DOLENJSKI LIST Št. 49 (820) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 9. decembra 1965 Šentjernej vključen v ATC še eno delovno zmago smo zabeležili včeraj popoldne: v Šentjerneju so predstavniki podjetja za PTT promet Novo mesto ob navzočnosti gostov iz Novega mesta in domačinov izročili v obratovanje novo avtomatsko telefonsko centralo. Šentjernej je s tem dobil stalno telefonsko zvezo z drugimi večjimi kraji v Jugoslaviji, nove naprave pa so montirane v prostoru poleg krajevnega urada. ATC Šentjernej je priključena v omrežno skupino Novo mesto, torej — 068. Rudarja s Senovega niso mogli rešiti V ponedeljek zvečer je v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri padcu v 29 metrov globok jašek v rudniku Senovo, 42-letni rudar Jože Bo-žičnik. Navzlic vsem naporom zdravstvenega osebja je ponesrečenec nekaj ur po Padcu umrl. S POSVETA POSLANCEV V SEVNICI Pogosteje se bodo sestajali Občinski odbor SZDL v inšpekcijo, poštno inšpekcijo okoliških naseljih, medtem Sevnici je minuli petek skli- in še nekatere druge inšpek- ko za Sevnico, kjer imajo cal posvet s poslanci vseh cijske službe. urbanistični načrt, to ni po- zborov, na dnevnem redu pa Poslance so občinski pred- trebno. je bila razprava o povezano- stavniki seznanili tudi s po- Vsi prisotni so menili, da sti poslancev z volivci, občin- manjkljivimi predpisi, kar so taki posveti obojestransko skupščino in političnimi občinski organi večkrat nepri- sko koristni in v bodoče naj organizacijami. Dogovorili so jetno občutijo. Tako mora na bi jih sklicevali bodisi pose, naj bi taki posveti postali primer dati republika soglas- slanci bodisi občinski pred-redna oblika sodelovanja in Je za gradbeno dovoljenje v stavniki. da naj bi se poslanci posve- Prvi stroj že vleče steklo V nedeljo so v novi steklarni potegnili iz velike kadi prve metre stekla — Proizvodnja takorekoč za poldrugo leto vnaprej razprodana! V novomeški tovarni ravnega stekla so v nedeljo začeli s poizkusnim vlečenjem stekla. Prvo vlečenje na enem stroju je bilo uspešno in pričakujejo, da bodo lahko že v kratkem nudili tržišču prve plošče tovali na tak način tudi pred obravnavanjem raznih zakonov v skupščini. Na petkovem posvetu so razpravljali še o medobčinskih službah, ki so zdaj raztresene in vezane deloma na Novo mesto deloma na Celje oz. Posavje. Govorili so o raznih inšpekcijah, ki so jih občine dolžne imeti, a bi se lahko ustanovile samo v republiki. Vsaka nova služba namreč obremenjuje občinski proračun. Poslanci so imeli v mislih elektroenergetsko bo obiskal Kostanjevico in Krško. O izrednem uspehu Kostanj evičanov v Zagrebu bomo podrobneje še poročali. P. D. »LOJZE KOŠAK« V ZAGREBU Izreden uspeh Kostanjevičanov V nedeljo, 5. decembra popoldne, je kostanjeviško prosvetno 'društvo »Lojze Košak« gostovalo v zagrebškem Dramskem kazalištu z ljudsko dramo »Miklova Zala«. Dvorana je bila na-**ito polna. Predstavniki Slovenskega društva »Slovenski dom« iz Zagreba so Povedali, da gledališče že dolgo ni bilo tako polno. Kostanj eviški igralci so doživeli z odlično podano igro izreden uspeh, saj so jim zagrebški Slovenci in drugi gledalci z navdušenimi aplavzi večkrat prekinili igro. Predstave se je med drugimi uglednimi Predstavniki javnega in kulturnega življenja Zagreba udeležil tudi generalni konzul čehoslovaške socialistične republike Josef Pavliček s soprogo, ki je bil nad predstavo izredno navdušen. Obljubil je, da Naj bo dež ali sneg, megleno, sončno ali vetrovno — delo teče dalje, asfaltni pas na rekonstruiranem odseku ceste Trebnje—Mirna pa se vsak dan podaljša za nekaj deset metrov. Asfaltiranje ceste, ki bo povezovala sosednji občini — trebanjsko in sevniško — zlagoma napreduje. Računajo, da bodo letos pokrili z asfaltom vso pripravljeno traso te ceste. — Prihodnje leto bo prav gotovo treba zastaviti vse sile in sredstva, da bo ta prepotrebna cesta čimprej rekonstruirana in asfaltirana, s čemer se bo Spod. Posavju odprla še ena bližnjica na avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. — Na sliki: skupina delavcev novomeškega Cestnega podjetja, ki dela izvaja, pri ročnem asfaltiranju. (Foto: Ivan Zoran) Veliki Gaber v avtomatskem omrežju 14. decembra so tudi Veliki Gaber pripojili na avtomatsko telefonsko omrežje, ki ga je v dolenjskih obči-1*b razvilo novomeško Podjetje za ptt promet. Pred tem Ib bila telefonska zveza z Velikim Gabrom mogoča samo Preko pošte v Šentvidu pri Stični. Kaj bo letos prine- j sef dedek Mraz? S Učiteljstvo, društva prijateljev mladine in pionirski odredi v osnovnih šolah krške občine se že dalj časa pripravljajo na novo leto, ki ga bodo učenci začeli praznovati po 20. decembru. Marsikje se učijo pesmic in igric kulturne prireditve, ki bo. flo skoraj v vsaki šoli. Tudi fleđek Mraz se bo vpregel v sani oblo/ene z dobrotami, ne vedo pa, če bo lahko fiškal vse učence. Računa-J0- da ga bodo iz finančne Zadrege rešila podjetja. Kolektiv brestaniške elektrarne * med prvimi pokazal razu-**>eva«jn in sklenil r-ris-eva-" 7-n tak sklep so glasovale vse članice brez izieme. kar ie vsekakor velik nolitični uspeh, /lasti — če upoštevamo, koliko jih je. k; M radi to enotnost Afrike razbili i" ki so ji že napovedovali konec. D NOVE HO SI MINHOVE MIROVNE POBUDE — Predsednik DR Vietnama Ho Si Minb j* v intervjuju za britansko televizijo znova naglasi!, da je vietnamsko ljudstvo odločno za mir ter ponovil že znane točke. ko>:0 naj bi ga dosegli. (Prencliinje bombardiranja DR Vietnama, umik Atomskih sil iz Južnega Vietnama ter ustvarjanje možnosti, da bi vietnamsko ljudstvo samo odločilo o svoii prihodnosti, kakor je to določeno po ženevskih sporazumih.) O KONEC SPORA MED KATOLIŠKO IN PRAVOSLAVNO CERKVIJO — V torek je ekumenski koncil, ki saseda v baziliki sv: Petra v Rimu, svečano razglasi' konec devet sto let starega spora med Rimom in Kizancem. V znak spora se je papež Pavel VI. P°" ljubil z odposl mrom bizantinskega patriarha. Koncil je sprejel s« vrsto deklaracij in sklepov. Letos največji sejem v Novem mestu 6. decembra je bil po novembrskem premoru spet sejem v Novem mestu. Promet je bil tokrat rekorden v letošnjem letu. Naprodaj je bilo 1821 pujskov in 416 glav govedi. Prašički so veljali od ~000 do 28.000 dinarjev, voli od 530 do 565 dinarjev za kilogram, krave 330 do 450 dinarjev kilogram, mlada živina 540 do 570 dinarjev kilogram. V glavnem so bile kupčije sklenjene med kmetovalci, medtem ko je bilo za zakol odkupljenega zelo malo. 6 glasil kočevskih podjetij V občini Kočevje ima trenutno 6 delovnih kolektivov (ČZP Kočevski tisk, Tekstila-na. Rudnik, Itas, Zidar in KGP) svoja glasila. V teh ko. lektivih je informiranost zadovoljiva. Občinski sindikalni svet je pred kratkim napravil v osmih večjih kolektivih anketo o tem, kako so zaposleni seznanjeni z najpomembnejšimi dogajanji v podjetju. Ugotovil je, da so čla. n.i kolektiva najslabše informirani v delovnih organizacijah, kjer uporabljajo za obveščanje le oglasne deske. PRED NOVIM PRORAČUNSKIM LETOM METLIŠKE OBČINE 'tonski proračun m mmm mm mm Vprašanje proračunske potrošnje obravnavamo danes v okviru reforme, kar je povsem razumljivo. Potrebno pa je narediti več analiz, kako in na kakšen način financirati določene službe in dejavnosti, za katere smo dolžni skrbeti po ustavi, ter na kak način reševati zadeve, vezane na dodatno zbiranje sredstev iz gospodarstva in od občanov. Vsem je znano, da je bilo v zadnjem času čutiti močan pritisk na proračunska sredstva po mnenju, da je le občinski proračun tisti, ki mora ugoditi zahtevam določenih služb in občanov. Pri sedanji in prihodnji zmanjšani proračunski potrošnji pa je prav verjetno potrebno to mnenje spremeniti. Najbrž bo to zaradi navad in nerešenih problemov boleče, menim pa, da kljub vsemu nujno potrebno. Uveljavilo se je mnenje, da so samo nekateri poklicani za reševanje proračunske potrošnje, drugi pa so dolžni dajati sredstva. Vendar so taka mišljenja zelo enostranska in ne prispevajo k reševanju odprtih vprašanj. »To zahtevamo - ono želimo ...« Ni dovolj, da samo opozarjamo na to, kar ni rešeno, „INIS" INDUSTRIJA STEKLA NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta: V TEHNIČNEM SEKTORJU: skladiščnega delavca zmesarne — NK delavec topilca I. — VKV ključavničar dveh pomočnikov topilca — NK delavec dveh delavcev za vsip — NK delavec strojnika I. — VKV ključavničar štirih opazovalcev steklenega traku — NK delavec strojnika II. — KV ključavničar treh lomilcev steklenega traku — PK industrijski delavec šest rezalcev steklenega traku — delavec za priučitev delavca za odvoz črepinj — NK delavec, fizična dela treh obratnih električarjev — VK ali KV električar za šibki tok V KOMERCIALNEM SEKTORJU: rezalca — KV steklar, pet delovnih mest 12 odnašalcev stekla — NK delavec 5 pomožnih delavcev — NK delavec 5 delavcev v odpremi — NK delavec odpremnika vagonov — ESŠ z enoletno prakso 5 skladiščnih delavcev — priučen trgovske stroke evidentika — ESŠ z enoletno prakso V SPLOŠNEM SEKTORJU: dveh delavk v kuhinji — osemletka, zdravstveno neoporečni Vsa razpisana delovna mesta so predvidena za moško delovno silo in je minimalni pogoj zaradi nadaljnjega izobraževanja dokončana osemletka. Pismene ponudbe pošljite kadrovski službi. Ponudba mora obsegati opis izobrazbe in dosedanje zaposlitve, rojstne podatke in točen naslov. Nastop dela je možen takoj. Rok prijav je 18. decembra 1965. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v osmih dneh po preteku roka za sprejem ponudbe. Osebni dohodki po začasnem pravilniku, stanovanja niso zagotovljena temveč bi morali predlagati, na kak način je posamezna zadeva rešljiva in še: take akcije pomagajmo reševati vsi, ne le nekateri! V mislih imam razprave na sejah skupščine, na sestankih, zborih volivcev ple-numih, razne prošnje, pritožbe itd. V vseh lahko zasledimo besede: »To bi prosili . . .« To zahtevamo . . •« »To je sramota« . . . »Ali je to kak odnos?« . . . »Jaz sem zaslužil« ... »Naš kraj je zaslužen« ... in podobno. Zelo malo pa je bilo slišati pohval za vse, kar je dala in še daje naša skupnost občanom. Omenim naj, da so med nekaterimi zahtevami često-krat tudi take, ki bi jih zasebnik, vas ali naše gospodarstvo laže rešili kot proračun. Velike želje so že v začetku letošnjega leta povzo-čile zelo težaven položaj v občinskem proračunu. Zahteve so znašale preko 500 milijonov dinarjev, medtem ko smo tedaj razpolagali le s 395 milijoni, po rebalansu v oktobru pa smo morali potrošnjo zmanjšati še za nadaljnjih 40 milijonov dinarjev. Krepko razliko med možnostmi in hotenji pa je gotovo silno težko uskladiti. Marsikaj bomo morali odložiti Zmanjšanje proračunske potrošnje je pogojeno z reformo in materialno možnostjo občanov, zato bomo morali določene obveznosti iz proračuna še bolj kot doslej prenašati na koristnike in gospodarstvo. Nekatere predloge bomo morali začasno odložiti, druge povsem odkloniti. Letos smo izven proračuna zbrali v občini še 82 milijonov dinarjev, predvsem za financiranje strokovnega šolstva II. stopnje, za gradnjo osnovne šole, za vodovod in druge komunalne ureditve. Ob tem pa so bila naša prizadevanja še obsuta z očitki, češ da ne upoštevamo predlogov občanov, izraženi so bili dvomi v pravičnost razdeljevanja sredstev itd. Nekateri so menili tudi to, da občina ni sposobna določenih problemov posredovati republiki, ki naj bi poskrbela za njih rešitev. Ob tem bi rad omenil, da je republika storila vse, kar je bilo v njenih možnostih in ne bi bilo pošteno iskati rešitve samo od nje. S treznimi predlogi v leto 1966 Letošnje proračunske razprave so nam dale mnogo izkušenj, pokazalo pa se je tudi, da so naše zahteve le prevelike. Ker se bližamo novemu proračunskemu letu, bi želel, da o tem razmislimo in doumemo, da bo tudi leto 1966 povezano z velikimi težavami. Svoje zahtevke in plane bomo morali sestaviti tako, da bodo skromno zadostovali potrebam in le v okviru možnosti občinskega proračuna. V proračunu pa bi morali občani videti tudi obveznosti in ne samo koristi! Še vedno imamo vrsto davkoplačevalcev, ki ne uresničujejo svojih obveznosti do družbe ali pa jih izvršujejo z veliko nevoljo in šele na intervencije. Menim, da tudi to sodi v razprave o družbenih planih in proračunih, ker so obveznosti proračuna odvisne od dotoka proračunskih sredstev. Lahko verjamete, da bi bila najbolj zadovoljna