288. številka. Trst, v sredo 19. decembra 1900. Tečaj XXV „Edlnoat ,, Iz taja enkrat na dan. razun nedelj in p zenitov, ob 6. uri zvečar. Naročnina znaša: za celo leto........24 kron za pol leta.........12 „ za četrt leta........ 6 - en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava oe ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvčj Telefon Stf. »70. dincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglaal se računajo po vrstah v petitu. 'Aa večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale ilo-mači oglasi itd. se računajo po pogode Vsi douisi naj se pošiljajo urediilfttvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Koknuisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu okIkho sprejema upravništvo. Naročnino in ojrlas® je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ae natiajata v ulici Carintia Štv. 12. V praviilStvo, in sprejemanje inscratof v ulici Molin piccoio 5tv. 3, [1. uadatr. Isdajatolj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Naši volilni shodi. Shod v Rojanu. (Dalje.) Dr. Gregorin je prešel na to k vo-litvi za III. kolegij (okolica in IV. mestni razred). Boj v tem kolegiju bo hud in težak. Zadnjič smo propadli. Mnogi niso mogli umeti tega. ker smo popred vedno igraje zmagovali. No, stvari ni težko umeti. Poprej se italijanska stranka ni udeleževala volitev in imeli smo proti sebi le domače odpadnike, takoimenovane cikorijaše. Zadnjic pa je italijanska stranka vse svoje iz mesta spravila na volišče. Ako prištejemo k temu še vse volilne roahinacije, vsa nemoralna sredstva, katerih so se posluževali nasprotniki, in pa dejstvo, da vlada nikakor ni bila višini dolžne objektivnosti, potem se ne bomo več toliko čudili našemu porazu od leta 1897. Govornik je povdarjal, kako je politično društvo vršilo svojo dolžnost v reklamacij-skem postopanju in je pridobilo lepo število novih volilcev. Seveda so tudi nasprotniki storili svoje, imenovavši kakih 500 novih »cittadinov«. Tu je govornik ostro grajal tako postopanje, ki se nikakor ne da opravičiti z etičnega stališča in ki je v nasprotju 7, intencijo mestnega statuta samega — kajti čast »cittadina« je podeljati le ljudem, ki so si nabrali posebnih zaslug za občino, ne pa ljudem, ki danes ali jutri padejo na pleča občine, s čemer je rečeno, da je t a .v o frivolno imenovanje »cittadinov« obsoditi tudi se stališča mestnega gospodarstva. O imenovanju »cittadinov« bi moralo odločati le vprašanje : Ali so vredni te časti ?! — nikakor pa ne — oziri na volitve! Vendar ni brez upanja, da zmagamo v III. kolegiju, ker zdi se, da so okoličani začeli malce spregledavati. Na vsaki način pa moramo vse storiti za zmago v III. kolegiju. Oe ne storimo tega, bi svet moral misliti: ali da nas ni več, ali pa, da smo abdicirali ! In sosebno vlada bi se lahko izgovarjala: kaj zahtevate, saj vas ni ! Ali še neki drugi prevažen razlog je, ki nas sili, da v tretjem kolegiju zberemo kolikor le možno veliko glasov. Mi ne smemo odnehati od zahteve, da okolica dobi svoj poseben mandat za državni zbor. Pred vsem pa moramo pokazati, da smo vredni tega mandata. Da utemelji to zahtevo, je govornik obrazložil načelo zastopstva interesov, na katerem sloni naš parlament. Veleposestvo voli svoje poslance, mesta in trgi svoje, kmečke občine svoje, trgovinske zbornice svoje, in sedaj smo dobili še V. kurijo" Vsaka skupina ima svoje zastopnike, ki naj branijo nje interese. Tako je po vsej Avstriji. L»e pri nas imamo anomalijo, da kmečka okolica mora voliti skupno z meščani. To je največa krivica in iz te krivice izvirajo vsi ljuti boji med mestom in okolico, katerim pa bi se lahko izognili, ako bi dali okolici poseben mandat. To zasluži okolica že po številu svojih prebivalcev. To je petina prebivalcev vse občine in le prav in pravično bi bilo, ako od 5 mandatov okolica dobi jednega. Da dosežemo to, je potrebno, da pošljemo na Dunaj moža, ki bo znal zastopati to zahtevo našo. Govornik je zaključil: V nadi, da se bo sleherni volilec zavedal svoje dolžnosti, kličem: Živel naš kandidat dr. Rvbiir ! Po tem govoru se je vnela živahna debata, katere so se udeležili zborovalci F. Ferfolja, Zore, Sva geldr. Pret-n e r, C o t i č, A h t i k. Na stavljena vprašanja sta odgovarjala dr. Gregorin in predsednik Mandid. Zborovalec Zore je v kratkem, a lepem govoru obsojal, da so glasovnice toliko za mesto kolikor za okolico samo nemško-itali-janske. Njemu se je odločno pridružil dr. Matej Pretner, ki je izvajal v jako ostrih besedah, da je to vprašanje velike važnosti. Samo nemško-laške glasovnice so v zasmeh zakonu. Oe niti o volitvah, ko si zbiramo može, ki naj varujejo naša prava, ne spoštujejo naših pravic, česa nam je potem pričakovati sicer ? ! Na tako postopanje ne smemo i molčati. Zato predlaga, da bi današnji zbor slovesno protestoval proti postopanju, ki žali naša narodna čutst%ra, in da bi zahteval od državne uprave, da nam da, česar nam je dolžna dati. Zborovalci so frenetično pritrjevali temu govoru in je bil predlog dra. Pretnerja soglasno sprejet. Zborovalec A h t i k pa se je spominjal zadnjega štrajka delavcev in je povdarjal, kako so socijalni dem^kratje pustili naše železničarje na cedilu. On ni načelno proti štrajkom, narobe, štrajki so celo potrebni. Ali premišljeni naj bodo in [»red vsem bodi zagotovljena solidarnost med delavci. Čim so železničarji v Trstu začeli štrajk, proglasiti bi ga bili morali tudi tovariši na vsej črti. Potem bi bilo vspeha. Ali to se ni zgodilo, tržaški štrajkovci so ostali osamljeni in je bil mnogi med njimi' v nevarnosti, da bo z družino vred trpel no posledicah. Prosi torej delavce, naj spregledajo in naj oddajo svoje glasove našemu možu, ki ima toplo srce za vse sloje. C o t i č je opozarjal zborovalce na po-' raze, ki jih je socijalnodemokratična stranka doživela že dosedaj. Vse kaže, da se itak mala četica socijalnih demokratov v državnem zboru skrči za 4—5 mandatov. To bo že po številu obnemogla skupina, ali reči je tudi o njej, kar se more reči o Italijanih, da so brez sorodnih skupin, torej brez zaslombe. — Trebalo bi torej veliko sposobnosti in prepričevalnega govorništva, ako hočejo kaj doseči. Mi ne priznavamo nobenega državnega jezika in se mu bomo upirali z vso odločnostjo. Ali iz lastne volje in v praktični