napisi zelo kaze razglednice. Zato naj se jih zapiše s prav razločnimi in pravilnimi črkami, da jih morejo potem tudi v vsaki tuji tiskarni, kjer so morda nevešči našega jezika, prav brali in prav natisniti. Ako kak založnik razglednic ni popolnoma zmožen slovnične pisave, naj ne dela sam napisov za razglednice,
185
ampak naj naprosi kakega učitelja ali pa kakega drugega bližnjega slovničnega veščaka, da mu jih napiše. Tudi naj se o takih prilikah natančno zapiše, kateri napis pride na kako sliko ali pod njo, da se ne zgodi kaka zamenjava v tiskarni. Konec pride.
Gospodarske stvari.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki.
V mesecu aprilu je vložilo 92 strank K 22.402" 19, dvignilo 50 strank K 20.148*95, izplačalo se je posojil 12 strankam K 21.698*—. Stanje hranilnih vlog K 307.580*68. Stanje posojil K 244.887*15. Denarni promet K 92.643*55.
Avstrijsko-ogrsko nagodbeno vprašanje. Vladni krogi mislijo, da se trgovinska in carinska pogodba z Ogrsko več ne obnovi. Pristojna ministrstva se že dlje časa bavijo s študijami o posledicah, ki bi nastale, ako se ta nagodba z Ogrsko se odnoviinako ogrska proglasi kot samostojno carinsko ozemlje. Cislitvanska bi v takem slučaju izgubila dosti manj, kakor se sodi vobče. Označena ministrstva so tudi že pripravila konkretne predloge, s katerimi naj se cislitvanska industrija in kmetijstvo obvarujeta pred vsako gospodarsko krizo.
Današnji številki je priložen za vnanje naročnike cenik tukajšnje tvrdke Henrik Suttner, urar v Kranju.
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof JI Loki pri g. M. Žigonu, trafika na
glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Horriannu, glavna
trafika.
Tedenski sejem v Kranju dne 5. t. m.
Prignalo sejo 65 glav goveje živine, 4 telet, 110 prašičev, 4 ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 8*75, prosa K 6*50, ovsa K 8*—, rži K 7*—, ajde K 6*50, ječmena K 7*50, krompirja K 1*80.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
109-46
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
za
Sloveči profesorji
medicine in zdravniki priporočajo
tinkturo ~ je/odec
lekarnarja PJccoli-ja
v Ljubljani dvornega zalagatelja
N j. svet. papeža |
Tinktura za želodec se razpošilja v škatljicah z 12 steklenicami za K 2*62, z 24 steklenicami za K 4*80, z 36 steklenicami
za K T—, z 70 steklenicami za K 13*—. I. 191—34 (Postni parket pod 5 kg.)
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav-ljenj e in odprtje telesa posebno zdravilna za one, ki trpe na zastaranem zaprtju.
|0>
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša
166—34
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam »roje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Nekoliko kapljic
160-17
zabelo
podeli juhi, bouillonu, polivki, sočivju nepričakovano
dober okus.
Dobiva se v Kranju pri FPANCU DOLENZU.
5RI <M <m
f^raljcLJi
v Kostrivnici pri Rogatcu.
Na ogljenčevi kislini najbogatejša, najmočnejša in najčistejša kisla voda. Proti kataraličnimi afekcijami želodca, dihal in proti nepravilnemu prebavljanju napravi izborni učinek. Dijejetična in okrep-čevalna pijača prve vrste z mnogobrojnimi priznalnimi pismi.
1 zaboj (25 steklenic) a l»/a litra &ld- 450 1    >    (25     »      ) a 7/,o   *      » 3-50
Velike steklenice se vzamejo nazaj po 4 kr., male pa po 2 kr.
Zaloga za Gorenjsko:
ALBIN RANT v Kranju.
61-2
Loterijska srečka dne 3. maja 1.1.
Trst: 23      78      43 7
13
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 1—19
59—2
Klet sadnega solja
Altenstädt, Predarlsko
je najboljša in najtrajnejša domača pijača mošt
se napravlja iz Etterovega sadnega soka.
Raz ven vode ni treba nobene primesi, tudi sladkorja ne, ker je ta že v
sadnem soku. Popolno čist in narejen le iz sadnega soka in sladkorja  ter  ima veliko prednost   pred   kemično narejenimi
umetnimi izdelki za mošt. Deset litrov sadnega soka pridejanih 120 litrom vode, da po kipenju 130 litrov mošta prve kakovosti
jako lepe barve!
^        ^>rcpro$to i3ddoL>eir)je.
šk Nedosežne dobrote in trpežnosti ter ^ okusa.