občinska skupščina, če bi lahko zadostila vsem potrebam in željam občanov. Zavedati pa se moramo, da nerešenih problemov ne bo nikoli primanjkovalo in da bodo nekateri vedno ostajali odprti, razen tega se bodo porajali novi. Važno je, da znamo pre-. soditi našo materialno moč cer v njenih okvirih iskati možnosti za rešitev problemov neodložljivega značaja. Vidiš Janez, kar smo posadili, to zdaj raste Te vrstice pišem zaradi presoje za novo plansko leto, ker želim, da bi bili predlogi čimbolj realni. Ne bi smeli samo tarnati in kritizirati, temveč se vživeti v težave občinske skupščine in njenih organov. Ne gre za to, da nočemo določenih problemov razumeti, temveč, da so zahteve prevelike in presega« jo naše materialne možnosti. Ob vsem pa bi morali tudi upoštevati, da so bili v zad» njih desetih letih ustvarjeni taki materialni pogoji obč» nov, za katerih razvoj bi v normalnem času potrebovali vsaj 30 let. FRANC VRVIŠCAS TUJI RIBIČI BI RADI VEČ UJELI Izkoristimo Kolpo in njeno bogastvo! Minuli mesec so se v Metliki sestali zastopniki karlov-ške in dolenjske turistične zveze, da se ponovno pogovore o gospodarskem načrtu za Kolpo in o perspektivnem programu turističnega razvoja na obeh bregovih te reke. Sestanka se je udeležil tudi zastopnik metliške občine. Od zadnjega večjega sestanka turističnih delavcev in predstavnikov obkolpskih ribiških družin, ki je bil maja 1963 na Vinici in kasneje še v Ozlju, se je namreč marsikaj spremenilo. Takrat so ribiške družine želele dobiti kakega inozemskega ribiča^ ki bi za devize ribaril v njihovih vodah, pa se je tak gost le poredko oglasil ob Kolpi. Danes pa je drugače. Tuji ribiči se že v velikih skupinah prijavljajo, da bi s trnkom v rokah ob naših Izvoz V LEP1- SU presežen Kolektiv lesno predelovalne industrije LEPIŠ Suhor je v 10 mesecih poslovanja v letošnjem letu dosegli 190 milijonov plačane realizacije od 250 milijonov letnega plana. Številke niso preveč ugodne zavoljo tolikih dolžnikov, vendar računski podatki zadnje dni kažejo, da so stranke začele plačevati). — Zelo lep uspeh pa je kolektiv LEPIŠ dosegel pri izvozu, saj so do konca novembra izvozili že za 121 milijonov dinar, jev ali več kot je predvideval letni plan. Konec novembra je bil tudi končan trimesečni seminar za člane kolektiva. Seminar, katerega je organizirala Delavska univerza, je obiskovalo 23 zaposlenih. Od teh pa je tečaj uspešno končalo in sd pridobilo polkvalifikacijo le 15 ljudi. vodah preživeli svoje dopuste oziroma proste dni. če pe se tujci že potrudijo do naših rek in potokov, potem tudi žele priti do poštenega ribiškega plena. Tu pa se je nenadoma zataknilo. Rib ni. Vsaj ne v taki meri, kot si jih žele tujci ali kot si jih moramo želeti tudi mi, če hočemo, da bo na Kolpi zaživel ribolovni turizem. Dogovori ribiških družin tostran in onstran Kolpe, da bodo v minulih letih ob sodelovanju občinskih skupščin po sprejetem ključu priskrbele toliko in toliko denarnih sredstev za vložitev ribjega zaroda, v glavnem namreč niso bile izpolnjene. Kolpa in druge vode so povečini prazne. Take vode pa za inozemskega ribiča niso prav nič mikavne. S tem v zvezi pa se odpre še drugo vprašanje: treba je čimprej izdelati program za turističčni razvoj vsega kolp-skega območja. Treba je vedeti, katera cesta naj tujca privede do Kolpe, kje bo dobil ribiške vodnike, kje mu bo na razpolago čoln, kje bo laliko jedel, kje bo prespal itd. Pri tem pa ni vseeno, če mu v gostilni ali hotelu serviraj o dunajski zrezek ali pa če lahko dobi domače ribje specialitete, če je lahko por strežem z drugimi domačimi jedrni ali pijačami. Skratka: turizem in športni ribolov morata delati z roko v roki. Prav to je bil namen sestanka v Metliki. Treba je uskladiti ribolovni režim na Kolpi, priskrbeti denarna sredstva in vložiti primerno število ribjih mladic potočne postrvi, lipana, sulca, ščuke, soma in smuča, turistično izkoristiti vse območje Kolpe — osnova za to uredtev naj bodo zračni fotografski posnetki — pregledati prometne povezave in poleg obstoječih turističnih gostinskih objektov zgraditi še nove. Vse to naj bi Kolpi, ki je ena najbolj čistih, poleti pa najtoplejših slovenskih rek, odprlo nove vire za razvoj ribiškega in rekreacijskega turizma. Morda načrt niti ni preveč zahteven in neizvedljiv. Potrebno bo sicer nekaj najnujnejših denarnih sredstev, predvsem pa veliko zavzetosti je spomine za torkove lokalne ra-in vztrajnosti vseh tistih, ki vedo, kakšen vir dohodkov nam lahko odkrijejo Kolpa in njeni pritoki. ■ar Izobraževanje na delovnem mestu v tovarni papirja Tovarna celuloze in papirja v Krškem si zelo prizadeva za izobraževanje svojih zaposlenih, posebno še v proizvodnji. Težave pa nastajajo zaradi tega, ker obstajata v podjetju že dva letnika slušateljev papirniške šole in so predavatelji prezaposleni. Za-, to so sklenili v času obstoja papirniške šole izobraževati svoje delavce samo v nujnih primerih, vse ostalo izobraževanje pa bodo preložili na poznejši čas. Izobraževalni center bo imel še veliko dela, saj je kvalifikacijski sestav zaposlenih slab. Med zaposlenimi je tudi precej takih, ki nimajo končane osnovne šole. Razen tega tovarna Djuro Sala j tudi ne zanemarja izobraževanja na rednih šolah. Srednjih, višjih in visokih šolah štipendirajo 33 rednih in izrednih slušateljev. Spoznali so namreč, da bodo le s strokovnim kadrom lahko kos boljši proizvodnji in vedno večjim zahtevam trga. P. K. Boljše gospodarjenje s hišami, last kolektiva »Djuro Salaj« V tovarni papirja Djuro Salaj v Krškem so nedavno organi upravljanja sklenili ustanoviti enoto za gospodarjenje s stanovanjski! hišami, ki jih je zgradilo podjetje. V stanovanjsko izgradnjo je bilo vloženih veliko sredstev, nihče pa ni s stavbami družbenega standarda načrtno gospodaril. Ustanovljena enota bo imela v podjetju enak položaj kakor vse ostale enote v proizvodnji. Poslovala bo po svojih splošnih aktih, sprejetih od sveta enote in potrjenih od delavskega sveta. Podjet- je je dolžno novo enoto registrirati pri rednem sodišču. Torej bo enota tudi stranka v morebitnem sporu, vendar kljub temu ne bo nastopala kot pravna oseba. Poslovanje enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami bo organiziralo in vodilo knjigovodstvo podjetja. Organi upravljanja v tovarni smatrajo, da so sposobni prevzeti vso materialno odgovornost pred družbeno skupnostjo, ki zadeva gospodarjenje z objekti družbenega standarda.. Pavk. Podjetje »OBRTNIK« LJUBLJANA — OBRAT NOVO MESTO razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA OBRATA POGOJ: dokončana srednja ekonomska šola ali njej enakovredna šola ter 2 leti prakse v administraciji. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pogoj: dvomesečna poskusna doba. Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe na naslov: »OBRTNIK« - Novo mesto ISKRA - dom 13.080 delavcev Zadnje tedne se tudi v naših krajih širijo govorice, da se Jbodo oziroma da bi se radi nekateri sa-danji samostojni obrati ISKRE odcepili od matičnega podjetja ter začeli gospodariti za sebe. Pred takimi sklepi pa je potreben več kot le preudaren pomislek, saj gre za nadaljnji obstoj večjih in manjših kolektivov, ki se resda bore z različnimi težavami, ki pa prav gotovo ta svoja vprašanja veliko laže rešijo s skupnimi močmi v čvrsti organizaciji matičnega podjetja, seveda pa z vsemi samoupravljav-skimi pravicami in večjimi pristojnostmi kot so jih imeli ponekod doslej. Če bi se zdaj nekatere tovarne in Iskrini obrati na hitro odcepili od svojega podjetja, bi s tem samo potrdili, da že združitev ni bila pametna. Zato tehtno preudarimo in si pred takimi odločitvami oglejmo še nekatera pomembna dejstva. Za uvod: v tovarnah in obratih ISKRE dela danes nad 13.400 ljudi, ki jim je to podjetje postalo drugi dom; nad 40.000 ljudi je odvisnih od dobrega ali slabega tlela ISKRE, če namreč prištejemo sem dnost!), družbi pa je odstopila nad 37 milijard prispevkov in dajatev! Ustvarila je nad 11 milijard din skladov in povečala vrednost svojih osnovnih sredstev v tem času za 11 milijard. Lastne sklade je ustvarjalo družbeno akumulacijo in redno odvajalo družbene dajatve, je danes še vedno slabo opremljeno. Dobilo je le nekaj pičlih kratkoročnih kreditov, s katerimi nikakor ni moglo sanirati svojih dezinvestiranih tovarn. Ni bilo sredstev za moderno opremo v novih tovarnah, od katerih je skupnost terjala najsodobnejše izdelke elektronike! Podjetje je leta 1962 izdelalo svoj prvi dolgoročni program investicijske izgradnje. Potrebovalo bi: 18 milijard za osnovna in 6 milijard za obratna sredstva, spričo gospodarskih težav pa je program obtičal nekje na sredini. Podjetje je zato moralo Sindikalna podružnica šentjcrnejske ISKRE je pripravila ob 29. novembru poslovilni večer za vse tiste svoje člane, ki so odšli letos v pokoj. Med prijetnim kramljanjem in obujanjem spominov na leta, preživeta v podjetju, sta se odhajajočim tovarišem zahvalila za vse njihovo prizadevanje tudi predsednik sindikalne podružnice in direktor. Ker so vsi zvesti bralci Dolenjskega lista, želimo, da bi še nadalje prebirali domači priljubljeni tednik. (Foto: Polde Miklič) družinske člane zaposlenih. Tu imajo zlasti veliko delovnih mest žene in dekleta, saj je značaj kosovnega proizvajanja v ISKRI kot nalašč zanje. Ime ISKRA srečujemo danes na vsakem koraku, saj je že skoraj ni hiše, ki ne bi imela Iskrinega števca ali kinodvorane brez njenega projektorja; tu so telefonski aparati, električne in telefonske centrale z zaščitnimi Iskrmirni releji; na laboratorija brez njenih merilnih instrumentov in radijskega ali T V sprejemnika, ki ne bi imel vgrajenega njenega sestavnega dela itd. Na področju domače elektro in elektronske industrije pomeni ISKRA danes brez dvoma vodeče ime. Zrasla je iz skromnih razmer in iz lastnih sil, prekaša pa dandanes s svojim proizvodnim potencialom prenekatero podjetje, ki je bilo zgrajeno po voj ni izključno z družbenimi sredstvi! In dodajmo takoj: ISKRA take pomoči ni bila deležna, čeprav je poleg 4 združenih tovam razvila kasneje iz svojih skromnih sredstev nove obrate in tovarne po vsej Sloveniji, predvsem še v gospodarsko šibkih predelih, kot na Dolenjskem (Novo mesto, Šentjernej, Mokronog, Žužemberk, Višnja gora, Dobrepolje), v Beli krajini (Semič), v notranjskem Horjulu, na Primorskem (Nova Gorica, Sežana) in v Makedoniji (Prilep). V 15 letih je ISKRA dala skupnosti nad 87 milijard dinarjev narodnega dohodka (nevalori-Eiranega na današnjo vre- smotrno izkoriščala za povečevanje osnovnih, to je proizvajalnih sredstev, in tako hkrati krepila svojo gospodarsko osnovo. Samo lani je dosegel bruto produkt ISKRE že 41 milijard dinarjev, narodni dohodek pa 18,5 milijard, število zaposlenih se je v 14 letih povečalo za 6,5 krat, medtem pa je znašala vrednost osnovnih sredstev lani na 1 zaposlenega še vedno komaj 487.000 dinarjev. Podjetje, ki je ves čas poslovanja prenehati z investicijsko izgradnjo, saj tudi banke zlasti lani niso več izpolnjevale svojih obveznosti do ISKRE. V 15 letih je dala ISKRA domačemu trgu biaga v vrednosti 253 milijard! Lani je znašal narodni dohodek na 1 zaposlenega v ISKRI že 1,53 milijona din ali 1230 dolarjev, kar pomeni 4-kratno jugoslovansko povprečje. ISKRA je torej upoštevanja vreden ekonomski činitelj v državi in nikakor (ter nikomur!) ne more biti vseeno, v kakšnih pogojih dela ter ustvarja ta gigant naše elektro in elektronske industrije. Odkod torej finančne težave v ISKRI, ki so zadnje leto sem vsaj na videz grozile »zadušiti« kolektiv? Zelo malo se razlikujejo od težav, ki so na vsak način vplivale na skoraj vso predelovalno industrijo. Silno dinamična in ekspanzivna elektro ter elektronska industrija je v svojem 15-letnem razvoju prehitela samo sebe, druge panoge in sam naš razvoj gospodarstva! ISKRA ne taji, da je zašla v težave: potrebovala je močan uvoz reprodukcijskega materiala in večja obratna sredstva kot jih je imela. Deviz za uvoz je zlasti lani začelo primanjkovati, nesor tirane zaloge materialov so se začele kopičiti, bilo je tudi nekaj slabih notranjih planov — iz vsega tega pa se je razvila finančna kriza. V ISKRI so ji napovedali oster boj in so že dosegli tudi prve uspehe: notranje rezerve bodo letos sprostili za 6 milijard dinarjev. Obračanje sredstev poteka že veliko hitreje, na žiro računu pa so samo v zadnjih 2 mesecih