namen, da so razprave krajše in jednostav-neje, dovoljujemo, da se navadno razpravlja nemški. Govornik hoče suponirati, da ima Učekar najbolje namene, da nam ni nasproten, kakor se sploh govori, da bi rad pomagal tudi slovenskim delavcem, a kako naj, za božjo voljo, z živo besedo pridobiva zbornico za zahteve svojih varvancev, ko ne zna jezika?! To naj uvažujejo slovenski delavci, pa se jim ne bo težko odločiti : ali za UČe-karja, ali za dra. Rybtfra, ki ima poleg i splošne temeljite izobrazbe in najbolje volje tudi vso sposobnost v jezikovnem pogledu !! (Tn :zvajanja so napravila na zborovalce viden utis, o Čemer je pričalo glasno pritrjevanje in ploskanje.) Predsednik M a n d i c je dal kandidaturo Ryb£revo na glasovanje in je bila vspre-jeta soglasno in o frenetičnih živio-klicih. Razprave o ljudskem štetju, ki je sledila potem, se je udeležilo več zborovalcev, zlasti pa Frfolja in Črmelj in predsednik Man d i (5. Zborovalci so dobili pojasnila na vse strani, kako se jim je vesti, da ne bo škode za našo narodno stvar. Prav veselilo nas je, ko smo videli, kako so se zborovalci zanimali tudi za to važno vprašanje. bili Italijani zadovoljni. Po izvolitvi imenovanega odseka so zaključili sejo. Popoludne je bila druga seja, v kateri sta posl. pl. Grabmavr in \Vackernell izjavila v imenu nemških strank, da iste niso nasprotne opravičenim težnjam po avtonomiji Italijanov, v kolikor je ista mogoča v mejah državnih in deželnih zakonov; govornika sta obžalovala ostro in osorno odklonitev od strani vlade ter prosila, naj Italijani svojega uasprot-stva proti vladi ne prenesejo na nemške stranke ter naj opuste obstrukcijo. Poslanec Brugnara je v imenu Italijanov vzel ti izjavi na znanje ter rekel, da isti opuste obstruk— Gospod profesor Mandid je zaključil cijo le tedaj, ako se vlada postavi na stali- shod s prisrčno zahvalo na vzornem vedenju šče nemških strank. Prihodnja seja danes, zborovalcev in s prošnjo, da vsaki bodi de- Deželni zbortržaiki. Slede včeraj lavec za našo stvar pred in na dan volitve, dani obljubi hočemo danes še nekoliku spre- Veseli smo poseli okolo miz in ostali govoriti o prvi seji, ki je bila v ponedeljek, smo dolgo skupaj v prijateljskem pogovoru ; Iz poročila deželnega odbora o njega delo- vrli pevci »Zarje« pa so nam povzdigali čut- vanju je za uas najzanimiveji oni odstavek, 8tvo z milo slovansko pesmijo. Politični pregled. V TRSTU, dne 19. decembra 1900. ki govori o dopisu nainestništva, katera oblast po nalogu ministerstva za pravosodje poživlja, naj se deželnemu zboru zopet predloži vladni načrt zakona o uravnavi zemljiške knjige. Dopis povdarja, da se zakon, sklenjen od tega dežel, zbora dne Volilno gibanje. Bukovina. Na „ , , m , , 14. jan. 1895, ni mogel predložiti v najviše po- vcerajsnjih drzavnozborskih volitvah za sku- •> ' & i . . . . „ trjenje, temu bil je vzrok v § 3., ki je določal, da je vsaki vknjižbi v glavne knjige v dru- pino kmečkih občin so bili izvoljeni : V Cr- novicab deželnega sodišča svetnik dr. Lupu _ . (Romun) s 362 glasovi od 424; v Vižnicah Sem ne£° italijanskem jeziku pndejat, urad- N i kolaj Vasilko (Malorus) s 370 glasovi od uim jednakoveljaven itahjanski pre- 372; v Radavcu deželni glavar Ivan Lupul Deželni odbor je »nenenja, da določanje s 376 od 426 glasov. Istra. Včeraj se je vršila v P ulj h ožja volitev za I. sekcijo (V. kurijo). Zmagali so c. in kr. mašinisti in c. kr. poštni upravitelji — pardon »zmagala« je italijanska stranka s 484 glasovi proti 444, ki so jih dobili socijalisti. »Piccoio« jubilira, da je sedaj večina Bennatiju zagotovljena in ima toli drzno čelo, da — laže, da je »ljudstvo« nosilo tega moža na rokah ! To je že prehud tobak, ko je vendar znano, da je niže ljudstvo v Pulju tako ogorčeno, da si liberalci, čim je nastopila noč, niti govoriti ne upajo, na glas po mestnih ulicah. Danes se je zaključila ponovljena volitev V Oprtlju (V. kurija). Poročila nimamo do tega trenotka. Kranjska. O včerajšnjih volitvah za zeinljeknjižnega jezika spada v kompetenco dež. zbora, da rečeni § 3. ni v nasprotju s § 19. državnih temeljnih zakonov in da le po izvrševanju §3. more priti jasnost, jednot-nost in splošna umevuost zemljiških knjig. Dež. odbor prihaja torej do zaključka, da o tem predmetu ne more tako dolgo priti z ni-kakim predlogom, dokler vlada ne odstopi od zahteve, ki ni opravičena po pravi uporabi veljavnih zakonov in ki ne odgovarja namenu zemljiških knjig in potrebam prebivalstva. Deželni odbor je v tem delu poročila — kakor vidijo čitatelji — nagromadil toliko gorostasnih trditev, da jih nikakor ne moremo primerno ožigosati v tesnem okvirju te politične vesti in hočemo storiti to v posebnem spisu. Za danes povdarjamo le, tla se je po- kmečke občine nimamo še podrobnih poročil; slanec dr- %bdf odločno postavi po robu le toliko sporočajo, da so bili povsodi izvo- utemeljevanju. Izrekel je svoje prepr,- ljeni kandidatje katoliško-narodne stranke. čanJe> da Je v interesu toliko kap.tal.stov in Iz deželnih zborov. V deželnem posestnikov kolikor vsega prebivalstva, da se zboru štajerskem je deželni odbornik ta zakon vsprejme, kakor ga je predložila Schmiderer odgovarjal na iterpelacijo posl. i vlada. Živo je obžaloval postopanje deželnega Buchmullerja glede nedostatkov v deželni odbora. Ve da ne prepriča slavne večine, bolnišnici v Ljubnem. O tem se je razvila vendar pa izreka nado, da se skoro predloži daljša meritorna debata, v kateri se je na- zakon, ki reši to pereče vprašanje, glasalo, da je poročevalec za to vprašanje, Volilci V. kurije! Naš kandidat za V. kurijo je Dr. Otokar Rybar odvetnik v Trstu. dež. odbornik prof. R o b i č, odsoten. Posl. Posch je opozarjaj da tudi namestnika deželnemu glavarju, dra. Sernca, ni v zbornici, vsled česar je za slučaj, da bi deželni glavar bil zadržan, rešitev vladne predloge o dokladi na žganjarino v nevarnosti. Izvolili so finančni odsek 12 členov, kateremu so izročili imenovano vladno predlogo. Isto velja glede predloga o samostojni deželni dokladi na opojne pijače ter glede začasnega deželnega proračuna. V deželnem zboru tirolskem so Italijani začeli z obstrukcijo in sicer s tem, da so provzroČili debato o rabi opravilnika in z glasovanjem po imenih. Posl. Zallinger je predlagal, naj se za odgovor na italijanske interpelacije