Zaloga pri gospodu:
Francu Dolencu v Kranju,
Trgovsko obvestilo.
P. n. gg. trgovcem in kupujočemu občinstvu naznanjam, da sem s 1. majem 1.1. prevzel
trgovino j r>orirr)bcr$kirr) blagorr)
od gospoda
Avgusta Auer^ja
na Starem trgu št. 5 v Ljubljani
in jo bodem vodil tudi za naprej v sedanjem obsegu.
Potrudil se bodem, da ohranim zaupanje te znane tvrdke s solidno in ceno postrežbo in prosim p. n. gg. trgovce in si. občinstvo, da tudi meni ohrani dosedanje zaupanje.
• 2 Beležim z velespoštovanjern
Avgust Auer-jev naslednik l korenčan.
-t*
H*
Usojamo se naznaniti s tem, da gospod Ignacij Valentinčič iz Ljubljane ni več
glavni zastopnik
našega zavoda, da torej tudi ni več opravičen
prejemati zavarovalnine na naš račun. Namesto gospoda Valentinčiča smo poverili
glaVno zastopstvo za Kranjsko
gospodu
Francetu S. Rojniku
v Ljubljani, pred ikoffijo ftt. 21
in prosimo vsakega, da se v vseh zavarovalnih zadevah zaupno obrne do gosp. Rojnika.
59-5
CONCORDIA
Liberško-brnska vzaj. zavarovalnica.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^  ¡ ,
tTTrTTTTrtTTTT t t tÍPttt rt 'Hff
Andrej Boncon
159-35 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naroČila se izvršujejo točno in po najnižjih cenah.
- y
Ceniki se razpošiljajo zastonj in
18T
Vnovič znižane cene!
Poljedelski stroji vsake vrste, posebno priznano najboljši gepeljni, mlatilnice in slamoreznice. Pluge, železne, katere ni treba držati in s katerimi se lahko orjejo tudi ozki kraji po gld. 3 O*-Brane za travnike in njive. Trombe za vodo in gnojnico vsake vrste. Cevi za vodovode in vodnjake, najceneje. Klinje, jermena in drugi posamezni deli za stroje
se dobijo v najboljši izvršitvi v skladišču 108—46
Fran Zeman
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu*)
Predtiskarija
Predtiskarija
RANJA ÜHERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako - ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-34 Monourami in risanji se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
josip wehl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št.4
Stavbeno-umetno it. konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje n i s roj, oDtujlno miza, ograje na mirodvoro, »bme no omrež e, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne Križe, študilmke i t. d. 85—51
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C Kr. pnv. tovarna strojev, brizgalnit, v meti snih strojev, I moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Ceciiü pri Prostjevu in Smicliow-Praga.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 18—16
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgal niče vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe stranJ vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnic«, s kojirna zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naufba v teku treh dni — ter ne po-tn-bujejo izprašaneg.i strojevodjo; dalje vse drugo -m sil no orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in cene Plačila po dogovoru.
P »tl< UŽUIU4 K. A. Sinekal v Zagrebu.
188
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, »7-49 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)er)& Didrrjeir-ja
Strtigarja O bjtibljar>i, dor)&]$k& cc$ta 11.
Stavbinska kleparska dela
makovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega del*. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—41
Otrobi VožičKi Košarice
in 49—4 galanterijsko blago
na drobno in debelo se dobe po najnižji ceni pri
Albinu fanta
\) pranja
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje S
Raznovrstnih = | T   oblek-*
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, |k površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—16 v zalogi.
Stanje hranilnih vlog:
1,200.000 K.
Rezervni zaklad; nad 36.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4^ odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—16
Pfaffovi šivalni stroji
so najboljši,
|)faep
64-4
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaflbvi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor sPfaffovim.
Pfaffovi ftivalni stroji
delajo celo po 10 letni rabi še vedno brezšumno, so ne-presegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno, se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s ***^? >~^jr;£,^^-J*'*' pismenim jamstvom 10 let.
Nihče naj ne zamudi pred nakupom ogledati si Pfaffove šivalne stroje.
^aloga ^>faffoL>ir) $lL>«bib $trojei;
kakor tudi vseh drugih zboljšanih strojev po nizkih cenah
O bjtibljaoi; $0. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Zastopnik za Gorenjsko: JERNEJ STRNIŠA, čevljar v Kranju.
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, salog-a pohištva,
priporoča vsak« vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) ii sobno opravo 60—3
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami po*lje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
hhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Veha po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stene za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na narocbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne oara. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dofovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovoUjo pošiljati narotoina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zaia^a konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.