dosegli znižano blo-kacijo za 4 milijarde. Vse investicije so začasno ustavljene, izvoz pa se je ogromno povečal in je čedalje pomembnejši tako za podjetje kot za vso našo skupnost. ISKRA hoče tudi v bodoče tesno sodelovati z najrazličnejšimi jugoslovanskimi proizvajalci, v svoj prvi plan pa je postavilo čvrsto reorganizacijo podjetja. Združeno podjetje ISKRA, o katerem so mnogo razpravljali tudi naši kolektivi, se bo izkopalo iz sedanjih prehodnih težav, o čemer ni treba dvomiti! ISKRA je v zadnjem poldrugem desetletju opravičila svoj obstoj z vi sokimi delovnimi uspehi. Trenutne težave, ki so na stale lani in letos, zato ne bi smele nikomur zameg liti pogledov v bodočnost — o tem pa naj resno razmišljajo člani vseh IS-KRINIH tovarn na našem področju! KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE j Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzij g ski postaji: Emil Parkclj, Jože Kulovic, Franc Zupančič ■ Ivan Turk in Anton Kraševec, člani kolektiva IMV Novo I mesto; Franc Kralj, član kolektiva Iskra Novo mesto; Franc a Hrovatič, avtoklepar iz Stranske vasi; Jožo Lernatič, Ivan = Hlavoič, Nikola Vukovič, Jože Barlolj, Jože Mužar, Janez g Koranič, Alojz Mosta, Rajko Miloič, Nedan Nikolič, Franc = Judež, Franc Pavlin, Franc Brulc, Janez Judež, Stanko § Medle, Drago Župevc, Vlado Tramte, Janez Deželan, Alojz f| Hribar, Miha Fifolt, Miha Zupančič, Mustafa Foštalič, Franc m Cimprič, Dragutin Glešič, Ludvik Romih, Branko Džordže- s vič, Rudi Vidmar, Anton Iludoklin, Sabid Masič, Milan g Avsec in Anton Brajdič, člani kolektiva Pionir Novo mesto: H Ivanka Rataj, Angela ReSetič iD Marija Gregorčič, iz Novo- g telesa Novo mesto; Ida Tavčar, Jože Purcber in Jože Sali, g člani kolektiva Vodovod Novo mesto; Alojz Božič, upokoje- gj nec iz Brusnic; Ana Berkopcc, gospodinja iz Brusnic; Jakob f| Gazvoda, posestnik iz Brusnic; Marica Blažič, Anton Virant. m Jože Cečelič in Ivan Debevc, člani kolektiva KZ Novo mesto; g Franc Bobič, Angela Pavlin, Marija Durič in Božica Sela- = kovic, člani kolektiva Zdravilišče Šmarješke Toplice. g Terezija Kralj, gospodinja iz Brusnic; Marija Bobič, Ma- m rija Gornik in Branka Bregar, članice kolektiva Iskra Sent- g jernej; Roman Celesnik, član kolektiva Osnovna šola Skoc- ■ jan; Martin Rukšc, član kolektiva Droga Novo mesto; Ana m Kraševec, gospodinja iz Brusnic; Jože ReSetič, posestnik i2 g Tomažje vasi; Albin Jane, posestnik iz Smečca; Janez Tram- g te, kovač iz Zloganja; Vida Lindič, gospodinja iz Sela; Vinko ' s Pevec, delavec iz Hrastulja; Julka Anderlič, gospodinja \7 g Zbur; Jožefa Mrgole, gospodinja iz Zbur; Anica Hrastar g gospodinja iz Zloganja; Viljem Granda, delavec iz Čelevca; jj Ivan Erban, posestnik iz Hrastulij; Jožefa Dolenšek, gospo- g dinja iz Zbur; Franc Medle, delavec iz šmarjete; Jože Zoran, g član kolektiva Medobčinska zavarovalnica Novo mesto; Alojz §§ Komljancc, posestnik iz Zloganja; Ivan Perme, posestnik iz g šmarjete; Anton Hočevar, posestnik iz škocjana; Lija Kps. g članica kolektiva Pošta Šmarjeta; Ciril Beretič, upokojenec m iz šmarjete. §§ Alojz Hočevar, upokojenec iz Šmarjete; Viktor Gal, po- g sestnik iz Zbur; Ana Cečelič, gospodinja iz Griča; Karolina g Mesojedec, delavka iz Lakenca; Cecilija Gabrijel, gospodinja g iz Šmarjete; Ivan Bobnar, član kolektiva GO Mokronog; g Janez Pirnar, posestnik iz Zbur, Vinko Gorenc, posestnik iz g Zbur; Marija Kvasnik, gospodinja iz Klevevža; Marija Ivan- §j čič, gospodinja iz Gorenje vasi; Marija Matko, gospodinja iz §| Malih Poljan; Janez Gazvoda, član kolektiva, Varnost Novo 9 mesto; Franc Mesojedec, posestnik iz Celevca; Franc Ander- g Iič, posestnik iz Dola; Alojz Zupan, posestnik iz Dola; Ha- j san Tričič, član kolektiva Pionir Novo mesto. Odbor za delovna razmerja pri podjetju OPREMALES NOVO MESTO • razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 prosto delovno mesto v pripravi dela pogoj: lesnoindustrijski tehnik s prakso 2 MIZARJA za dela v brusilnici 6 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV po možnosti že priučenih v lesni stroki. Vsi kandidati naj bi po možnosti že imeli odslužen vojaški rok. OPREMALES - NOVO MESTO TRDINOVA 45 — p. p. 7 V soboto, 4. decembra, se je v KOMUNALNI BANKI v Novem mestu zbrala komisija za žrebanje hranilnih vlog. V komisiji so bili po en predstavnik varče: valcev iz poslovnih enot KB v Metliki, Novem mestu, Krškem in Trebnjem, 2 predstavnika SDK in 1 predstavnik KB Novo mesto. Kot prva je bila izžrebana hranilna knjižica št. 47 iz KB Novo mesto. Na sliki: pogled na komisijo med žrebanjem. (Foto: Miloš Jakopec) I OBVESTILO ! 3 9 Komunalne banke Novo mesto o nagradnem Sžrebanju za vlagatelje, ki vlagajo pri Komunal ni banki Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem Metliki in Trebnjem. V prvi skupini so bili izžrebani vlagatelji, ki so imeli na dan 29. 11. 1965 pri Komunalni g Bbanki Novo mesto ali pri njeni poslovni enoti S v Krškem, Metliki ali Trebnjem na hranilni g B knjižici najmanj 50.000 din. Nagrade po 10.000.- din prejmejo vlagatelji, J pjj ki imajo naslednjo številko hranilne knjižice: a) pri Komunalni banki Novo mesto: 47, S 5200, 3395, 5246, 246, 4177, 3708, 1159, 3070 in « 1579. b) pri poslovni enoti Krško: 1042/2, 2855/1, I 1540/1, 1354/2. c) pri poslovni enoti Metlika :28/2. V drugi skupini prejmejo praktične nagrade a vlagatelji ,vezanih vlog, ki so imeli na dan 29. 11. 1965 pri Komunalni banki Novo mesto ali pri poslovni enoti Krško, Metlika ali Trebnje jji vloženih najmanj 100.000.- din na odpovedni g rok 13 mesecev ali več. Praktične nagrade prejmejo vlagatelji, ki S imajo naslednjo številko hranilne vloge: a) Pri Komunalni banki Novo mesto: 5614 transistorski sprejemnik, 27 električni g kuhalnik na dve plošči, 5929 ekonom lonec 7 a litrov, 386 fotoaparat Pentona II, 5767 fotoaparat Pentona II, 1827 električni mlinček na kavo. b) pri poslovni enoti Krško: 2672/1 radijski sprejemnik, 2702/1 žensko ko- J lo, 2648/1 moško kolo, 2683/1 električni brivski g aparat, 1344/1 električni brivski aparat, 2767/1 i električni kuhalnik na dve plošči, 2743/1 eko- g nom lonec, 2603/1 električni mlinček za kavo. ti c) pri poslovni enoti Metlika: 90 a transistor- g ski sprejemnik. Vlagatelje, katerih knjižice so bile izžreba- Bj ne, bo banka pismeno obvestila. Komunalna banka 5 Novo mesto p S Od prvega do šestega kongresa Prihodnjo pomlad bo ne le za nad 700.000 članov Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, temveč za vse delovne ljudi naše republike pomemben političen dogodek. Glavni odbor SZDL Slovenije je namreč na svoji t^r' - i seji sklenil za 5. april 1966 sklicati VI. kongres Socialistične zveze Slovenije. Kongresi te naše najbolj množične organizacije so bili vedno pomemben mejnik v našem razvoju. Na njih so delegati ocenili prehojeno pot v preteklosti in sprejeli sklepe za prihodnji razvoj. I. kongres Osvobodilne fronte Slovenije je bil 15. in 16. julija 1945. v Ljubljani. Na kongresnem prostoru v Tivoliju se je zbralo več sto delegatov, večidel še v partizanskih uniformah. Dobra dva meseca, kar je osvobodilna vojska pregnala okupatorja s slovenskega ozemlja, so delegati po poročilih Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ocenili veličastno pot najtežavnejšega dela slovenske nacionalne zgodovine. Kongres je zastavil nalogo razviti Osvobodilno fronto kot borbeno demokratično zvezo slovenskega ljudstva za obrambo v narodnoosvobodilni borbi izvojevanih pridobitev, nakazal je nalogo, kako združiti v njej vse delovne plasti našega naroda za obnovo porušene domovine, graditev ljudske oblasti ter v boju proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Pičla tri leta po I. kongresu so med 26. in 28. aprilom 1948. leta zasedali v Ljubljani delegati na II. kongresu Osvobodilne fronte Slovenije. Ta kongres je bil v obdobju, ko je bila obnova v vojni porušene dežele v glavnem zaključena, začela pa se je bitka za izvajanje prvega petletnega plana. II. kongres Osvobodilne fronte je nakazal naloge pri prehodu v zgodovinsko obdobje, ko smo začeli s planskim gospodarstvom graditi Socializem v naši državi. Sredi leta 1950 sprejeti zakon o upravljan iu podjetij je utemeljil samoupravljanje kot posebno obliko naše socialistične demokracije. III. kongres Osvobodilne fronte 27. in 28. aprila 1951 ni bil v nič manj težavnrm obdobju, kakor je bila narodnoosvobodilna borba. Gospodarske in politične težave, ki so nam jih povzročili po resoluciji Informbiroja 19481 leta, smo premagali z doslednim uveljavljanjem resnične socialistične demokracije. III. kongres Osvobodilne fronte Slovenije je takrat v imenu vsega slovenskega ljudstva pozdravil ukrepe našega državnega vodstva in sklenil vse svoje člane še odločneje mobilizirati za utrjevanje IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE 1 IZKAZNICA ZA t KONGRES OF SLOVENIJE 15.-16. JULIJA 1945 naše samostojnosti in graditve socialistične demokracije. Na IV. kongresu takrat že Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije od 25. do 27. aprila 1953 so delegati že lahko razpravljali o doseženih uspehih v razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja. Takrat pa je bilo tudi že očitno, da se bo samoupravljanje neprestano spopadalo z admi- nistrativno-birokratskimi težnjami. Zato je tudi bila osrednja tema IV. kongresa, kako nadalje razvijati samoupravljanje in kako povezati vse napredne sile, da bodo čim bolj zaživeli samoupravni odnosi tako v podjetjih, kot tudi v organih ljudske oblasti. Od IV. do V. kongresa, ki je bil od 7. do 9. marca 1961. leta v Ljubljani, smo prehodili obdobje, ko so se začeli bogato obrestovati napori vseh povojnih let. številni novi industrijski obrati, nova mesta in naselja, spremenjeni način življenja, predvsem pa vse bolj razpredeni demokratični odnosi med ljudmi, so dajali vsebino vsakemu teh, desetletja vrednih let. Leta 1955 zastavljeni komunalni sistem, razplet samoupravljanja tudi v negospodarskih področjih, rast življenjskega standarda, vse to so bili dosežki, na katerih je gradil V. kongres naloge; za prihodnje obdobje. Med njimi pa je kongres posebej podčrtal smernice za čim večjo gospodarsko stabilnost, za modernizacijo in izgradnjo industrijskih objektov, večanje proizvodnje in porast narodnega dohodka, kakor tudi smernice za razvijanje vsega, od česar so odvisne življenjske razmere delovnih ljudi, od šolstva, zdravstvenega in socialnega varstva, kulturne dejavnosti, do otroškega varstva, družbene prehrane in krajevnih skupnosti. VI. kongres Socialistične zveze bo zasedal v okoliščinah, ko nas naš dosedanji razvoj sili, da se z večjo proizvodnostjo, z boljšo kvaliteto svojih izdelkov, vse bolj vključujemo v mednarodno gospodarstvo. To pa je tudi pot do takih življenjskih razmer, kakršne imajo v industrijsko razvitih deželah. Vsak izmed dosedanjih kongresov Socialistične zveze je pomenil mejnik v našem razvoju. To pa bp prav gotovo tudi VI. kongres, ki bo bolj kot kdajkoli razpravljal, kako čim dosledneje nadalje razvijati ustavna načela, samoupravljanje, ki je pogoj za večanje bogastva materialnih dobrin, da bodo lahko vse boljše živeli vsi delovni ljudje. i NA DRUGI STRANI ULICE 130 RAZSTAV študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu teden za tednom prireja v svoji avli knjižne razstave. Povejmo najprej, da je razstava slovenske slovnice stotrideseta po vrsti, ki jih je priredila ta ustanova. Pravzaprav je tudi to neke vrste jubilej, ki ne sme iti mimo nas. Tisti, ki so imeli opravka s prirejanjem razstav, verjetno sami najbolje vedo, kako visoka je ta številka. In zapišimo: v kulturnem življenju Novega mesta ima študijska knjižnica Mirana Jarca izjemno mesto. Izjemno zaradi nepretrganosti svojega dela, živahnega poseganja v kulturno življenje, čigar dosežke skuša ljudem čimbolj približati. Prirejanje knjižnih razstav sodi (po zakonu o knjižnicah) v eno izmed oblik dejavnosti teh ustanov. Ta splošen napotek pa študijska knjižnica v Novem mestu ni aplicirala samo na dogajanje v slovenskem kulturnem življenju, ampak se je v svojim zunanjim delom (razstave) približala, spojila z dogajanjem na Dolenjskem, v Novem mestu, vključila se je v kulturno življenje ne samo kot član, ampak kot pobudnik in organizator.