določi ena prihodnjih sej, a sedaj naj pričnejo razpravljati o vladni predlogi, tičoči se doklade na žganjarino. Italijani so bili proti temu predlogu. Poslanec Kathrein je stavil posredovalni predlog, da se voli takoj proračunski odsek, a današnji dnevni red izvrši v prihodnji seji. S tem so In kaj je odgovoril posl. Riccheti na to lekcijo ? Da naj se Rvbiif obrne do vlade se svojim obžalovanjem ! Vlada da je kriva, da se ta zakon ne more uveljaviti. Nasprotovanje vlade da ni opravičeno. Obrazloženje deželnega odbora da zadošča najširšim zahtevam, kajti isti spoštuje vsa narodna in jezikovna prava. Zahteva se le, da vsaki uknjižbi bodi priložen točen prevod v splošnem deželne m j e z i k u, da ga morejo razumeti vsi in da bo zadoščeno informativnemu principu zemljiških knjig, ki je princip javnosti. Ni torej — je zaključil Ricchetti — to kaprica ali zla volja, ki navdaja deželni odbor, da stavi take pogoje, od katerih ne odstopi ne danes ne nikdar! Gospodu Ricchettiju je bilo očevidno veliko na tem ležeče, da v gorostasnosti trditev, v renitenci proti — zakonom, ne zaostane za deželnim odborom, se svojimi grožnjami pa se je dvignil še nad istega. Tudi njemu pride odgovor. Pa tudi gospod Felice Veneziaa noče zaostajati v gorostasnosti svojih trditev. To je sijajno dokazal v tej seji, ko je odgovarjal na obžalovanje |>osl. Bratosa, da je deželni odbor — pozabil na obljubljeno reformo občinskega volilnega reda. Venezian trdi, da je tudi temu kriva vlada, ker je izjavila, da svojedobno predloženemu zakonskemu načrtu ne bi mogla pritrditi. Ako bi hoteli ustreči nazorom vlade, bi prišli v dilema: ali storiti kaj, kar ne odgovarja načelu slobode in se postaviti v nasprotje z lastnimi načeli, ali storiti kaj, čemur vlada ne bi pritrdila. Deželni odbor da je ugibal sem in tja, ali ni mogel najti izhoda. No, lahko je umeti, dragi g. Venezian : vi bi hoteli ohraniti nimb liberalcev in ljubiteljev razsežnih volilnih pravie, hkratu pa vendar ohraniti hegemonijo jedne klike. Sicer pa je lahko videti, kakov liberalizem si mislijo Venezian in družba. Saj so v svoj načrt za spremembo volilnega reda hoteli vsprejeti določilo, da za volilno pravico treba «gotovo stopinjo izobrazbe*. To bi potem natezali to elastično določbo, da bi kar pokal ves — liberalizem !! In potem bi jim ne trebalo dru-zega, nego potlačiti šolstvo po okolici še na nižo stopinjo in dosežen bi bil prekrasen vspeh : okoličanov bi izkljuČali od volilne pravice ravno toliko, kolikor — bi hoteli!! A tudi v svojih izvajanjih od ponedeljka je pokazal Venezian svoj liberalizem v bengalični luči, menil je namreč, da tista mrva volilne pravice, ki jo uživa naša okolica, je neopravičen p r i v i 1 e g i j, in obžaloval je ta plemeniti mož in še veČi liberalec, da ni nade, da bi vlada hotela odpraviti ta — privilegij. Ali niso rariteta ti naši »očetje« se svojim liberalizmom?! Ta naš deželni zbor je imel sinoči drugo sejo, ki je podala mnogo velezanimivih momentov; zlasti napadi na Camberja in policijo ter proslava garibaldinca Pagana zaslužil jej o, da se jutri podrobno bavimo s to sejo. V deželnem zboru g a l i š k e m se je deželni maršal spominjal prisotnosti cesarja na velikih vojaških vajah ; besede, ki so jih takrat slišali iz ust monarha, -da še pomnožu-jejo ljubezen in spoštovanje do cesarja. Zaključil je z navdušenim »slava!« cesarju. Vladno predlogo o dokladi na žganjarino in začasni proračun so izročili proračunskemu odseku. Prihodnja seja bo v petek. V deželnem zboru n i ž j e a v s t r i j -skem so po daljši debati sprejeli predlog, s katerim se odobruje deželne doklade za dobo od 1. novembra do 31. decembra 1900. ter dodatni predlog dr. Luegerja, da se odobri tudi glavni proračun za leto 1900. Iz ogrskega parlamenta. V včerajšnji seji ogrske zbornice je posl. Czavolszkv o naslovu : izdatki za ministra «a latere» govoril o dolžnostih teg-a ministra, ki da so v tem, da goji soglasje med krono in narodom ter da, Če treba, pove resnico tudi na n a j v i š j e m mestu. Žalibog — je menil govornik — da Ogrska nima primernega državnika. Minister grof Julij Szechenyi je omenil na kratko, da je vedno govoril odkrito ter da hoče obdržati to lastnost tudi v bodoče. Potem se je zbornica odgodila do 14. januvarja. Tega dne pride razprava o proračunu ministerstva za notranje stvari na vrsto. Iz italijanskega parlamenta. V včerajšnji seji komore so razpravljali o proračunu ministerstva za vnanje stvari. O tej priliki je Visconti-Venosta odgovoril na neko vprašanje glede Albanije in razmerja Avstro-ogrske do iste, da je v korist Italije, kakor tudi Avstro-ogrske, ako se tam obdrži status quo. Proračun ministerstva za vnanje stvari so sprejeli. Papež in Italija. J3ne 17. t. m. je papež obdržaval tajni konsistorij, v katerem je papež v svojem nagovoru izražal svoje veselje, •da mu je Bog dal doživeti sveto leto in da je v tem letu toliko romarjev prihitelo v Rim. Ali tudi žalostnih stvari je, ki bolč svetega očeta. Posebno pa konflikt med Italijo in cerkvijo ; papež se boji, da bodo temu sledile jako resne stvari. Res hudo nam je — je rekel — da so se protifikatu šiloma odtrgale zakonite vladarske pravice, ki so toli tesno spojene s slobodo njegove oblasti. Ta žalost je tem huja, ko smo pred kratkim doživeli, kako je gospodstvo nad Rimom prešlo iz jedue roke v drugo, kakor da se je to zgodilo de jure in ne vsled krivice. M' hočemo, da se pravice papežtva ohranijo nepoškodovane in neprikrajšane, in izjavljamo, da se te pravice ne dajo potlačiti ali zmanjšati ni po teku časov, ni po nasledstvu vladajočih. Tržaške vesti. Naročnikom! Bliža se konec leta, ko poteče naročnina cenjenim naročnikom, zbok česar smo danes pride-j ali listu poštne nakaznice, katere naj cenjeni naročniki blagovolijo porabiti za dopošiljatev nove naročbe. Vse one stare naročnike, ki so še na dolgu na naročnini za tekoče leto, poživljamo, nai store svojo dolžnost, kajti po novem letu ne bomo prizanašali v tem pogledu nobenemu več. Uprav. «Edinosti Volilni centralni odbor za Trst in okolico bo imel v četrtek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih slov. čitalnice (ulica S. Francesco št. 2.) zaupno sejo; te seje naj se gotovo udeleže vsi, ki so že členi centralnega odbora, kolikor tudi na novo povabljeni. Odbor polit, društva »Edinost« bo Iz med štirih postavljenih kandidatov smemo ! ti*njena slavnoznana naša »marseillesa« »Na- in moramo voliti le onega, ki ima vse sposobnosti za vspešno delovanje v državnem zboru v našo korist. Ta kandidat je naš dični dr. Otokar Rybar, bi dobil v državnem zboru veliko zaslombo ali pomoč od naših bratov Čehov in ostalih slovanskih poslancev. prej !