Zlati čas.
Najdraže blag6 na svetu je gotovo zlati čas. Čas je blagd, katerega vrednost še le takrat prav spoznamo, kedar ga zgubimo. Rimski modrijan "Seneka pravi: ,,Vse je tuje blagd, samo čas je naša lastnina." Pa je tudi res tak6; čas je d6ba našega življenja; samo enkrat živimo in to naše živ-ljenje je kratko. Na dragi čas ne paziti, bila bi največa zguba, največa pregreha, katera se ne bi dala nikdar popraviti. Ni še zadosti, da čas v eno ir.6r rabimo, ampak dolžnost je vsakega človeka, da zlati. čas dobro obrača sebi in tudi drugim k časnej in večnej sreči. ,,Čas je denar" pravijo Angleži in Amerlkanci, pa tudi Slovenci se ravnajo po tem pravilu. In fci prislovica je tudi resnična; kajti s časom si kupirao kratko veselje, katero le prevečkrat prav naglo mine in nam zapusti mnogo žalosti in britkosti. Nekateri si s časom kupijo posvetno čast in slavo, ki jih v življenji stane veliko truda ia skerbi, po smerti jim pa nobene koristi ne doaaša.   So pa tudi ljudje, ki
— 112 —
ei s časom kupijo bogastvo in veliko svetnega blaga, katero po smerti le druge razveseljuje, ined tem ko oni ležč revni in zapusčeni v perstenej gomili.
Posebno vi, mladi učenci in učenke, morate najbolj na dragi čas misliti, in to ravno zategadelj, ker ste še mladi, in ker še veliko zlatega časa pred vami stoji. — Veselo šolsko letobode kmalu minulo, minulo bode.kakor druga leta, in nikdar ga ne bode več nazaj. Zatorej blagor terau, kdov zlati čas prav obrača ia ž njiui vred napreduje, ter si dan na dan novih čednosti, znanosti ia umetnosti pridobljuje. —
Le pomislite, kako vam zlati čas urno teče iu miino vas dirja, kakor dereč potok. Noben človek, naj si je se tako učen, in naj ima tudi mogočne narode pod svojo oblastjo, časa iistaviti vendar ne more. To more storiti le Tisti, kateri je zlati čas le zat<5 ustvaril, da bi si ini z dragim časom pri-pravljali večno veselje. Čas zgubljen, vse zgubljeno. Čas ne mine, ampak mi.   Danes meni, jutri tebi.
Vprašajte stare ljudi, povedali vam bodo, kako zlati čas urno teče. fiekli vam bodo: ,,Zdi se natn, kakor bi bili še včeraj mladenči — deklice, pa že nam sivi lasje krijejo staro glav6." Učitelji ia duliovni gospodje vas učijo od zlatega časa, ter vas vedno opominjajo, kako ga morate obračati, da bodete ča9no in večno srečni. Pa žalibog, le preveekrat njihovi blagi opomini pri vas kaj malega ali še cel<5 nič ne izdajo, in čestokrat so njihove besede le bob v steno. Pa tudi marsikateri iznied vas, inladi moji čitatelji, se je že večkrat potožil čez dolgi čas in rekel: ,,Oh, kako mije pač daaes dolg <5as! oh, kako je dolga ta ura, kako dolg je ta dan!
Zdaj se pa oglejmo uekoliko po svetu. — Komu je mogoče sešteti vse reČi, katere si je svet izduhtal, da bi urnemu času poinagal hitreje pretekati, to je, da bi mogel čm neinarno dalje pognati. — Pomislite na vse tiste ure, katere so vam v vašej lenobi pretekle in videli boste, da je ta zguba grozovita.
Marsikateri rokodelec bi v 20. letih že lehko bogatin bil, ako ne bi bil v svojej mladosti veliko zlatega časa po nemarnein zapravil; marsikateri udenec bi bil zdaj že lehko učen, slaven, ia morebiti tudi bogat mož, ako bi bil v svojej mladosti zlati čas prav obračal, in ne bi bil večkrat svojih knjižic v kakem kotu ležati pustil. — Dragi mladi moj čitatelj — čitateljka! premisli bolj natanko te resne moje besede in skerbi že zdaj v svojih mladih letih, da boš zlati 5as prav obračal ia da ne boš pozneje zastonj zdihoval po nepotrebno zgubljenih urah.
Večkrat pa tudi slišim uekatere godernjati: ,,Kdo pa bo veduo delal, kakor černa živina; kdo se bo vedno učil; čemu je pa življenje, ako si ne smč človek nič odpočiti, ako se no smo kratkočasiti in razveseljevati ?"
Dragi moji prijatelji! vse to je leptf in dobro; ali treba je zraven tudi pomisliti, po kakošnej versti se rnora počivati, kedaj in pa kako se kratko-časiti in veseliti, da ne bote dobili oaega občufcka, ki dela človeka nemirnega in otožnega, in se mu dolg čas pravi. Ravno ta občutek vatn kaže, da si niste pravega počitka izbrali, ter vam ozuanuje, da imate neumerjočega duha v sebi, ki bi moral vedno s časora vred napredovati, to jo, si lepih čednosti pridobivati, pa tudi za pravo omiko, umetnosti iu znanosti skerbeti.
4
— 113 —
Ako ste pa trudni, akovam je dolg čas, in nevestekajbi začeli, vze-mite knjižice v roke, v katerih so lepe in. naukapolne povesti, zgodbe, popisi sveta in narodov, domačih in tujih krajev, popisi raznih rastlin, živalic i. t. d. — vsaj imate v ta namen veliko priinernih knjig v našem miiem maternem jeziku, posebno one, ki je izdaja slavna družba sv. Mokovja, so zlata vredne. Ako to storite, zagotovim vas, da si bodete po tej poti prav prijetno kratili čas, zraven si pa še bistrili um in blažili sercž. Berite tudi radi primeme in koristne časopise, kateri nam popisujejo različne reči in mnogoverstno gibanje ljudf po svetu ter nam kažejo njih vede in znanosti. To priporočam pospbno tebi bolj odrasla slovenska mladost. Ako ne storiš tega, kar sem ti ravno nasvetoval, ostala boš kakor kazalo na uri, ki ostane vedno na enem mestu, dasiravno se zmiraj dalje pomikuje.
Človek si pa tudi smš o pravem času nekoliko odpočiti, ia sprehajaje se, ali kako nedolžno igvo igraje, ali lepo godbo poslusaje, ali pa na kak drugi način spodobuo razveseljevati; kajti kakor struna, katera stoji dolgo napeta, pdči naposled, ravno tako bi tudi človeški duh, če bi se preveč natezal pre-¦ kmalu oppšal in naposled oslabel. — Kdor pa bode fcako ravnal, kakor vam sein povedal, ta bode zlati čas prav obračal. bode ž njim napredoval, tfir tako koristil sebi in svojemu bližnjeniu.              A. Jurinec   .