- Toda ostanimo pri jubilejni razstavi. Prepričani smo, da ne bo koristila samo učencem novomeških šol, ki bodo pod strokovnim vodstvom svojih profesorjev neposredneje spoznavali zgodovino slovenskega jezika in njegov ravzoj v številnih slovnicah, ki so razstavljene, od Pohlinove, ki jo je avtor napravil v Novem mestu, pa do najmodernejših. V tej novomeški mali kulturni dvoranici se tudi drugi občani lahko spoznavajo z določenim knjižnim področjem, dobo ali osebnostjo Pravijo sicer, da bi bile razstave v avli študijske knjižnice bolj obiskovane, ko bi bile nekje v središču mesta. Kettejeva razstava je pred leti, ko so jo postavili v eno izmed novomeških trgovin, imela nad 10.000 obiskovalcev. Toda brez dvoma je stavba študijske knjižnice s svojo malo kulturno dvoranico tudi v središču mesta. Samo navaditi se je treba, vzeti jo moramo za svojo — in obisk v njej nas ne bo nikoli razočaral. Med potmi torej, ki so v Novem mestu, vodi ena tudi v avlo študijske knjižnice. In nikoli ni zaman. Vrata so vedno odprta. PETER BREŠČAK ■ POMEMBNE ODLOČITVE V OZN — Generalna skupščina je sprejela pretek?! ('-''en ni-v-a* *c'o pomembnih odločitev. Afriko je razglasila za biezatomsko področje, sprejela je resolucijo, po kateri so prepovdani jedrski po. skusi vseh vrst. dalje so odločili, da bodo ustanovili organizacijo OZN za industrijski razvoj ter naročila odboru sedemnajstih držav za razorožitev, naj nadaljuje svoje delo ter pripravi predvsem sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja Se na druge države. Dogovorili so se tudi, da ho jubilejno 20. zasedanje do 21. doromhra in upaio. da bodoMlo takrat obdelali vse poglavitne točke dnevnega reda. Razpisna komisija pri svetu delovnega kolektiva OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA^ uprave za dohodke PRI OBČINSKI SKUPŠČINI METLIKA POGOJI: Višja ali najmanj srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso. Pravilno kolkovano prošnjo z življenjepisom in s spričevalom naj prosilci vlože v roku 15 dni od objave pri tajništvu tukajšnje občine. Z IZREDNIH KONFERENC SZDL V NOVOMEŠKI OBČINI Dabra udeležba in pestra razprava Izredne konference Socialistične zveze so v novomeški občini v polnem teku. Skoro na vseh je udeležba občanov dobra in obravnavaria problematika izredno pestra. Največ razprav je posvečenih težavam, katere sodijo v pristojnost krajevnih skupnosti, a ker te še niso zaživele, jih je spet obravnavala SZDL. Reeital umetniške besede fitvo Lojze Košak je 26. novembra izvedlo v domu krške Svobode celovečerni program z naslovom »Koraki v svobodo«. S tem je Popestrilo akademijo, ki so jo v Krškem pripravili v počastitev dneva republike. Krškim gledalcem in poslušalcem so gostje iz Kostanjevice postregli s pestrim sporedom, kot ga je pripravil Lado Smrekar. Slišali so borbene in narodne pesmi, recitacije in videli nekaj folklornih odlomkov iz »Miklove Zale«, ki jo Kostanjevičani že dalj časa uspešno uprizarjajo. Recitatorji so brali odlomke iz književnih del znamenitih tvorcev slovenske knjižne besede od . Po sklepu DS prodajamo iz osnovnih sredstev ŽAGO VENECIANKO na vodni_ pogon v Gradcu. — Interesenti naj se zglasijo 13. decembra 1965 na upravi podjetja »LEPIŠ« - Suhor Trubadurja do tistih, ki ustvarjajo še danes. V prerezu govore dela slovenskih književnikov o temnih in svetlih obdobjih malega naroda, o njegovih korakih v svobodo itd. Zadovoljno krško občinstvo je navdušeno zaploskalo več kot 60 nastopajočim na svečani akademiji, ki je ostala v spominu predvsem kot recital umetniške besede o slovenstvu in boju malega naroda za osvoboditev. Prireditev je bila nedvomno na višini, gostovanje kostanjeviškega ansambla v središču občine pa je spodbudilo kulturno javnost dveh krajev z bogato tradicijo k tesnejšemu sodelovanju ter izmenjavi izkušenj in nastopov. Na vseh izrednih konferencah so člani SZDL prejšnji teden govorili o kmetijski in davčni problematiki, o zdravstvenem zavarovanju kmetov, o gospodarjenju z gozdovi in željah v posameznih krajih. Mnogo manj pa razpravljajo o problematiki družbenih služb, četudi bi lahko z nasveti pomagali rešiti prene-katero težavo na tem področju. Gabrje: Občani so sklenili v prihodnjem letu rešiti vprašanje vodovoda, telefona in razširitve ceste. Hkrati so na: izredni konferenci SZDL sklenili urejati družbeni prostor. Prav tako so menili, da se je treba neodložljivo pogovoriti o vaški trgovini, ki ne ustreza ne higienskim predpisom in ne potrebam potrošnikov. Za delegata na občinski konferenci je bil izvoljen Jože Gazvoda. Soteska-Polje: Največ so govorili o potrebni dvorani za družbene organizacije in iskali možnosti za rešit6v tega problema. .Pritoževali so se tudi nad slabim električnim tokom ter razpravljali o zakonu in gospodarjenju z gozdovi. Stane Kumar je bil izvoljen za delegata na občinski konferenci. Šmihel pri Žužemberku: Člani SZDL so menili, da je treba vse nerešene krajevne probleme spraviti pod okrilje krajevne skupnosti v Žužemberku. Pogovarjali so se še o gozdarstvu in urejanju gozdnih potov, za katera Družbeno izobraževanje Kočevja zaostaja Na zadnji seji občinskega komiteja ZK je tekla razprava predvsem o družbenem izobraževanju v novih pogojih gospodarjenja. Glavna ugotovitev je bila, da je bila delavska univerza, ki je najbolj poklicana za družbeno izobraževanje, uspešna predvsem na področju strokovnega izobraževanja. Za družbeno izobraževanji je namreč vedno zmanjkovalo sredstev, saj so delovne organizacije namenja- le pomoč v glavnem le strokovnemu izobraževanju, skupščina občine pa je (pač po svoji možnosti) prispevala delavski univerzi le manjšo dotacijo. Kljub temu pa je vsako leto doslej delavska univerza organizirala politično šolo, predvsem za člane ZK, in mladinsko politično šolo. Le strokovno in .politično razgledan delavec pa je lah- ko dober upravljavec, zato je v bodoče razširiti družbeno izobraževanje, zanj pa se mo. rajo bolj zavzemati sindikati, SZDL, mladina, ZK in druge organizacije. Sklenjeno je bilo, da je treba v kratkem sklicati širši sestanek predstavnikov družbeno političnih organizacij in delavske univerze, na katerem bi izdelali program družbenega izobraževanja. naj bi dobivale sredstva krajevne skupnosti in tudi poskrbele za urejanje in vzdrževanje. Za delegata je bil izvoljen Franc Vidic. * Zameško: Občani so se zanimali predvsem za neenako obravnavanje zemlje v novomeški in krški občini ter za davčno politiko. Zanimali so se tudi, kdo bq povrnil škodo, ki jo povzroča onesnaženi potok in izrazili željo, da bi uredili pri Hrvaškem brodu avtobusno postajališče. Ivan Toma-žin bo zastopal organizacijo na občinski konferenci SZDL. Bela cerkev: Novi zakon o gozdovih je sprožil največ razprav, pri čemer so poudarjali, da porabijo kmetje dosti več lesa za svoje potrebe, kot ga predvideva zakon. Na račun proizvodnega okoliša je bilo tudi slišati pripombo, zato občani želijo, naj se ponovno preveri stanje. Delegat za občinsko konferenco je Vinko Bevc. Otočec: Na konferenci so pokazali največ zanimanja za zaposlovanje delovne sile ter se zavzemali za to, da bi kmetovalcem omogočili nabaviti nekatere kmetijske stroje. Povedali so tudi, da bi moraiis popraviti nekatere napake pri določanju davčnih razredov. V zvezi z novim zakonom o gozdovih je bilo zastavljenih več vprašanj. Za delegata na občinsko konferenco je bil izvoljen Ivan Vidrih z Otočca. Čadraže: Ko so razpravljali o problematiki kmetijstva, so zlasti poudarjali kooperacijo z zadrugo. Predlagali so nekaj sprememb v določenem poplavnem pasu, govorili o prevozu otrok v šentjernejsko šolo in popravilu vaških poti. Udeležba je bila odlična, za delegata pa so izvolili Franca Jarkoviča. Gorenje Vrhpolje: O gozdarski problematiki so tu občani največ razpravljali ter poudarili problem žage venecijanke in urejanja gozdnih poti. Pogovor je kel še o kmetijstvu, medtem ko so za delegata izvolili predsednika KO SZDL Jožeta Hudoklina. Hinje: Neurejena zdravstvena služba je bila osrednji problem vseh razprav. Občani menijo, da so bile njihove želje premalo upoštevane in zahtevajo, naj se ta problem čimprej uredi. 7* ata ■ izvolili Janeza Skubeta. Prevole: škoda, ki jo naredi divjad, občane iz teh krajev najbolj prizadene, zato so na izredni konferenci SZDL o tem največ govorili. Ker že več let prosijo in zahtevajo, a je vse zaman, so želeli, naj bi stalež divjadi zmanjšali in storjeno škodo v celoti povrnili. Predsednik KO SZDL Franc Obr-star bo delegat na občinski konferenci. Sd Vsvoji koči na bregu lepo šumečega Uca-yalija, v dolini Amazonke, je Genaro Valdivian presenečeno ugotovil, da mu gredo zaloge živeža h kraju in da mu bodo krogle kmalu pošle. Zvesti služabnik, Indijanec iz rodu Conivov, ki je z neizprosnimi puščicami podiral naj debelejše opice, iz katerih so se lahko pripravila kar se da slastna jedila, se je izgubil na potep. To je pomenilo, da se bo dva ali tri dni skrivnostno klatil križem po pragozdu in se vrnil z obrazom, blestečim od prijaznega smehljaja, ves obložen s krvavo rdečimi orhidejami in svetlikaj očimi se metulji za gospodarjevega sinka. Kako naj otroka samega pusti v tej goščavi, dečka sedmih let, ki so -ga vzgojili Indijanci in je že kazal živahnost divjakov? Stopil je prav do brega hudourne reke in dolgo zaman požvižgaval. Zdelo se je sicer, da se mu odziva nekakšna vrtinčina in da kipi voda, toda udomačenemu udavu se ni dalo, da bi se pokazal. Gotovo je ves odrevenel v vodni samoti prebavljal pekarija, divjega prašička, ki ga je pogoltnil sinoči. Genaro Valdivian se je vdal, vzel sekiro in puško ter otroka, ki se je upiral, zaprl v kočo: »Predvsem: Ne gani se! Prav precej se vrnem!« Da bi ga potolažil, mu je pustil svečo in zavitek pečenih mravelj, ki so prava slaščica za divjake. Bil je nemiren. Prejšnji večer, ko je ravno vrtal neko kavčukovo drevo, je začu- til, da ga zalezuje tiger. Poznal je zvijačnost te čudovite žametne zveri, M dolge dneve preži na žrtev, dokler ne najde pravega trenutka. Ko je ponoči v mesečini kadil, je v prazni temini zagledal dvoje svetlikaj očih se točk, ki bi ju strel iz puške sicer utrnil, ki pa bi se kmalu spet posvetili in navdali nabiralca kavčuka z grozo. V čolnu, ki ga je tok gnal, premišljuje Genaro, ali ne bi bilo bolje ostati doma. Spomni se, da na drugem kolenu hudournika v kačji globeli zraven koče, ki so jo Indijanci iz plemena Vitota zapustili, lahko najde njihov čudovit in skrivnostni brzojav: manguare, surov umetno izdolben drevesni panj, da se ti zdi, če udarjaš po njegovih močnih in okroglih obodih, da pet milj naokrog tuli ves gozd. Služabnik mu je bil zaupal skrivnost tega brezžičnega brzojava in prav gotovo bo kak prijateljski Indijanec zaslišal njegovo sporočilo, če ne pa vsaj Gutierrez, najbogatejši posestnik daleč naokoli, ki se ne bo pomišljal poslati mu živila in strelivo. Mlačni vonj deviškega pragozda, ki ga je vselej opajal, vonj gnilega, izhla-pevajočega paradiža, je prihajal prav do čolna. Listje dreves, po katerih so se hrupno pojale opice in se spreletavale pisane papige, se je klanjalo prav do reke. Jata malih zelenih papigic se je spustila kakor vrtinec listja, ki ga odtrga orkan, čoln je drvel in se pozibaval kakor puščica. »Vrnitev bo težavna,« je Hočevarjev mavzolej v opažu Dijaki TSŠ v Krškem so že začeli obnavljati mavzolej, v katerem ležijo posmrtni ostanki ustanovitelja prve krške šole Martina Hočevarja in njegove žene. »čez zimo bomo okna in varata obili z deskami, da bo objekt zavarovan«, nam je povedal direktor TSŠ Lojze Stih. »Kaj je že narejenega in kaj bo še treba?« »Nekaj železa na oknih in vratih, ki ga je rja najbolj načela, smo že odstranili, vendar pazimo, da ne bi prizadeli pristnosti in originalnosti detajlov. Radi bi mavzolej obnovili, ne da bi ga Vsak četrtek DOLENJSKI LIST! »To že vemo!« boste morda rekli, pa vendarle Se enkrat ponavljamo znano novico. Z njo namreč združujemo razveseljivo napoved, ki jo bodo pismonoše v občinah Krško, Brežice in Sevnica, Kočevje in Ribnica, Metlika in Črnomelj pa Trebnje in Novo mesto z današnjo številko raznesli pa vseh naših domovih — da bo namreč DOLENJSKI LIST izhajal poslej redno vsak teden na 24 straneh Zato vas prosimo, da ga priporočite svojcem, znancem in prijateljem — hvaležni vam bodo za prijetno presenečenje! — Vsak četrtek: največ novic in branja iz domačih krajev v DOLENJSKEM LISTU! UREDNIŠTVO in UPRAVA JAKU-MAMA predrugačili. Temeljitega popravila so potrebna vrata in zlasti okna, ki jih bomo morali izmenjati, oziroma nadomestiti barvna stekla. K sodelovanju smo pritegnili strokovnjake, ki bodo pazili, da bo ohranjena originalnost mavzoleja.