«, in sicer z sekiricami in vsem besedilom. Ob kraju pa dva genija držita z palmovimi vejami odičene posnetke fotografij obeh zlagateljev : Simona Jenka, ki je zložil tekst pesmi »Naprej !« in Davorina Jenka, kr. dvornega kapelnika v Belemgradu, ki jo i je uglasbil. Razglednice so torej izvršene po Laški poslanci ne morejo, kakor stvari jako lepi rodoljubni ideji ter so zares krasne, sedaj stoje, storiti ničesar dobrega za Trst, | Ker je čisti dobiček skupila za nje namenjen ker jih ne bo podpirala nijedna stranka dr- naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda, nujno žavnih poslancev. priporočamo rojakom, naj se sosebno o prilik Socijalisti bi morda imeli dobro voljo božičnih in novoletnih voščil poslužujejo le kaj storiti za nas, ali godi se jim isto tako, teh razglednic in ne trosijo svojih grošev v kakor Italijanom ! Ostaje nam torej edino le korist tujih podjetij. Tu zopet lahko zdru- naš kandidat, za katerega moramo delovati žimo lepo s koristnim brez vsake posebne in glasovati vsi brez izjeme! denarne žrtve. Posamezni kosi teh novih raz-Kedor želi pomagati delavcu in ob enem glednic se prodajajo po f> nvč., prekupovalci Trstu, bodi si tudi drugorodec, mora oddati dobe 50 razglednic za 2 gld. odnosno 4 krone, svoj glas edinemu možu, ki je popolnoma Naročajo se pri g. Simonu Škrinjarju v Trstu, sposoben za državnega poslanca ! Shod socijalistov pri sv. M. Magdaleni Spodnji. Pišejo nam: G. Učekar in njegovi so "priredili minolo nedeljo shocl v ulica Stadion št. I. nadstr. Opozajamo, da ima g. Skrinjar v zalogi tudi še drugih, pred leti izišlih narodnih razglednic, katere istotako razprodaja v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Podpirajino rodoljubna podjetja ! Sv. Mariji Magdaleni Spodnji. Slabo s« jim imel V petek 21. t. m. zvečer ob 772. uri Je sponeslo. Shod so sklicali v krčmi gosp. svojo sejo, V katero naj blagovolijo odbor-; Miklavca. Iz mesta je prišlo kakih G0 soei- Često žeje »Edinost« prinesla vesti o »Za- niki priti polnoštevilno Z ozirom na važne :Jalistov» seve^a VS1 iz mesta, med njimi znana vodu sv. Nikolaja v Trstu«, čegar svrha jc, točke; seja bo V prostorih »Delalskega pod- gg- Kristan in Kopač. Ne da bi bili poprej da našim dekletom o brez*lužbenem času nudi pornega društva-. Krajni volilni edbor pri sv. Jakobu ima svoje seje ob torkih in sobotah ob 7. uri in pol zvečer. Volilci tega okraja naj se obračajo do tega odbora, ako potrebujejo kaka volili predsedništvo, hotel seje g. Učekar —! varno zatočišče, — dom, ki naj bi jih ovaroval seveda po nam že znanem načelu internaci- pred izkoriščanjem brezvestnih žensk, kijem- jonalizma — v laškem jeziku predstaviti kakor kandidat za V. kurijo. Ali naši so zahtevali, naj govori slovenski, česar pa on, se- pojasnila ali informacije, tikajoče se sedanjih Veda> ker je že Pozabil svoJ materini jezik, volitev. Odbor posluje v prostorih konsum- ni zra°gel> in nV se izbere predsednika. Na ?a društva. Naši volilci so naprošeni, da t0 > bil naŠ VrH * Nardin izbran Predse<1" -ebitne mahinacije in golju- nikora' Dal Je besedo S- Kristanu, ki s in naj vsako nezakonitost! V dol£em>5ez eno uro trajajočem govoru dil za kandidata Učekarja. Vse zastonj. Vi- ... , , . , . r , , , , .delo se je, da naši vrli domačini iz Sv. M. > ohtev bodi slobodna! Iz delavskih ,, 0 i . ., , . . . , -v • ,-> i - . .. M. Spodn e prav pridno zasleduiejo vse do- krogov nam pišejo : Sedaj se bližamo koncu 1 J J nega pazijo na vse mor fije nasprotnikov in naj takoj prijavijo rečenemu odboru. godke v javnem življenju in da se jim ne more ponujati mačke v vreči. — Mej-klicev je kar deževalo: sarkastičnih, šaljivih in res- ljejo dekleta na stanovanje in hrano, da izpulijo iz njih zadnji noveič ter jih potom brez sredstev postavijo na cesto ali pa jih naravnost izročajo nravni propasti. V zavodu sv. Nikolaja dobivajo tudi hrano po najnižji ceni ter se jim brezplačno preskrbi službo v pose je štene hiše. Že s tem vrši zavod veliko člo-tru- veko- in rodoljubno delo, a storil bi rad še več. Mnogim bogatim ali sploh odličnim rodbinam, ki se obračajo do zavoda za služkinje ni mogoče ustreči, ker naša dekleta, žal, po ogromni večin: nikakor niso dovolj izurjena v kuhanju, da bi zadoščala tozadevnim zahtevam bogatih hiš. Tako zasedajo vse boljše nih vseh vrst jih je bilo in čudimo se gosp. službe drugorodke a naša dekleta morajo volilne borbe za V. kurijo. O zadnjih volitvah smo videli, kako so razni gospodarji in sploh delodajalci strašili svoje podrejence, da j morajo voliti za laško ničlo za — Hor- Tr . , . , ,., , . , TT„ , , • • • . • i - i i • , ' , Kristanu, da je toliko vstrajal. Ucekar pa. s p r ej e m a i i nižje sluz b e, kje r tisa! Mnogo teh nasilnežev je kasneje po več - * . i i i - , , » | -, . , i j . . _ , J 1 i ki je ves cas stal kakor poparjena kokos za sila veliko trpe, a malo zasluzijo, tednov in celo mesecev sedelo v zaporu za • . „, ^ , , , -n , - , , i . . , .. _ 1 govornikom, je istega večkrat povlekel za lu bi zavod rad pomagal ter se je vod- storjeno nasilstvo. Opozarjamo vse sodelavce, . . r , . . „ , - , . , suknjo, ces: pojdimo, tu ni me za nas ! In stvo istega odločilo, da zasnuje nekako ku- naj onega, ki bi je silil in jim zapovedoval, : , . - , j , - ^ . . , JM . i i • • i - i i - i ■ i i i i i . . , J ^ ' bolje bi bilo, da bi gosp. Kristan sledil temu hinjsko solo, kjer bi se vsako dekle o l>rez- kako imajo glasovati, ali sami naznanijo dr-1 - , , 7 , - , - i i »u * i- • » i xi t , . J pozivu, ker, ko je po dolgih ovinkih prišel službenem času bivajoče v zavodu, ucuo ku- zavnim oblastvom, ali pa naj to sporoče na- . . , , ;7 , , - , , r ., , . , , , . , i , r do kandidature za V. kurijo, zagromelo je po hati. Kajti sluzečim dekletom nikakor ni sim prvakom, da se eventualni nasilneži pri-! , . r>. XT. .. . -i i i - i • i i i t - • i - i i - . * dvorani: »Živijo Ryhž£r!