« »Vedo vsi dijaki, da šola obnavlja to znamenitost?« »Vsi še ne. toda na konferenci šolskega mladinskega aktiva bodo razpravljali o tem, da bi mladina skrbela za to delo.« (i. z.) Dragotin Kette: PESMI Pohvaliti je treba prizadevanje Mladinske knjige, ki je te dni poslala na trg izbor poezije pesnika Moderne Dragotina Ketteja. Knjiga zajema izbor nad 110 najlepših in najbolj značilnih pesmi, ki jih je Kette napisal v svojem kratkem življenju. Obširno spremno besedo o pesniku in njegovem delu je dodal France Koblar. Za opremo knjige je Melita Štele uporabila nekaj del slikarjev Ivana Vavpotiča in Matije Jama, pesnikovih sodobnikov. Ure po polnoči Prešernova družba je v zbirki LJUDSKA KNJIGA pred dnevi natisnila v prevodu J. K. roman ameriškega pisatelja Josepha" Havesa »Ure po polnoči«. Snov je zajeta iz družbe, v kateri pisatelj živi, roman pa nazorno obdela zlasti nekatere družbene probleme, kot je huliganstvo. Pisatelju se je pero tako u jedkalo precej globlje kot bi se drugemu, ki bi različne pojave v družbi opazoval preplitvo. Posegel je v socialno stran Amerike in poskuša strgati zaveso s skrivnosti, s katero so zakrite nerazumljive zablode današnje mladine. Zavoljo vprašanj, ki jih roman v Havesovi obdelavi analitično naniza, je prav, da seže pb tej knjigi tudi slovenski bralec. pomislil Valdivian, ki se je z veslom komaj dotikal razdivjanih valov... V zapuščeni koči je deček pojedel lojeno svečo, nato še pražene mravlje, ki s slastnim okusom po popru spominjajo na ostro kislino angleških bonbonov. Rad bi se bil oko-pal v reki, toda Genaro je ob vrata iz trstik uprl ogromen želvin oklop. Sedemletni Herkul je zakri: čal: »Jaku-mama, Jaku-ma-raa!« Iz reke se je prikazalo ogromno odprto žrelo kače, ld je leno zevala. Pre-cepljeni jezik ji je rehlo polzel po mrzli deroči vodi, nato pa se je prav polagoma vse udavovo telo začelo plaziti proti bregu. Bilo je dolgo pet metrov in po barvi podobno odpadlemu listju. Deček je ploskal od sreče, da vidi čudovito žival, ki se je kakor domač pes odzvala njegovemu klicu. Udav, kaj ni otrokom divjakov res pes-čuvaj in varuh obenem? Samo kdor nikoli ni živel na vzhodu Peruja, ne pozna tega plemenitega tovariša, kar lahko po- stane udav, če ga spretne roke udomačijo. Ta je ubogal glas svojega malega tirančka, ki je jahal na želvah in udavih, ki mu je rad s pestjo segal v žrelo in ga s puščico praskal po luskinah. Z enim samim zamahom repa je boa odpahnila želvin oklop, da je kar odletel, vtrla vrat in se — mehko pozibavaje se kakor plesalka — splazila v kočo. »Upa!« je smeje zakri-žal Genarito. Udav ga je z zvitim repom zagrabil in ga dvignil prav pod strop. , Jaku-mama pomeni v jeziku Indijancev ob Amazonki: mati veletoka. Tako imenujejo domačini velikega udava, ki mu pravijo naravoslovci boa. Le-ta je nenadoma obrnila tanko glavo proti gozdu, se povzpela kvišku in togo zravnala kakor odmrlo drevo. Električni drget je spreletel udavove luskine, rep je bičal tla, medtem ko je sinje zeleni papagaj Guacamavo nate-zal verižico in preplašeno širom odpiral krvavo rdeče oči, kakor da iz šuma pokaj očih vej sliši nevar- no šuštenje. V daljavi so kričale opice. Kje, toda nekje prav blizu, se je podrlo drevo, da se je kar na lepem toliko ptičev spreletelo čez reko? Treba bi bilo imeti tako tenak posluh, kakor ga ima udav, da se je dalo navzlic tolikim različnim šumom zaznati rahlo drsenje krempljev po mehki zemlji. Z enim samim skokom se je pognal pred kočo tiger, pocenil in z dvignjenim repom živčno opletal po bokih. Kakor groba mati je boa najprej zagnala otroka v mračen kot koče, kjer je bil v zavetju. Začela se je borba, počasna in tiha, kakor kadar" se spopadejo Indijanci. Zver je popadla kačo tik pod goltancem, zdelo se je, da se bodo kremplji kar odlomili, a v udavo-vem objemu so tigru pokala rebra. Z udarcem krempljev je tiger udavu izpulil jezik, da je od bolečine za trenutek zrahljal objem. Toda takoj spet se je znova zvil in strahotno tuljenje je pretrgalo tišino, dokler ni zamrlo v hri-pavo udušenem ječanju. Brizgnil je dvojen curek krvi, nič drugega ni bilo več videti razen nejasne kopice, vse rdeče in drgetajoče, nato pa lužo črne krvi. Deček je opazoval vse to; najprej z neznanskim strahom, nato pa je z mrzlično veselostjo gledalca zasledoval potek boja. Ko se je šest ur kasneje Genaro Valdivian vrnil, je na prvi pogled vse razumel. Skočil je k otroku in ga objel, nato pa se je obrnil k truplu udomačenega udava, ga pobožal po glavi in z izrazom čudne nežnosti vzdihnil: »Jaku-mama! Jaku-mama!« Ponatis iz knjige V. G. Cal-derona KONDORJEVO MAŠČEVANJE — MK 1904. Prevedel K. Dobida) Te dni: knjige Prešernove družbe! Člane in poverjenike Prešernove družbe obveščamo, da bomo pričeli razpošiljati redne knjižne zbirke okob 10. decembra. Prosimo, da ne urgirate zbirk, dokler ne bomo objavili, da je ekspedit zaključen. Knjiga dr. E. Cevca »SLOVENSKA UMETNOST« zaradi številnih ovir ne bi mogla biti pravočasno dotiskana. Zato smo bili prisiljeni ustaviti tiskanje tega dela in nadomestiti to knjigo g Prešernovimi poezijami, h katerim je napisal spremno besedilo največji živeči prešerno sloveč dr. Anton Slodnjak. Cevčevo Slovensko umetnost pa smo uvrstili v program za prihodnje leto. člane in poverjenike Prešernove družbe vljudno prosimo, da nam oprostijo to spremembo programa, ki °e ji nismo mogli izogniti. Člane vabimo, da ob prejemu knjižne zbirke takoj OBNOVIJO ČLANARINO ZA NASLEDNJE /LETO. PREŠERNOVA DRUŽBA \ ojarinka folklorne Metlike Velikonočni ponedeljek je bil v metliškem koledarju od nekdaj zapisan kot najimenitnejši dan. Vsa ob-kolpska srenja se je tega dne zbrala v Metliki in se razporedila vzdolž mestnih cest od farne cerkve, kjer se je začel tradicionalni pohod s plesi in petjem metliške folklorne skupine. Plešoč in pojoč so se (v narodne noše iz belega belokranjskega platna oblečeni) moški, ženski ali mešani pari pomikali proti Pungartu na ljudsko rajanje. Množica je vzklikajoč sledila in na koncu obstopila v polkrogu ali krogu plesno skupino. Bilo je smeha, veselja in ploskanja, ki je navadno veljalo vojarinki, tisti, ki je ples in petje vodila. MARICA ŽUPANIĆ je postala voja-rinka, ko ji je bilo osemnajst let. Vo-jarinstvo je prevzela od Nunarjeve Ton-ce. Tedaj se je folklora zelo razživela, skupina pa močno okrepila.- Kako se je to zgodilo? Leta 1936 je prišel v Metliko znani raziskovalec ljudskih običajev, pesmi in ostalega besednega blaga France Ma-rolt. Bela krajina ga je še zlasti pritegnila, ker je odkril, da se tamkajšnji običaji še niso izneverili tradiciji. Ko je slišal, da za metliško folkloro ni več takega zanimanja kot včasih — kakšna škoda pa bi bila, ko bi običaji bile, zlasti ker dolgo ni bilo vaj. Marolt zamrli! — je v Metliki poiskal Zupani- me je z zanimanjem poslušal in si čevo Marico. marljivo zapisoval, kar sem mu pove- »Zapela sem mu vse pesmi, ki so dala.« se spominja Zupaničeva. bile znane, z leti pa bi se gotovo poza- Marolt je bil zelo navdušen. Dolgo VIARICA ŽUPANIČ iz Metlike kot vojarinka folklorne skupine, kJ požela laskava priznanja na Slovenskem in drugih krajih v drža ALOJZ PAHOR Minuli mesec, 22. novembra, je po daljši hudi bolezni v Metliki umrl Alojz Pahor. Rajni se je rodil leta 1909 v Veliki Štangi pri Litiji iz kmečke družine, v kateri je bilo sedem otrok. Po končani osnovni šoli v domači vasi je odšel v Celje, kjer je dovršil nižjo gimnazijo, nato pa še nižjo glasbeno šolo v Ljubljani. Odločil se je za poklic organista in služboval v št. Lambertu nad Zagorjem, nato pa v Kresnicah, dokler ni v aprilu 1930 prišel v Metliko, kjer je ostal do svoje smrti. Pahor se je takoj po pri- Za novomeški oder mladih že 58 prijav! Prijavnice, ki sta jih po šolali in podjetjih razposlala Zavod za kulturno dejavnost in KUD Dušan Jereb v Novem mestu z željo, da bi ustanovili mladinsko gledališče, je do sredine prejšnjega teti-na izpolnilo že 58 mladih delavcev, dijakov, vajencev in drugih mladincev iz delovnih organizacij. Velik odziv je bil zlasti v NOVOTEKSU, LABODU, učiteljišču in še v nekaterih drugih podjetjih in ustanovah. Te dni pričakujejo še prijave iz gimnazije, kjer uspešno dela samostojna dramska skupina, in iz PIONIRJA. Pri občinskem komiteju ZMS v Novem mestu, ki prijave zbira, so z dosedanjim odzivom zadovoljni. hodu vključil tudi v ljud-skoprosvetno delo in do zadnjih let vodil razne pevske zbore. Ko so Belo krajino leta 1941 zasedli 1'alijani, je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto že decembra 1941 aretiran in zaprt v sodnih zaporih v Metliki. Ko so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, je tU naslednje leto znova aretiran in zaprt. Kljub temu ni pretrgal svojega dela za OF: zbiral je podatke o gibanju okupatorjeve vojske, hrano, obleko, municijo in drugo. Po kapitulaciji Italije je bil dodeljen kot telefonist h glavnemu štabu Slovenije in je. to nalogo opravljal do svoje demobilizacije jeseni 1945. Za svoje medvojno delo je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod. Med NOB je Pahor tudi vodil partizanski pevski zbor oficirske šole in odreda, še več dela pa ga je čakalo po osvoboditvi, ko celo vrsto let skoraj nobena prireditev in slovesnost ni minila brez njegovega moškega pevskega zbora. Sedem let je tudi poučeval klavir in harmoniko v metliški glasbeni šoli. Leta 1957 se je zaposlil v tovarni BETI in je tu lani dočakal svoj pokoj. Pahor je v Metliki vzgojil dolgo vrsto dobrih pevcev. . Vsi so imeli radi vedrega, živahnega pevovod-jo, njegovo šalo in prijazno besedo. Sicer pa je tudi Pahor postal pravi Met-ličan. V Metliki si je izbral življenjsko družico, tu si je ustvaril dom in družino. Poleg petja so bile posebna ljubezen pokojnega Pahorja njegove čebele. Ko je odhajal v pokoj, si je zmerom želel, da bi odslej v miru posedal ob čebelnjaku na svojem vrtu. Posedal, gledal čebele, jih varoval in zraven obujal spomine na svojo življenjsko pot, ki jo je v delu in trudu tako uspešno prehodil. Zdaj je to pot zaključil. Huda bolezen ga je zlomila. Toda za njim bo ostalo njegovo delo in hvaležnost tistih, ki so delo pokojnega Lojzeta cenili in spoštovali. •ar OB UPOKOJITVI ZASLUŽNEGA ŠOLNIKA JAKOBA DERNAČA Ob zaključku proslave 29. novembra so se pionirji v Artičah poslovili še od tovariša Jakoba Der-nača, dolgoletnega ravnatelja in zaslužnega javnega delavca, ki se je decembra upokojil. Učenka 8. razreda Erna Arnšek se je v imenu mladincev in pionirjev poslo- vila od tovariša ravnatelja z željo, da bi jih Še večkrat obiskal in ostal še nadalje njihov zvest prijatelj in svetovalec. Pionirji so podarili ob tej priložnosti tovarišu Dernaču maketo šole, v katero je sam hodil kot otrok, kasneje pa dolga leta v njej ravnatelj eval. Celjani gostujejo danes v Brežicah z dramo »Don Carlos« Danes, 9. decembra gostuje v Brežicah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Schiller-jevo dramo »Don Carlos«. Ob treh bo predstava za dijake brežiških šol, zvečer ob pol osmih pa za odrasle. Brežiški zavod za kulturo se s Celjani dogovarja tudi za gostovanje kvalitetnega gledališča. Tako bo brežiško občinstvo najbrž lahko videlo še komedijo »Zabava za rojstni dan« angleškega pisca Herolda Pinterja, satirični večer Miloša Mikelna, v bistvu tragikomedijo majhnega uradniškega karierista z naslovom »Roka pravice«, ali slovensko noviteto. Predvidene so tri predstave in sicer med januarjem in aprilom. Zavod za kulturo v Brežicah namerava razen tega organizirati nastop znanega Slovenskega okteta, gostovanje ljubljanske filharmonije in poskrbeti za izvedbo Do-nizettijeve opere »Don Pa« squale«. Delavska univerza pa pripravlja brežiškemu občinstvu četrtkove večere potopisnih predavanj z diapozitivi. Cankarjeve, štiri drame V zbirki Kondor je Mladinska knjiga te dni ponatisnila in poslala na trg štiri najbolj znane drame slovenskega pisatelja Ivana Cankarja: komedijo »Za narodov blagor«, dramo »Kralj na Be-tajnovi«, farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in dramo »Hlapci«. Redakcijo besedil in opombe je prispeval Boris Merhar, spremno besedo, v kateri je prikazan profil Cankarjeve ustvarjalnosti in pomen njegovih del, pa Dušan