« Ni jim bilo zado- možno obiskovati drage kuhinjske sole, kjer javijo na pristojno mesto. : . , „ . . . . , , . v .. . , „ . . . , x »t ,.,,... isti! Zaupaie v svojo govorniško izvezbanost je treba plačevati visoko šolnino. A k oznace- Vohtev bodi slobodna! I . . , , • . TTv j . . ; si je g. Kristan vendar upal imenovati Lee- nemu nameravanemu podjetju zavoda sv. »Piccolo«, volitve, državni uradniki, k a rja kakor kandidata za V. kurijo, ali vdo-1 Nikolaja je treba poleg učečih in učečih se, J Pišejo nam : »Piccolo«, to glasilo barona Ri- bilje odločen odgovor: nočemo ga! j še jed nega važnega činitelja: treba oseb, ki naldinija, toliko nekdanjega namestnika Ri- proti izvajanjem g. Kristana nočemo tu bi nakuhano jed zaužile in — pred vsem — j naldinija, kolikor kakor umirovljenca, uživa- zgui)iti niti besedice; Škoda za čas. Omeniti plačevale. Kajti služkinje si nikakor ne mo- jočega sinekuro upravnega svčtnika pri Hoydu nam je \e _ reSnici na ljuho —, da je sve- rejo privoščati finih obedov in večerij. Obra- »Piccolo« torej poskuša vse možno, da bi £.ano izjavil, da nima nič proti osebi g. d.ra čamo so torej do vseh onih, ki sedaj hodijo izvedel, kako se bodo vedli državni uradniki Rvb;tfa in da jim le iz principa priporoča na hrano po raznih tržaških gostilnah in re- 0 bodočih volitvah, sosebno pa v V. kuriji „ocijalističnega kandidata. Ali g. Kristan: stavrantih ter imajo često vzroka dovolj biti in \ II. :n III. kolegiju. Učekar in soeijalistična načela ?! s hrano docela nezadovoljni, da se priglase S prvim korakom v ta namen se je ho- ge nekaj : ko je nekdo omenil, da Uče- i v zavodu sv. Nikolaja kakor naročniki na telo poskusiti — .kakor nam poročajo — pri ; kar niti ne ZIKl nemški, da torej tudi ob naj- hrano, ki se bo oddajala tem ceneje, čitn več veleuglednem poštnem ravnatelju, gospodu i>0ijši voiji ne bi mogel zastopati interesov bo naročnikov. Naročniki se sprejemajo na dvornem svetniku Felicettiju. Ali, ko je kateresibodi stranke v parlamentu, je ta vslik- obed in večerjo skupaj ali tudi sam« na obed, vsemožui od »Piecola« stopil v čakalnico, nj[; leh au versten taič ! odnosno samo na večerjo. Hrana bi se na sešel seje z nekim uradnikom, jako duho-. p() kratkem sicer, ali ognjevitem govoru, željo pošiljala na dom, drugi pa bi lahko vitim, ki pa ni bil famozni Garimberti; ta v katerem je g. Miklavec priporočal našega jedli v zavodu samem. Posamičnikom bi se duhoviti uradnik je pripomnil vsemožnemu, kandidata (burni klici: »Živijo Kybar!c), za- po dogovoru dajala finejša ali prostejša hrau<«. da mora, ako hoče s poštnim ravnateljem go- i kij uči l je predsednik shod, ker se je bilo bati, Vsakdo, ki hoče brez lastne žrtve podpirati voriti o volitvah, kupiti vozni listek za vlak, (ia Vsled prevelike razburjenosti doma- človekoljubno delo zavoda sv. Nikolaja, naj ki vozi — v Gradec; na finančnemu rav- činov moglo priti do kake nepriličnosti. se čim prej priglasi vodstvu zavoda v Trstu, nateljstvu pa so mu pojasnili, da - baron Dober tek g. Učekar ! ulica Stadion, št. 19, I. nadstr. Plen ker biva neznanokje. Pozor! Mnogokateri zamenjava ljudsko Razpisani službi sodnih pristavov. Navihanec pa ne zgublja poguma ; vidč, štetje z vprašanjem domovinstva. Tako nam Na okrajnih sodiščih v Sežani in na Voloskem da je njegov gospodar baron Rinaldini še je danes trdil nekdo, da so cavizi*, izdani pta izpraznjeni mesti pristavov. Prošnje z do- 1 ved no mogočen — isti Rinaldini, ki mu je o po tuk. mestnem magistratu, namenjeni v kazili o znanju deželnih jezikov je vložiti do zadnjih volitvah izkazoval svoje simpatije, ; pouk o novem domovinskem zakonu! To je 31. decembra t- 1. na predsedništvo tuk. de-brez vsacega ozira nasproti avstrijski stranki zmota! Ljudsko štetje nima ničesar opraviti j želnega sodišča. i—, se nadeja navihanec, da bo gospod baron z domovinskim zakonom! Ljudsko štetje se Služba kontrolorja v X. plačilnem znal obvezati državne uradnike, da bodo gla- vrši, kakor povedano že tolikokrat, vsakih ureduje razpisana v kaznilnici v Gradiški, sovah za one kandidate, ki so podpisali in 10 let, dočim je zakon o domovinski pravici Kavcija 1800 kron. Potrebno je znanje nem- odposlali tisto famozno brzojavko — »svojemu | povsem nov! škega, italijanskega in slovenskega ali hrvat- kralju« ! ! Sedaj naj vsakdo skrbi le za to, da sebe »II Piccolo« pa se je obvezal — po na- jn svoje vpiše za Slovence, oziroma naj da čelu : roka roko umiva — da bo pri pro-gressovskih in demokratičnih členih trgovinske zbornice tržaške priporočal kandidaturo gospoda barona. Da pa »Piccolo« ne bo brez potrebe zgubljal svojega dragocenega časa z v iziti m i pri načelnikih uradov, ga opozarjamo tem potom, da državni uradniki nikakor ne mislijo dati svojih glasov kandidatom obeh kamor ! Tako so odločili in basta ! Bratje delavci ! Pišejo nam : Na noge tudi mi vsi! Poučujmo nevedne, da s tem kolikor možno pomnožimo število glasov, ki jih mora vdobiti naš kandidat a V. kurijo! skega jezika. Prošnje je vložiti do .">. januvarja 1900 na višje državno pravdništvo v polo kaki zanesljivi osebi, da mu jo spiše. Trstu. O domovinskem zakonu bomo govorili še le [ Najdeno. Minolo nedeljo seje našla v po novem letu, ker isti stopi v veljavo še le »Narodnem domu« v Barkovljah novčarka z dne 1. januvarja. Vsakako pa je priporočiti, nekoliko denarja. Kdor jo je zgubil, dobi jo da si vsakdo pravočasno preskrbi potrebne |>rj gostilničarju v »Nar. domu«, dokumente: krstne liste, domovinske liste in; Pozor! «Brivčev koledar* se dobi druge dokaze o 10-letnem bivanju v Trstu. p0 tobakarnah za 2."» novč.! ! Vse drugo povemo — pozneje. Dražbe premičnin. V sredo, dne li). Krasne nove razglednice t korist decembra ob 10. uri predpoludnese bodo valed družbe sv- Cirila in 3Ietoda so izšle v za- naredbe tuk. C. kr. okrajnega sodišča za ei-ložništvu g- S« Skrinjarja v Trstu, ki je od vilne stvari vršile Bledeče dražbe premičnin : jednacega podjetja izročil omenjeni prekoristni ulica Valdirivo 18, voz, stolice in oprem i v iši šolski družbi že dva stotaka. Na raz- zalogi ; ulica Piccolomini in Nuova, pohišt vo. glednicah je na belo-modra-rudečem polju na- voz, posoda za vino in vino; ulica Maj o lio a 8, pohištvo*, na trgu Caserraa 1 in Riva Oru mula 1, železna blagajna in terjatve; ulica Commereiale 16, pohištvo; ulica Ros-setti in ulica Sette Fontane, pohištvo in konji. Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 4.4, ob 2. uri popoludne 10.0 C°. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 772.4. — Danes plima ob 7.17 predp. in ob 9.06 pop.; oseka ob 1.36 predpoludne in ob 2.28 popoludne. I? ral no društvo e. k. finančne straže priredi v soboto, dne 22. t. m., božičnico v prostorih restavranta »Al Giardinettoc. Na tey zabavi bo svirala vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Božićnici na Greti in v Rojanu. Podpisani odbor naznanja slavnemu občinstvu, da priredi dve božičnici in sicer eno v otroškem vrtu na GretJ v soboto dne 22. t. m. ob 5. tiri pop. in drugo v prostorih krčme »Rojanskega konsumnega društva« v nedeljo, dne 23. t. m. ob o. uri popoludne. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR moške podr. sv. C. in M. na Greti. Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v nabiralniku gospoda Josipa Turka 15 K 50 stotink. V počeščenje spomina pok. Jakoba Mailkoča. Rodbina Miha Trudnova je v spomin pokojnega starega prijatelja gospoda Jakoba Man koča darovala 25 kron družbi sv. Cirila in Metoda ; odvetnik dr. Miha Truden mesto venca na krsto preblagorod-nega gospoda Jakoba Mankoča daroval isti Saralan«. Parafraza. Glasovir. 4. Kosovel : »Moji Valentini«, valjček. Godba. 5. Prešeren: »Krst pri Savici«, uvod. Govori g. Josip Ferfolja. 6. F. S. Vilhar: »Mornar«. Besede Prešernove. Samospev tenorja s spreniljevanjem glasovirja. 7. Kolarič: »Miruj srce moje!« Pesem. Godba. 8. Hubad : »Luna sije !« Besede Piešernove. Mešan zbor. 9. Schreiner: »V veseli družbi«. Potpouri. ■Godba. 10. Prešeren: »Povodnji mož«. De-klamuje g. N. N. 11. Kopetzkv: »Potpourri o čeških narod, pesmih«. Godba. 12. a) Kamilo Mašek: »Kam?«, b) Kamilo Maše k: »Izgubljena vera«, c) F. S. Vilhar: »Ukazi«. Besede Prešernove. Samospev za tenor s spremljevanjem glasovirja. 13. Popper : »Tarantela«, za cello. Godba. 14. Živa podoba z deklamacijo. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 K, sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 st. Cisti dohodek je namenjen Prešernovemu spomeniku v Ljubljani; zato se darovi hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudno o d b o r. Odbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico« bo obcržaval v nedeljo, dne 23. decembra 1900, ob 9. uri predpoludne v »Slovanski Čitalnici« zborovanje, v katerem se prečitajo pravila »Zveze z a v o v a In i c goveje živine«. Ker je to zborovanje važno, vabimo vse p. n. zavarovalnice goveje živine v naši tržaški okolici in sploh živinorejce, četudi ne pripadajo še k nobeai zavarovalnici, da se tega zborovanja gotovo udeleže, ali pa vsaj odpošljejo zastopnika. Vesti iz ostale Primorske. X Naj pometa — pred svojim pragom! Sijor dotor Bennati namreč Pravijo, da je gospod Bennati dne 11. t. m. kričal našim volileem na Škofijah : »Kdo pa j pozna tega dra. Laginjo ? Vi poslušate jed-nega Kompareta ! itd.« No, gospod Bennati je bržkone pozabil, da tudi njega še ne pozna vsaki njegov vo-jlilec: A ne le to. Za Laginjo glasujejo vsi s srcem in prepričanjem, česar se ne more reči o Bennatiju. Za Bennatija bodo glasoval i |pač vsi italijanski in tisti naši zaslepljeni volilni možje, a glasovali ne bodo vsi z veseljem in j iz prepričanja. Bennatijevi najožji rojaki — 1 Koperčani — se izražajo o njem na način, ki ni baš laskav za bodočega (?) zastopnika pete kurije. Vse drugače je, nasproti temu, z La-ginjem. Za Laginjo bodo glasovali vsi navdušeno, z veseljem in prepričanjem ! Za Bennatija bodo'glasovali ali prisiljeni, ali podkupljeni, ali pa radi discipline (Italijani namreč). Bennati je velik kričač, a pri ljudstvu istotako — nepriljubljen, dočim je Laginja res v pravem pomenu besede ljubljenec naroda. Laginjo ljubi narod povsodi, tudi tam, kjer ga ne pozna! Kajti če ne pozna njega, pa pozna njegova — dela ! Po njihovih delih jih spoznate! O Laginju znamo, da je že storil veliko dobrega, da dela in bo delal, če mu Bog da zdravje ! O Bennatiju pa ne znamo druzega, nego to, da zna dobro kričati na občnih zborih italijanskega političnega društva in v deželnem zboru istrskem, i Takrat, ko je treba kričati, ko je treba za-•trjati, kako je Istra italijanska zemlja, takrat, ko je treba zatrjati, da Istra pripada k Italiji, kar da je povsem naravno, takrat je gospod Bennati v svojem elementu. Takrat pa, ko bi trebalo dela, resnega, pozitivnega dela na korist ubozega ljudstva, takrat Bennatija — ni! On očita našemu ljudstvu, da posluša jednega Kompareta. Ljudstvo naše posluša jednega Kompareta, ker je ta mož uči pra-i vico in govori resnico. Kompare ni ljudstvu še nikdar obljuboval ničesar, česar bi ne mogel spolniti, Bennati in njegovi podrepniki pa obljubujejo ljudstvu vse, a ne storč ničesar. ! Po Pomjanščini obljubujejo cestc in mostove, po drugih krajih objubujejo vodnjake, cerkve in Bog zna kaj še vse, Rukavčanom in Zvonečanom obljubujejo kastavske občinske 1 gojzde itd. Te in druge obljube delajo že 'dvajset trideset let, a spolnili niso še —nič! Zato naj gospoda le molčijo o tem, koga naše ljudstvo posluša, in naj gledajo raje svoje nevedno ljudstvo, in k u p I j e n o meso, katero prav radi prepuščamo — njim. X Kako sodijo Italijani o dr. Bennatiju. Neki naš narodnjak je slučajno prišel z nekim koperskim »pavlanom« (kmetom) v ra2govor o volitvah. Le-ta je rekel našemu človeku : »Storite vse mogoče, da ne bo izvoljen Bennati. To je......!