Moravec. Knjigi z naslovom »štiri drame« so priložene slike nekaterih prizorov iz Cankarjevih del, kot so jih občinstvu uspešno predstavili interpretator-ji umetniške besede. NOVOMEŠKI FOTOKLUB RAZSTAVLJA V DOLENJSKI GALERIJI 44 ••JNovo mesto skozi cas številnim manifestacijam, ki so se v letošnjem jubilejnem letu zvrstile v Novem mestu, se je kot zaključna pridružila še razstava fotografij pod naslovom »Novo mesto skozi čas«. Odprta je bila 25. novembra v mali dvorani Dolenjske galerije. Razstavo je pripravil novomeški fotoklub, gradivo sta izbrala Rudolf Smola in Ivan Melanšek, fotografije pa izdelala Polde Grahek in Branko Lukfč. Razstavljenih je 51 fotografij velikega formata. V otvoritveni besedi je bilo poudarjeno, da na tej razstavi ne gre iskati lepote in prefinjenih odtenkov idiličnih fotografij z umetniškimi ambicijami, temveč objektivno podobo, kakršno so zabeležile vešče, pa tudi manj vešče roke poklicnih fotografov in amaterjev v zadnjih sto letih. Najstarejša fotografija je iz leta 1865, najmlajši posnetki pa iz časa italijanske okupacije. Zaradi svoje izredne dokumentarnosti so vsi posnetki že zgodovinski in za lokalno zgodovino Novega mesta nadvse pomembni. Zato bodo vse fotografije po končani razstavi shranjene v Dolenjskem muzeju kot zgodovinski dokumenti. Razstavljene fotografije bi po vsebini lahko razdelili na tri skupine: prva, najštevilnejša skupina, zajema podobo mesta od panoramskih pogledov, preko vedut, do detajlov novomeških arhitektur. V drugi skupini so predstavljena najpomembnejša društva, ki so delovala v Novem mestu: uniformirana meščanska garda, gasilsko društvo, strelsko društvo, Sokolsko društvo, mestna godba. Tretja skupina fotografij prikazuje pomembne manifestacije in izredne dogodke v življenju mesta kot na primer: otvoritev belokranjske železnice, razne proslave, nastopi itd. Pred nami se zvrstijo bradati in brkati meščani v togih držah in pražnjih oblekah; strumno vzravnani in napetih mišic stoje fantje v sokolski telovadni vrsti. Koliko je starih meščanov, ki se še spominjajo gradnje železniškega mostu, starega ro-tovža, starega vodnjaka na Glavnem trgu, lesenega mostu čez Krko in mestnih podov? Kje so časi, ko je mestno pokopališče bilo na območju sedanje pošte, živinsko sejmišče še na Loki in ko sta sejmski vrvež in platnene stojnice prekrila Glavni trg? Pa je minilo komaj trideset, petdeset, šestdeset let. Razvitje prapora meščanske garde, otvoritev belokranjske železnice, zaledenela Krka, Marijino znamenje na Kata-rininem trgu. Kako hitro beži čas! Enainpetdeset fotografij — enainpetdeset neizbrisnih resnic preteklosti. Marsikateri meščan bo med njimi našel svojo mladost. Še kritična pripomba: ker je bilo gradivo skrbno izbrano in dolgo pripravljano terja tudi aranžiranje razstave svoj čas. Vidi se, da je bila razstava v naglici postavljena, zato bi želeli skrbnejše in bolj smotrne razvrstitve, ki je možna na dva načina: ali dosledno kronološka, ali pa po temah. Taka razvrstitev, in obširnejše ter preciz-nejše legende k fotografijam bi razstavi dale še večjo vrednost. Na razstavi sem pogrešal nekaj mestnih originalnih osebnosti (fotografije obstajajo!), ki bi razstavo naredili še bolj privlačno. Sicer pa: priznanje članom foto-kluba za trud in originalno idejo! Razstava je vredna ogleda zaradi svoje pestrosti in poučnosti, pri pouku lokalne zgodovine pa nujno dopolnilo in najlepše ponazorilo! Razstava je dostojen zaključek praznovanj v letošnjem jubilejnem letu. želimo, da bi se novomeški klub predstavil še s kakšno razstavo. Razstava bo odprta do 31. decembra 1965. TONE KNEZ se je mudil v Metliki in okolici, prisluhnil zanimivostim preteklosti in zbiral besedno bogastvo ustnega izročila. Na njegovo pobudo in pod njegovim mentorstvom se je metliška folklora spet razgibala. V kratkem času so se naučili vseh glavnih plesov in pesmi in že nastopili na folklornem festivalu v Ljubljani. Plese in pesmi metliškega obredja, kot so jih znali Maroltovi varovanci, so zatem videli in slišali še v Mariboru, Beogradu in še kje. Zadnji festival pred vojno je bil v Mariboru, vodil pa ga je Marolt. Vojna je pretrgala marljivo delo metliških folkloristov. Ljudje so se razkropili križemsvet in že se je mislilo, da ne bo nikoli več mogoče videti plešočih in pojočih Metličanov v belih ljudskih nošah, županičeva je bila v Ljubljani, drugi kdovekje. Prišli so drugačni, povojni časi, in tedaj se je začela tudi metliška folklora prebujati. 1948 je v Metliko spet prispel France Marolt. »Na njegovo prigovarjanje sem se začela spet bolj posvečati folklori,« de" Županičeva, ta čas edina vojarinka metliških parov. »Nedolgo za tem me je poklical k sebi v Ljubljano in povedal, da se pripravlja pomemben festival. Vprašal je, če bi hotela pripraviti svoje, da bi sodelovali. Rekla sem, da smo pripravljeni, on pa je kar poskočil od veselja ... Res smo začeli marljivo vaditi. V Ljubljani smo se oblekli v noše iz pravega belokranjskega platna in odpotovali v Opatijo, kjer je bil mednarodni festival folklornih skupin. To je bilo 1951.« Izvajanje metliške skupine je poželo laskave ocene kritike in občinstva, saj kaj tako pristnega, kar so znali prikazati metliški fantje in dekleta, javnost že dolgo ni videla. Nič čudnega torej, da je zamikalo celo filmske snemalce, da so 1952 prišli snemat »Pomlad v Beli krajini«. Županičeva in ostali njeni iz Metlike so bih. v tem slovenskem dokumentarcu, ki ga je posnel Badjura, glavni protagonisti. Na filmski trak so posneli vse glavne plese in pesmi belokranjskega ljudskega obredja, kakor so jih vedro razpoloženi Belokranjci v ljudskih nošah odpeli in odplesali med brezami sredi prostranih belokranjskih steljnikov. »Ko je bil film posnet, se je pričel razkol med folkloristi. Do razsula je prišlo, ko so nam začeli metati polena pod noge. Mene samo so večkrat napadali, še danes si ne znam prav razložiti, zakaj je do tega prišlo, bilo pa je dovolj, da sem sklenila opustiti folkloro. Ko pa sem jaz nehala, je bilo konec vsega.« Spet je naneslo, da je priložnost rešila folkloro pozabe in spet je Županičeva stopila na čelo parov, ki so se začeli v presledkih pripravljati na nastope. Mešana metliško-adlešička skupina je tako po štiriletnem premoru spet nastopila, tokrat v Dolenjskih Toplicah, kjer je zasedal zbor slovenskih pedagogov. Tudi 600. obletnica Metlike, ki jo mestece ob Kolpi praznuje letos, je pomenila kot dogodek novo priložnost, da spet nastopijo, folklorni pari. Marica Zupanič, ki vabila iz ljubezni do folklore ni še nobenkrat odklonila, je spet zbrala okrog sebe skupino, začela z njo vaditi in jo pripravljati za javnost. Prireditev s plesi in pesmimi iz metliškega obredja so imenovali »Igraj kolce«. Tako je zapisano, da so letos Metličani v ljudskih nošah nastopili najprej marca in maja doma, kasneje na medobčinski reviji kulturnih dejavnosti v Novem mestu, poživili z nastopi v Trebnjem ter na Mirni program proslavljanja praznika trebanjske občine in gostovali na Suhorju. In kot bi bila tradicija neizbežno podvržena začaranemu krogu, tudi po letošnjih nastopih med metliškimi folkloristi ni šlo brez razprtij. Zdaj so letele ostre besede na račun tega, zdaj na račun onega, nemalokrat tudi na račun pomanjkanja sredstev. Tudi gojitev folklore je dejavnost, ki ne more živeti brez denarja. Ker se tega prehudo zavedajo tisti, ki denar potrebujejo in tisti, ki bi morali denar dati, ga pa nimajo, dialog ne zna izgubiti ostrine. Toda one bi bilo prav, da bi vse to vplivalo na prekinitev gojenja metliške folklore, ki je, redka med slovenskimi, obdržala prvobitno svojskost, neposrednost in mikavnost. Živela je z nami in med nami, naša je in jo obdržimo! Tako je verjetno mislila tudi Marica Zupanič, ko je rekla: »Pa znate, sklenili smo, da od letos dalje prirejamo »Tgraj kolce« vsako prvo nedeljo v maju!« IVAN ZORAN Janez Cesar Janez Lipušček Smrt je te dni segla v vrsto služabnikov Talijine umetnosti. V soboto so tiho, skoraj skrivoma, kot je bila njegova želja, pokopali velikega slovenskega igralca Janeza Cesarja, dolenjskega rojaka tn in-terpretatorja neštetih odrskih likov, zlasti lika WUr lyja Lomana v Smrti trgovskega potnika. S Cesarjevim imenom je tesno povezan tudi začetek in še bolj rast ljubljanske Drame od 1920 do danes. V nedeljo zjutraj pa je tragično naključje iztrgalo iz sredine opernih pevcev Janeza Lipuščka, tenorista v ljubljanski Operi in člana Slovenskega okteta. Omahnil je v smrt star komaj 51 let, ne da bi do konca izpel svojo pesem, ki jo je povzdignil tako v operi kot na gostovanjih okteta na vseh kontinentih. Vrzel, ki je zoževala v Talijinem hramu ob smrti dveh zaslužnih umetnikov, bo težko zapreti, predvsem pa najti nadomestilo v Drami in Operi, kjer sta bila Cesar in Lipušček kot temeljna kamna umetnosti. Ali veste, da.. ... je v ZDA 1500 visokih šol izključno za gospodinjstvo, na katerih je mogoče promovirati za doktorja te stroke. Naziv: doktor gospodinjske znanosti. ... je švicarska trgovina na< drobno uvedla novo tehtnico, ki ne kaže kilogramov, temveč vrednost stehtanega prehrambenega artikla. ... so v velikih mestih odprli brezalkoholne kavarne, kjer plešć in ima pravico do vstopa samo mladina do 25. leta. ... je sistem oštevilčenja hiš z lihimi in parnimi števili uvedel leta 1805 Napoleon. ... naj bi bila najlepša trgovska hiša v Texasu (ZDAJ. Ne samo da zavestno goji dober okus, stranke se na so-lidnost postrežbe v tej trgovini popolnoma zanesejo. In če hoče priti nekdo v mesto zaradi nakupa, stanuje pa v oddaljenem kraju, ga prepelje trnovska hiša z lastnim letalom. Gospodar muh V prevodu Janka Modra je Mladinska knjiga poslala te dni na trg knjigo angleškega pisatelja Williama Goldinga »Gospodar muh«. Pisatelj, ki ga do zdaj slovenski bralci se nismo poznah, je v pričujočem delu obdelal robinzo-novski motiv. Obravnava enega najbolj žgočih problemov sodobnega sveta: ali si bo človeštvo znalo pomagati s pametjo " in zavestjo medsebojne odgovornosti ali pa bo v strasteh in mržnji pozabilo, da ga veže skupna usoda, in si pripravilo strahoten pogin. Golding pove to v zgodbi o skupini dečkov na zapuščenem otoku. Dečki, ki si morajo na osamljenem otoku vzajemno pomagati, pomenijo z drugo besedo narode na našem planetu. Knjigo je lično opremil-Jože Ciuha. — To je 11. knjiga zbirke ZENIT, ki se tako uspešno bliža zaključku prvega letnika. »Vojakov oče« in »Angel uničenja« Namesto francoskega filma »Noro morje« in sovjetskega »Začarana vas«, ki ju naši distributerji zavoljo deviznih težav ne bodo uvozili, bomo v kinu KRKA v Novem mestu 14. in 15. decembra videli sovjetski film »Vojakov oče«, od "24. do 27. decembra pa mehiški film »Angel uničenja«, dramo, kakršne na našem platnu Se ni bilo. Vsakih 20 minut merijo metan Odkar se je v kanižarskem rudniku pojavil nevarni plin metan, so zelo poostrili varnostne ukrepe — Ena sama prižgana cigareta lahko povzroči eksplozijo! — In vendar so posamezniki še lahko-mišljeni ter se igrajo s svojim in tujimi življenji... Varnosti pri jamskem delu v rudniku Kanižarica nikoli niso zanemarjali, pač pa so po odkritju metana v nekaterih rovih še mnogo bolj poskrbeli za preprečitev morebitne nesreče. Kolikšna je nevarnost v resnici in kako jo preganjajo, nam je v razgovoru pred dnevi povedal jamski poslovodja Karel Kozina: — Za izbruh eksplozije je potrebna določena količina metana — koliko? — Koncentracija 5—14 odstotkov metana je dovolj, da pride do nesreče. — In koliko tega nevar- nega plina se zadržuje v vaših rovih? — Dvakrat smo zasledili 5 odstotno koncentracijo metana, a smo ga s prezračevanjem pregnali. S posebnim aparatom (interfe-rometrom) merimo količino metana vsakih 20 minut. Zdaj ga ni več kot 0,50 odstotkov, kar je zelo malo, a kljub temu nevarnost obstaja. — Povejte, prosimo, kaj ste razen merjenja še ukrenili, da bi bila varnost rudarjev zagotovljena? — Vsi kopači so morali v tečaj, kjer smo jih po- ičili o nevarnostih pri de- V ČRNOMLJU 1,538.677 DIN V zadnjem času je Občinski odbor RK v Črnomlju zbral precej novih prispevkov za poplavljence Prispevala so še: učenci osnovne šole Črnomelj 52 102 din; društvo upokojencev 16.500 din; profesorski zbor gimnazije Črnomelj 8.000 din; dijaki črnomaljske gimnazije 11.800 dinarjev; osnovna šola Sinji vrh 26.200 din. Razen teh so med občani zbrali: krajevna organizacija RK v