« Tako sodi Italijan o italijanskem kandidatu za peto kurijo ! Med našim ljudstvom pa je tudi takih zapeljanih siromakov, ki bodo glasovali za Bennatija. Žalostno ! X Pevsko in bralno društvo »Dom« na Repentabru priredi dne 1. janu-varja domačo veselico (zabaven večer) v društveni dvorani pri gosp. Štefanu Ozbiču na Repentabru. Razpored obstoji iz petja, igre in slobodno zabave. Vstopnine ne bo nikake. Začetek ob 4. uri popoludne. Na ta zabavni večer so vabljeni vsi rodoljubi, vneti za slovensko stvar. Podpirajmo našo narodno stvar! Posebno pa vi domačini ne zamudite te prilike ! Bog in narod ! X Bogat lov. Iz Kozine nam pišejo : Dne 16. t. m. so lovci na Materijskem lovu postrelili 15 srn. G. Sigmund iz Trsta pa je pred malo dnevi ustrelil prav belega zajca. To se zdi neverjetno, ali je resnično, i Vstrelil ga je na Dragškem lovu. Zajec je t bil še precej velik. Ljudstvo se je prav čudilo tej divjačini. V remena so lepa in lovi bogati. X Mrtvo žensko truplo so našli minolo soboto zjutraj na cesti, ki vodi iz Kromberga v Solkan. Sodna komisija je konstatovala, da je bila ženska neka 56-letna Katarina Komel iz Kromberka. Dokazano je, da Komel ni bila pri zdravi pameti; njen mož in njen sin sta neprestano pazila na njo in sta po možnosti ustrezala njenim mnogokrat čudnim željam in zahtevam. — Ko se je minolo soboto proti jutru mož probudil, je zapazil, da žene ni v postelji, pač pa je njena obleka bila na stolici. Takoj sta se mož in sin napravila ter sta šla iskat ženo. Pozneje go jo prinesli na dom drugi ljudje — mrtvo, zmrznjeno. Vesti iz Kranjske. * N a g 1 o ra a je umrla včeraj opo-ludne na južnem kolodvoru v Ljubljani Marija Plei\veis iz Skoperč. Namenjena je bila v deželno bolnišnico, a ob izhodu na kolodvoru se je zgrudila na tla in bila v hipu mrtva. * Ljubljanski Tivolski park preosnujejo prihodnjo spomlad znatno v svrho bitstvene olepšave. * Osebna vest. Finančni koncipist v Ljubljani dr. R. Saj o vic Jje imenovan finančnim komisarjem. * Ljudska knjižnica in ljudska čitalnica po angležkem in ameri-čanskem vzorcu se ima ustanoviti v Ljubljani. To bo velevažna in prekoristna socijalna naprava, ki naj bi ne manjkala v nobenem večem kraju. Vesti iz Štajerske. — U m r 1 je v Celju dne 13. t. m. hišni posestnik Ivan Stegenšek. Pokojnik je bil ljubeznjiv družabnik in uzoren rodoljub. ■ tudi take osebe, ki jih je obsodilo državno sodišče. Vojna v južni Afriki. LONDON 18. (K. B.) Reuter javlja včeraj iz Capstadta: Burci so v soboto prodrli Čez reko Oranje od Ali\valwortha proti vzhodu v kapsko naselbino; trčili so ob konjenico Brabantovo, ki se je umaknila. ALHVALNORTH 18. (K. B.) Bitke, ki je bila 13. t. m. onstran Rouxvilla, se je udeležila le ena švadrona Brabantore vojske. Angleži so zgubili: 8 mrtvecev, in 18 ranjencev, katerih trije so že umrli. 48 mož je ujetih. listaj a u a Kitajskem. BERO L IN 18. (K. B.) Grof NValdersee javlja dne 14. t. m. iz Pekinga : Jutri prične redno obratovanje železnice Tongka-Peking. RIM 18. (K. B.) « Agcnzia Štefani* javlja dne 18. t. m. iz Pekinga, da bodo imeli inozemski poslaniki jutri sejo, v kateri bržkone določijo končno besedilo note, ki jo dopošljejo kitajskim pogajalcem o mirit. NEAV-VORK 18. (K. B.) Včerajšnja brzojavka iz Pekinga pravi : General Chaftee je odposlal oddelek konjenikov in pešcev proti Hosifu, da bi se prepričal o napadu bokser-jev na Hosifu; vojaki naj bi preiskali okolico ter zatrli vsako motenje miru po bok-serjih in ustaših. Pokrajinska vlada je imela danes sejo, katere se je udeležilo tudi 5 odličnih Kitajcev, ki so bili naprošeni v to. Razne vesti. Koliko je v Avstriji državnih uradnikov? Leta 1880. je bilo v Avstriji 32.660 držav-L nih uradnikov, leta 1892. pa 39.648, a leta 1899. že 65.439. Število je tako naraslo baje radi podržavljenja železnic. Od tega skupnega števila je podrejenih finančnemu mini-sterstvu 15.409, železniškemu 14.491, trgovinskemu 11.439, pravosodnemu 11.003, mi-nisterstvu za uk in bogočastje 665i», za notranje stvari 4736, za poljedelstvo 1022 ; v vseh ostalih državnih uradih je 589 uradnikov. Plača vseh teh uradnikov je bila za leto 1900 proračunjena na 169,138.281 kron, dočim je leta 1892 znašala le 90,618.160 kron. Toliko je pač jasno, da bo v Avstriji kmetov kmalu manj nego uradnikov ! Demetrij Papakosta umrl. Zloglasni tat Demetrij Papakosta, čegar specijaliteta je bila ulomljanje v blagajnice in ki je proslul tudi v Trstu, je umrl v kaznilnici v AVaitzenu na Ogrskem. Plemenita ustanova bivše plesalke. Bivša kraljeva ravnateljica balleta dvornega gledišča v Monakovu g. Lucija Grahn-Young je glasom listin notarja Grimma od 26. nov. z zneskom od prilično 220.000 mark v vrednostnih papirjih in dolga prosto hišo v vrednosti od približno 180.000 mark, torej v skupnem znesku od 400.000 mark zasnovala krajevno dobrotvorno ustanovo. Namen ustanove je, dajati podporo studujočim brez razlike konfesije ali spola, ki se hočejo na jednem izmed monakovskih učnih zavodov izobraziti za stanovsko delavnost. Ustanova stopi v moč ob smrti veledušne zasnovate-ljice, ki je bila svoj čas slavna plesalka. Književnost in umetnost. Slovenska umetniška razstava v Zagrebu bo obsezala okoli 130 slik in kipov. V7 sosednjih sobanah pa bosta specijalni razstavi češkega slikarja Muche in hrvatskega slikarja C r n č i č a. Trgovina in promet. Ljudska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu novembru t. 1. bilo je pri ljubljanski kreditni banki vloženih na v lož ne knjižice in na tekoči račun 385.543 K 93 v., vzdignjenih pa 180.762 K 43 v. Stanje vseh vlog je znašalo dne 30. novembra t. 1. kron 718.304.11 v. Splošni promet v mesecu novembru znaša kron 12.615.590.86; skupni promet prvih 3 mesecev je torej 22.645.575.86 kron. KKKXKKK*KKXKXKKK Prva slo?, zaloia pMštva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. K X x * n x * K x X X X Brzojavna poročila. Volitve v državni zbor. LJUBLJANA 19. (Priv.) Klerikalci so ohranili vse svoje mandate. Voljeni so torej : dr. Žitnik, Pogačnik, Pfeifer, Povše in Vencajz. Iz deželnih zborov. OPAVA 19. (K. B.) Deželni zbor je sprejel predlogo glede doklade na žganjarino brez spremembe. ZADER 19. (K. B.) Deželni zbor je v svoji seji prošlo noč o enakosti glasov (13 proti 13) odklonil vladno predlogo o deželni dokladi na žganjarino. (To je smatrati kakor protest proti neugodni rešitvi vprašanja o dalmatinskih železnicah. Op. ur.) Za specijalno debato o predlogi je glasovalo 11 Hrvatov narodne stranke, 1 Srb, 1 italijanski avtonomist, proti pa štirje hrvatski narodnjaki, 4 členi hrvatske stranke prava, 3 Srbi in 2 italijanska avtonomist i. Iz francoskega parlamenta. PARIZ 19. (K. B.) Komora je sprejela včeraj v petih zaporednih sejah s 156 glasovi proti dvema skupni načrt o pomiloščenju ; isto obsega čine, ki so v zvezi z afero Drey-fus, nadalje zločine, ki so se dogodili na shodih, ter izgrede leta 1897. in 1898. v Alžiru. Toliko sej so provzročili nacijonalisti, ki so obetrnirali s tem, da so zahtevali vsa glasovanja po imenih ter hoteli, da se pomilosti Zalop in tovarna pohištva vsake vrate Alessanđro Levi Miazi t Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Bmrat izbor' ▼ tapetarijab, zrcalih In slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali !«!•-znico brei da bi te u to kaj zaraianao. OBUVALA! PEPI KBAŠEVEC • prt csrtrl St. Petri (Flaiza Rosario pot HMsko tal«) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe »e izvrše * tistem dnem. Odpošiljate* je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste t največjo natanjčnoatjo I« točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojM naročbe m priporoča Joaip StajitiČ čavlj. mojsUs Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižice m 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednotna papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuiiranje obligacij. Živnostenski banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.006 Reservni zaklad nad 7,000.000 X. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcab, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Osiravi. ic o? JJL Mednarodni 4- 4. 8 f I* Panorama 8 TRST Borzni trsr U TRST Jako zanimivo potovanje v — — e o MOSKVO 0 0 Q nekdanjo prestolnico Rusije. — C/ Slavnostno kronanje in velika ne- o sreča na kodinskem polji.. i^jj JABOLKA najfinejše vrste, 5 kg1 franko po poštnem povzetju g1].. 1.2O, naprej gl. l.lO pošlje J. Razboršek Šmartno pri Litiji (Kranjsko) Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianisti) se rkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii »a mesečne obroke od kron više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg: it. 9. Svetovna razstava v Parizu 1900 »Srelirna kolajna«, ki je najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske 7,a pianoforte. >ajhitreja razprodaja 350 komadov za gtd. 1.80 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico s 3 letnim jamstvom; 1 krasen jantarjev ustnik za cigarete; 1 krasen prstan z imit. žlahtnim kamenom; 0 komadov najfinejših žepnih rut; 1 garuit. manšetnih in naprsnih gumbov iz double-zlata, vsi s patent, zaponko; 1 lepo dišeča toiletna Žajfa j 1 najfin. žepni nož; 1 uajfin. pov$arka od usnja: 1 krasno toil. ogledalo z etvijetoj i iiajun. Žepna pisalna oprava; i par najfm. gumbov za dame z imit. briljanti, jako premotljivo ; 20 predmetov za dopisovalno porabo in se 300 kosov različnih predmetov, ki eo pri hiši neizogibno potrebni. Vse skupaj z uro vred stane le gld. 1.80. Razpošilja proti povzetju Ch. 3ungwirth, Krakovo 5/40 •gNZa neugajajoče se pošlje denar nazaj. F I L I J A L K A c. kr. um. avstr. kreditnega za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2V4°/„ 30-dnevni odkaz 2%«/. 30- n „ 3 s/4% ! | 3-mesečni 6- 2V/« »V/o J—L SSovenci! Slovenke! Voščilo (Biks) v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko. o o o oo oo oo Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! Glavno zalogo ima 3van T)rufovka, zaloga usnja in tovarna nadplatov v Gorici. Na drobno prodajajo v Trstu aledeći gg. trgovci. M. Milonig, ulica Ghepa 4; D "" 'al. Poste nuove 5; Hanibal Skerl ul. Pilone 4; Al. P1—-1 ul. Giulia 7 ; Josip Kranjc ul. Media 13; Andrej Urt uova; Jos. Kocjančič ul. Barriera 19; I. Prelog ul E Rojan pri cerkvi 1; Iv. Tomažič ul. Molln a vento 3. TI-TT Kathreiner je samo pravi v znanih Kathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računaj očih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava jo tam, kjer se zavoljo zdravja bobova k*ft prepove, najboljši nadomestek. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresu. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tro pave Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Oloracu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja In prodaja bitku 1 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSiini pogoji. P re d u j mL Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Bprejeniajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali geberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani SpitaUke ulice It. 2. ff ■I Ulica Poste vecchie 16 vogal ulice Caserma pod novo mnnicipalno palačo. G. G U L A Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovino 2 dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgrunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini. Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk, Toči na drobno (od % litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd. IC po najnižjih cenah. Na izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut Itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti ^ nizkim obrestim. ■ s* varovanj o proti kurzni izgubi. Piodus k vsem žrebanjem. Pekarna „Pri domači pekci z Grete ' se nahaja v Trst. -- ulici Kiborgo št. 15 — Trst. Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na dan svež krtih in razno drugo fino pecivo. Zaloga olja 111 kolonialnega blaga. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v ulici (jhega št. 11. v crstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja. kisa. mila, kave, sladkorja, riža itd. Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od 5 kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani Alojz Trevisan. Naznanilo. Ivan Vites naznanja, tla bo nastavil dne 20. decembra 1900 novo mesnico v BorŠtu v občinski hiši in sicer pa sledečih cenah : Goveje meso: T. kraj po 44 nč. ali S S st. klii. IT. „ „ 52 „ „ 104 „ „ Presieevo: po r>2 nvč. ali 104 st. klg. itd. Ivan Vites. V najem se odda lepa meblirana soba s posebnim uhodom pri neki slovenski družini. — Kje —- pove iz prijaznosti uredn. Edinosti « Fran \Yilhelm ov ifiiajajiči čaj od Frana Willielm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA. registrovano društvo z omejeno zavezo, v Goriei Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. Hranilne vlogo sprejemajo se od vsaeega^ če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> ,ie hi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/*0/^ Urad nje vsaki dan od do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure ]>opol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. FoStno-bran. račun št?. 837.315. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoći račun in na glrokonto s 4l/t°/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdigja. Eskompt meojlo najkulantneje. Borzna naroMla. /