Svibniku 11.300 din, v Tribučah 40.200 din, v Draga tušu 354.365 din, v Črmošnji-cah 51.520 din, v Desincu 3.000 din in v Adlešičih 46.900 dinarjev. Skupno je bilo doslej v tej zbiralni akciji prispevkov 1,538.677 dinarjev, računajo pa, da bodo pred zaključkom akcije občani še darovali. ČRNOMALJSKI DROBIR SI PB1 KlNOi'KUDSTAVAI-1 ni mogoče več prenašati vedenja nekaterih mlajših obiskovalcev filmskih predstav, ki na ves glas komentirajo dogodke na platnu. Občani pravijo, da ne bodo več hodili v kino, če uprava kino-podjetja ne bo poskrbela za red. d NOVE ULICE m posamezne nove stanovanjske hiše na področju mesta še nimajo hišnih tablic z oznako ulice, zato marsikdo sprašuje in išče, preden pride na pravi naslov, Tablice pa so pripravljene, a leže na občini. B KNJIGARNO IN PAPIRNICO bi morali na željo občanov odpirati zjutraj ob 7.30 in popoldne 6b 15.30. pol ure pred pričetkom pouka v šoli, da si otrooi lahko Se mimogrede nabavijo šolske potrebščine! Pravijo, da ob napovedanem času knjigama ni nikoli odprta in da je čakanje otrok pred zaprtimi vTati že postalo stalila praksa. Podatke o delovnem času naj bi v lokalu razobesili na vidno mesto in delovni čas tudi upoštevali! □ ČRNOMELJ JE BIL SVOJCAS znan po lepi in množični dekoraciji za večje praznike, a ta sloves je mesto izgubilo. Za letošnji dan republike so namreč na vseh hišah na trgu visele le 3 zastave. Zakaj tako? 9 LANI USTANOVLJEN MLADINSKI KLUB je nedolgo po ustanovitvi postal prazen. Po večmesečnem premoru ga nameravajo te dni spet odpreti in požive-td v njem dejavnost. Ob popravljenem televizijskem sprejemniku in šahovskih mizicah bodo skušali zbrati mladino, prost vstop pa imajo tudi odrasli občani. S "iladinska organizacija omogočiti mladim zbiranje v lastnem prostoru, ker se je pohajkovanje po gostinskih lokalih že preveč razpaslo. Umrla je Vladka Vanović Vanovićeve Vladke ni več! Sredi neumornega dela je nepričakovano klonila zahrbtni bolezni ter povzročila t> črnomaljski javnosti vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Polnih 15 let, kar jo je življenjska pot z družino vred zanesla v belokranjsko me- tropolo, je bila z nasveti in aktivnim delom v javnosti za vzgled. Njeni uspehi v učiteljskem poklicu in na položaju pomočnika ravnatelja osnovne šole, kot tudi v funkciji predsednice sveta za šolstvo, članice izvršnega odbora SZDL, komunistke in predsednice občinske Konference za družbeno aktivnost lu v jami. Pri nas noben nov delavec ne sme v podzemlje, preden ni končal seminarja in se seznanil z delom, ki ga čaka. Na deloviščih metanskega področja uvajamo plinovar-no strojno opremo, rove podgrajujemo z več podporniki in bolj načrtno kot prej ter pazimo, da rudarji ne bi nosili v jamo cigaret ali vžigalic. — Ah je navzlic toliki nevarnosti še kdo tako lahkomišljen, da mu je več za tobak kot za življenje? — Žal imamo še nekaj takih posameznikov! Medtem ko je večina rudarjev pametnih in sami prijavijo tovariša s cigaretami v žepu, pa nekateri še tu in tam poizkušajo vtihotapiti v jamo cigarete. Preden se delavci odpeljejo v jamo, opravljamo kontrolo, zlasti pa pregledujemo »sumljive« ljudi. — Če zasačite koga s tobakom ali vžigalicami, kaj se z njim zgodi? — Zadnji sklep delavskega sveta je, da tak rudar mesec dni ne sme v jamo. Medtem opravlja dela na prostem, kar pa ga pri zaslužku precej prizadene, če ta ukrep ne bo pomagal, bomo zahtevali še ostrejše kazni. Ne moremo dopustiti možnosti, da bi zaradi ene same prižgane cigarete nastala strašna nesreča. R. B. Slabo vreme jih ne moti Gradnja nove osnovne šole v Loki pri Črnomlju napreduje kljub temu, da je z drugih delovišč slabo vreme že pregnalo delavce. Dokler ne bo velikega snega, kani j o Begradovci nadaljevati z gradnjo. žensk, so znani in jih ne bo mogoče pozabiti. Kdor je tovarišico Vladko bliže poznal, je lahko odkril, da je bila človek z mnogimi odlikami, toda skromna in požrtvovalna, pripravljena vsakomur pomagati in vedno odkritih besed. Namesto da bi po vseh neprijetnostih v mladosti kot učiteljica brez službe, preganjana med vojno in po vseh prestanih naporih v povojnih letih še dolgo uživala jesen življenja in sadove skupnega dela sredi svojcev in prijateljev, je za zmeraj odšla. Petkovo slovo na pokopališču, kjer so se od tovarišice Vladke poslovili številni učenci, poklicni tovariši in predstavniki vsega javnega in družbeno-političnega življenja Črnomlja pa js bilo dokaz njene velike priljubljenosti. V imenu občinske skupščine in vseh organizacij se je poslovil od nje tudi predsednik občinskega odbora SZDL Stajdohar, ki je med drugtm dejal: — S teboj, Vladka, smo izgubili pobudnico naprednih idej, požrtvovalno sodelavko, iskreno tovarišico, vzorno učiteljico in aktivno občanko! Obljubljamo, da te bomo za vselej ohranili v najlepšem spominu! Resda je naporno kopati premogovo žilo in marsikomu bi se po malici prilegel dim cigarete. Toda — ali je vredno zavoljo tobaka izpostavljati življenja tolikih rudarjev? Kdor se še ni zatrdno odločil 8 ur v jami prebiti brez cigaret, ga bodo k temu prisilili ukrepi kolektiva! Medvedje delajo že preveč škode »Divjad se je tako razmnožila, da predstavlja v kmetijstvu resen problem,« je v razpravi na občinski skupščini v Črnomlju povedal v petek odbornik Marko Rezek iz Starega trga. Po njegovih izjavah je tamošnja lovska družina plačala lani 950.000 din škode, povzročene od divjadi, medtem ko tozadevni stroški letos občutno naraščajo. V nekaj mesecih letošnjega leta so samo medvedje povzročili za 350 tisoč din škode. Baje so se kosmatinci že tako razmnožili, da so v višinskih predelih uničili prav vsa sadna drevesa. Plan ni dosežen V tričetrtletju 1965 je bil družbeni plan na področju občine Črnomelj dosežen s 70,9 odstotki. Podatki sicer kažejo, da je to za okoli 23 odst. več kot lani v istem času, vendar pomenijo hkrati tudi 4,1 odstotni izpad its letošnjih planskih nalog. Zaostajanje v proizvodnji je hkrati tudi zaostajanje v osebnih dohodkih. V VRANOVIČIH ŽE DVE LETI NI BILO SESTANKA Razočarani nad Gestniin podjetjem Na nedavnem sestanku občanov v Vranovičih so predvsem kritizirali nedelavnost starega odbora SZDL, ki v dveh letih ni sklical nobenega sestanka s člani. Ko so izvolili v podružnični odbor nove člane, predvsem mlajše ljudi, od katerih si obetajo več delavnosti in živahnosti, so se pogovorili še o marsičem. Zanimala jih je reforma na področju kmetijstva, rebalans občinskega proračuna in načrti Socialistične zveze za Obrtno komunalno podjetje Črnomelj razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE a) Najmanj 5 let računovodske prakse na delovnem mestu računovodje v gospodarski organizaciji in najmanj srednja strokovna izobrazba. Ponudbe s kratikim življenjepisom in navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ pod šifro: »Raz-pus«. Pismene ponudbe sprejemamo do 20. 12. 10965. delo v prihodnje. V živahni razpravi so omenili pred-vaseh popisali škodo, ki je prj gradnji nastala, a prav Vranoviče so izpustili. Vašča-ni pa so jezni tudi zavoljo vsem razočaranje nad novomeškim Cestnim podjetjem. Ko je to podjetje gradilo novo cesto do Črnomlja, so po tega, ker Cestno podjetje ni izpolnilo obljub glede ureditve priključkov na vaške poti. Na sestanku so prebivalci Vranovičev tudi odločn? zah. tavali, naj odgovorni poskrbe za omejitev hitrosti skozi vas, ker se je letos zgodilo že 5 prometnih nesreč. Iz hiš tik ceste lahko skoči pred avtomobil otrok ali žival, zato menijo, da bi morali vozniki motornih vozil skozi vas počasneje voziti. Mladinsko prestopništvo narašča Medtem ko sta bila v črnomaljski občini leta 1962 le dva mladinska prestopnika, leta 1963 tudi dva, leta 1964 pa trije, se je njih število letos povzpelo že na 15. Podatek je zaskrbljujoč, zato bodo o tem problemu med drugim razpravljali tudi na mladinski konferenci, kd. bo te dni v Črnomlju. Vseh popravil občani ne zmorejo Cesta Loka—Butoraj—Velika Lahinja—Brdarci—Draga-tuš je že dalj časa zelo slabo vzdrževana. Uporabljajo jo občani iz vseh okoliških naselij; pa tudi garnizon JLA, vendar vzdrževanje bremeni le vaščane. Na sestanku, ki je bil nedavno tega v Butoraju, so se zmenili, da bodo kmetje ob-sekali grmovje ob cestišču na svojih parcelah, ob tem poudarjali, da ne zmorejo več sami vzdrževanja precej prometne ceste. Predlagali so, naj bi cesto uvrstili spet med občinska pota, tako kot je že pred leti bilo. Z uspehi zadruge še nismo zadovoljni V proizvodnji v zasebnem in družbenem sektorju kmetijstva na področju črnomaljske občine, o njenih uspehih in napakah so obširneje razpravljali na zadnji seji občinske skupščine v Črnomlju. Osnova za razpravo je bila izčrpna analiza sedanjega stanja in študija o bodočih nalogah kmetijstva, ki jo je pripravil predsednik skupščine, inženir agronomije Rado Dvoršak. Prvi del njegovega referata smo že objavili, drugi del v malce zgoščeni obliki posredujemo danes, medtem ko bo gradivo o nalogah kmetijstva v prihodnjem letu še sledilo. Kmeteijska zadruga Črnomelj letos lastne proizvodnje ni širila, ker si je prizadevala predvsem utrditi gospodarjenje na že obstoječih površinah. Zaradi tega tudi dohodek posestva letos ne bo večji od lanskega. Zadruga pa se je lotila raznih izboljšav pri organizaciji dela in smotrnejšem izkoriščanju delovne sile, kar smatramo za prvi korak v sanaciji. Boljše tehnološke rešitve bi bile sicer potrebne, a jih je na posestvu težko uvajati, ker posestvo še vedno ni dograjeno, če primerjamo izgrajenost kmetijskih posestev, ugotovimo, da je vrednost osnovnih sredstev na 1 hektar kmetijske površine v KZ Črnomelj 378.000 din, v novomeški zadrugi okoli 900.000 din in v kombinatu Grosuplje 870.000 din. V bodoče se bo treba dokončne izgradnje posestva vsekakor lotiti, ker je vsako odlašanje škodljivo. Paziti pa bo treba, da bodo nadaljnja vlaganja sredstev čim bolj smotrna. Družbeno proizvodnjo zelo bremeni odplačilo anuitet, saj so obveznosti na 1 ha kmetijske zemlje znašale lani 26.200 din, letos 15.800 din, prihodnje leto pa bodo celo 34.400 din. Zasebna proizvodnja je medtem obremenjena z vsemi davki in prispevki na 1 hektar povprečno s 4.870 dinarji. Razen tega mora družbeni sektor plačati za vsak dinar čistega osebnega dohodka 0.60 din prispevka, kar spet pomeni 11-krat več kot v zasebni proizvodnji. To navajam le v ilustracijo vsem, ki-ne verjamejo, da ima družbeni sektor mnogo večje dajatve kot zasebni proizvajalec. Navzlic vsem težavam pa se stanje v družbenem sektorju iz leta v leto izboljšuje, v Letos že več krme kot lani Če upoštevamo strukturo proizvodnje na družbenem posestvu lahko ugotovimo, da predstavlja govedoreja blizu 80 odstotkov celotne realizacije. Zato je v sedanjem položaju gotovo najvažnejša naloga racionalizirati proizvodnjo živine, še prej pa poskrbeti za večjo količino in boljšo kakovost domače krme. Ker ni vseeno po kakšnih cenah se domača krma proizvaja, je ■Dsestvo letos uvedlo smotrnejšo upo-rabo osnovnih reprodukcijskih mate-i "~v in storitev. Vrednost letos uporabljenih materialov in storitev je narasla za 15,4 odstotka od lani pri manjši porabi gnojil in kupljenih koncentratov, če primerjamo povprečne letošnje cene z lanskimi vidimo, da je tudi tu zabeležen znaten porast, saj se gibljejo indeksi povprečnih cen od 119 do 158. Pri vsem tem pa je najbolj razveseljivo dejstvo, da je letos količina doma pridelane Gradnja v Dobravi-cah je ustavljena V Dobravicah so vaščani največ s prostovoljnim delom postavili pod streho novi gasilski dom. Tudi ostala dela so v glavnem že opravljena, manjkajo le še podi in belež. Ker se je medtem gasilska blagajna že povsem izpraznila, gradnje ne morejo dokončati. Občani so za gasilski dom veliko sami prispevali_ zato menijo, da bi jim lahko priskočila tik pred koncem gradnje na pomoč še občina, ker gotovo ni smotrno pustiti stavbo nedokončano. 3 milijone za poplavljena pota Okolico Podzemlja večkrat prizadenejo poplave, zato so ivsa pota slaba. Pred kratkim je Občinska skupščina Met-liikka sklenila z vaščani dogovor, da bo prispevala okoli 3 milijone dinarjev za regulacijo odtočnih kanalov, vaščani pa bodo zaraščene odtočne kanale sami očistili. Njihovo delo bo sicer plačano, toda denarja ne bodo do. bili v roke, pač pa je namenjen popravilu drugih vaškdh potov. Namesto mlm^Mm kostnic O kmetijstvu in sodelovanju zasebnih kmetovalcev z zadrugo so na dolgo in široko »Je bila dovolj topla?« Tako nekako vas prijazno povpraša tov. Stezinar-jeva, ko ste se okopali v metliškem javnem kopališču. Tudi sicer vam rada odgovori na vsako vprašanje. »Kotel ža gretje vode je premajhen, zelo bi potrebovali večjega, zato pa vsakogar vprašam, če je bila voda dovolj topla!«, tako vam bo pojasnila tov. Stezinarjeva če boste na njeno vprašanje začudeni. »Kopališče je odprto vsako soboto od 1T>. do 19. ure, kopanje pa stane samo 100 dinarjev. Pridite takoj po drugi uri popoldne, pa boste prej na vrsti in voda bo topla!« vas povabi, ko odhajate. Veliko ljudi se zvrsti vsako soboto, tov, Stezinarjeva pa najde za vsakogar prijazno besedo. -ni razpravljali na sestanku So cialistične zveze v Božako vem. Kmetje bi si radi ure V Slamni vasi so prizadevni Ko se je začela gradnja novega vodovoda za Metliko, ki je speljan ob Slamni vasi, so prebivalci te vasi takoj sklenili napeljati vodovod po svojem naselju. Razpisali so krajevni samoprispevek in s prostovoljnim delom pri izkopu in zasutju jarkov za cevovod prihranili precej stroškov. Pri pomembnem delu, ki je prav gotovo vsemu naselju v prid, so sodelovali vsi prebivalci kot eden. Prav zavoljo tega jih velja javno pohvaliti! d-ii hleve, popravili gnojnic, ne jame, nabavili stroje! čutijo se zapostavljene, ker jim za te koristne stvari nihče ne da posojila, sami pa denarja nimajo. Mnogi domačini so šli tudi na delo v Nemčijo in drugam v tujino, da bi prislužili za kak kmetijski stroj, a vedno manj jih pošiljajo domov. Njihovi zaslužki se prelivajo v avtomobile, ker je za ta uvoz dcsti manj carine in sitno ti, kot če bi domov pošiljali prepotrebne pripomočke za kmečka dela! Kmetovalci so vedno bolj pritožujejo čez tako gospodarsko politiko. Na sestanku je bilo precej hude krvi tudi zaradi osemc njevalne služ'e. s katero občani sploh niso zadovoljni. VESTI IZ PODZEMLJA (Pre) velike želje na Lokvici Vaščani Lokvice nimajo nobenega prostora za sestajanje, zato imajo sestanke v zasebnih hišah, če je kdc tako dober, da odstopi prostor. Že več let si žele gasilstc dom, v katerem bi uredili tudi manjšo dvorano. Načrti za gradnjo so že pripravljeni, a sredstev ni. Občani so pripravljeni sami precej prispevati, vendar brez pomoči družbene skupnosti gasilske, ga doma le ne bodo mogli graditi. Tudi velik spomenik bi radi postavili sredi vasi, toda . . O vsem tem so razpravljali na nedavnem sestanku Socialistične zveze, kjer pa so izvedeli, da bodo morali s sedanjimi velikimi načrti malce počakati. želja, da bi šolski avtobus vozil otroke v 4,5 km oddaljeno metliško šolo, pa se POPRAVEK Bralce našega lista obvešče-mo o napaki, ki se je vrinila v članek, objavljen v 45. številki našega lista, v pismih uredništvu pod naslovom »To ni bil navaden pretep«. Pisec ne kritizira lastnice lokala, temveč poslo-vodkinjo gostišča Križan v Gradcu. Uredništvo jam bo najbrž izpolnila. Vodstvo osemletke si zelo prizadeva oskrbeti prevoz za otroke iz Lokvice, vsaj za tiste, ki v zimskem času obiskujejo popoldanski pouk in so morali doslej po temi ho-d"fti domov. B Vasi Krasuic, Prilozje, Mlake, Boršt, Zemelj, Otok, Primo-stek in Grm imajo precej prebivalcev, vendar je med vsemi le 92 članov Socialistične zveze. Ce ne bi imeli v teh krajih nobenih skupnih potreb in želja, bi bilo še razumljivo, tako pa . . . Pri reševanju krajevne problematike ni mogoče v teh krajih doseči vidnejših uspehov prav zaradi, tega, ker občani ne nastopajo množično, pod okriljem organizacije, ki je za to pristojna. 51 Skozi Podzemelj ne pelje noben avtobus, pač pa imajo dokaj ugodne avtobusne zveze na vse strani od bližnjega križišča na glavni asfaltirani cesti. Ker morajo potniki čakati kar na cesti, pozimi v snegu in dežju, si žele v bližini vsaj zasilnega pokritega postajališča. Občani so pripravljeni sami prispevati les, medtem ko naj bi organizacijo gradje prevzela domača krajevna skupnost, katero bodo v kratkem ustanovili. B Z osemenjevalno službo v podzemeljskem koncu niso zadovoljni. Samo na Krasincu je 30 krav neoplojenih. Nekateri kmetje so tudi trikrat dali osemeniti krave, a ker ni bilo uspeha, so jih sami gnali h bikom kot včasih. V osemenjevalno službo ne zaupajo več, zato bi morali odgovorni činitelji poskrbeti, da bi se izboljšala. B Precej zasebnih steljnikov je pred leti prešlo v družbeni sektor, ko so jih pogozdili. Kmetovalcem zdaj primanjkuje steljo, zato še vedno hodijo na svoje bivše parcele steljo žet in grabit. Gozdno gospodarstvo se temu protivi in take prihaja do sporov. Verjetno bi se dalo s pametnim dogovorom med obema strankama zadevo rešiti, brez škode za pogozdene steljnike. Hi Da le zapade dva palca snega, privlečejo otroci sanke na metliški trg, pa drrs, dokler gre navzdol. Kaj pa avtomobili, vozovi in promet? Posnetek je bil narejen 24. novembra 1965 ob 10.30 doplodne. (Foto: It. Baeer) krme večja kot lani. Ce izražamo vso porabljeno krmo lani in letos v suhi snovi, vidimo, da se je količinsko dvignila za 10 odstotkov. Pri tem se je poraba domače krme dvignila za 18 odstotkov in je krila že 81,2 odstotka vseh potreb (v suhi snovi), še lani je posestvo z lastno krmo krilo le 75 odstotkov potreb in preostalo količino potrebne krme kupovalo. V strukturi porabe krme je delež zelene krme in paše še vedno preslabo zastopan, kar ima gotovo slabe posledice za ekonomiko pitanja. Letos v tem pogledu ni bilo dosti narejenega, zato bo zamujeni čas težko nadoknaditi. Kljub vsem prizadevanjem še izguba Indeksi povprečnih cen prodanih proizvodov se na posestvu kažejo nekoliko drugače kot v zasebnem sektorju, ker so odvisni od tega, kdaj so bili proizvodi realizirani. Vsekakor pa so posebno pri živini razlike v korist Posestva manjše kakor pri zasebnem proizvajalcu, ker je bila ukinjena premija. Ker pa predstavlja živina na posestvu glavni proizvod, je jasno, da je sc ob povečanju stroškov ekonomski Učinek minimalen, saj so se cene povečale samo za 17 odstotkov. Tako je kljub vsem prizadevanjem ekonomsko stanje na posestvu ostalo skoraj ne-izpremenjeno. če bo izguba v letošnjem letu manjša od lanske, bo to predvsem zasluga zadrževanja osebnih dohodkov in zmanjšanja števila zaposlenih. Ko ocenjujemo poslovanje celotne zadruge za 9 mesecev letos in ga primerjamo z istim obdobjem lani, ugotavljamo porast celotnega dohodka za 19, 7 odst. Letni plan celotnega dohodka je pri tem dosežen z 78,7 odst., kar je za 3,7 odst. nad predvidenim planom za 9 mesecev. Poraba materiala je v tem času za 3,6 odst. narasla, porabljena sredstva pa so zaradi povišane nabavne vrednosti trgovskega blaga kar za 23,2 odstotka večja. Zaradi tega je neto produkt za 6,3 odst. manjši od lanskega v 9 mesecih, dohodek za razdelitev pa za 4,4 odst, nižji. Kljub zadrževanju osebnih dohodkov so ti od lani narasli za 16,5 odst. ali za 17,862.000 din več kot bi smeli. V odnosu na celotni dohodek je predstavljala izguba ob 9 . mesecih lani 1,8 odst., letos pa 2 odstotka. Nagrajevanje po delu še ni urejeno Poleg vseh ukrepov, ki so jih v zadrugi letos začeli uvajati, pa je ostalo osnovno vprašanje nerešeno: vse leto od lanske jeseni dalje smo ugotavljali potrebo po izboljšanju sistema delitve osebnega dohodka, ki bi v večji meri spodbujal k odgovornejšemu in kvalitetnejšemu delu na vseh delovnih mestih. Vendar nismo dočakali druge spremembe kot te, da so se več ali manj linearno dvignili povprečni osebni dohodki od lanskih 37.082 din na 45.430 din. število zaposlenih se je medtem zmanjšalo za 5 odstotkov. Ob vsem tem je produktivnost padla za 2 odst., rentabilna stopnja pa se je zmanjšala od 11,8 din na 9,5 din neto produkta na 100 din vloženih sredstev. Rentabilna stopnja je v kombinatu Grosuplje npr. 10,2 din v novomeški zadrugi pa 12,5 din. Stopnja ekonomičnosti se je v naši zadrugi relativno še poslabšala: lani je bilo na 100 din porabljenih sredstev doseženih 20,6 din neto produkta, letos pa le 15,2 din. Če na - kratko povzamemo stanje kmetijske proizvodnje v letu 1965 tako v zasebnem kot v družbenem sektorju, ugotovimo, da imamo v reformiranih pogojih gospodarjenja v kmetijstvu komaj polovico slabega začetka za seboj m da se bomo zlasti v letu 1966 morali temeljito pogovoriti o nalogah za rentabilnejšo proizvodnjo. Sedanje stanje nas še zdaleč ne sme zadovoljiti, četudi je bil letos kljub vsemu le dosežen napredek. , RADO DVORŠAK JULKA RAJMERJEVA V četrtek, 25. novembra, je v Ljubljani, kjer je iskala zdravja, v 61. letu svojega življenja umrla upokojena metliška učiteljica Julka Rajmerjeva, rojena VVostner. Pokopali so jo na ljubljanskih Žalah ob številni udeležbi prijateljev, znancev in tudi Me-tličanov, ki so se k poslednjemu slovesu pripeljali v Ljubljano. Ob odprtem grobu ji je v slovo spregovoril prof. Jože Dular, ki je med drugim dejal: Naj se, draga Julka, v imenu Metličanov poslovim od tebe! V imenu vseh, ki si jim posvetila 35 let svojega delovnega življenja, posvetila svoj trud, tovarištvo in ljubezen. Kot petindvajsetletno dekle te je leta 1925 življenslca pot zanesla v Metliko, ki je bila tvoje prvo in, lahko rečemo, tvoje življensko službeno mesto. Z izjemo dveh let med vojno, ko si poučevala na Ra-dovici pri Metliki, in pol leta, ko si kmalu po osvoboditvi prevzela delo vzgojiteljice v vzgojnem zavodu v Višnji gori, si namreč vsa ta leta preživela v Metliki. Tu si tudi dočakala zasluženi pokoj. Ob svojem prihodu v Metliko si se poleg svojega šolskega dela takoj vključila v ljudskoprosvetno življenje. Na bivšem čitalniškem in kasneje na novem sokolskem odru si v teku let izoblikovala okoli 90 večjih in manjših vlog, v katerih so skozi tvojo igralsko bit prepričljivo zaživele številne odrske junakinje, ubrane na širok register veselih in trpkih igralskih stvaritev. Razen tega si nastopala kot recitatorka, pevka in delala kot knjižničarka, v zadnjih letih pa tudi kot režiserka, zlasti pri igrah s pionirji in mladinci. Organizatorsko si delala v raznih odborih, bila po zadn.fi vojni prva predsednica uprave Doma ljudske prosvete, to je tedanjega prosvetnega društva, leta 1949 pa smo te ta-deli med ustanovitelji Muzejskega društva v Metliki. Druga stran tvojega izver* šolskega dela pa je bilo tvoje telesnovzgojno delo. Ljur dje se te spominjajo kot dol* goletne sokolske telovadke in prednjakin je, voditeljice dece m ženskega naraščaja. Predvsem pa si bila požrtvfr volna telesnovzgojno delavka v povojnem P ar Uzanu. Dva* krat s{ nastopila na velikfk telovadnih zletih v Profil pred sedmimi leti pa še zad> njikrat na velikem zletu Pa& tizana v Beogradu. Ko sH se pred petimi leti utrujena in izčrpana z zadnjo režijo Molierovega Georgea Dandina poslovila od svojega ljudskoprosvetnega dela, fe bila metliška dvorana nabito polna. Ni bila samo duhovita Moliereova komedija, ki fe takrat privabila gledalce o dvorano; pripeljala jih je predvsem zvestoba rn hvaleS-nost do bivše vzgojiteljice, Id je polnih 35 let radodarno razdajala svoje znanje njim samim in njihovim otrokom, Bila je tilui zahvala za tisoče in tisoče ur, ki si jih v teh letih nesebično žrtvovala za šolsko, ljudskoprosvetno in telesnovzgojno rast metliške mladine. Zato, draga Julka, ko stojimo ob tvojem odprtem gro* bu, sprejmi še zadnjo toplq besedo naše zahvale in zadnji pozdrav iz tvoje Metlike! JOŽETU STARIH V SLOVO Daleč naokrog je odjeknila vest, da je nenadoma umrl vaŠčan Jože Stariha, katerega so vsi poznali in spoštovali. V prvi svetovni vojni je bil težko ranien, po njej pa si je dom in družino ustvaril v Dragomlji vasi. Vedno je bil v vrstah naprednih društev. V domači vasi je bil ustanovitelj gasilskega društva in je bil vse do konca življenja častni predsednik gasilcev. Svoje 5-članske družine ni mogel preživljati, zato je šel pred dolgimi leti v tujino za kruhom. Po ameriških rudnikih se je mučil 35 let in tam zbolel za boleznijo, ki jo je po upokojitvi prinesel domov. Njegov sin Jože je medtem pauei v NOB. četudi si je vsa leta tako želel svojih in življenja v domačem kraju, nikoli ni dolgo bival med riami. Po vrnitvi iz Amerike je bolehal, dokler ga zahrbtna bolezen ni za vselej iztrgala iz naše srede. V Dragomlji vasi bomo Jožeta Stariho zelo pogrešali, zato nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. GASILCI GRADAC: kaj je z vodovodom? Osrednji problem naselja Gradac, krog in krog obda-nega z vodo, a brez pitne vode, je že več let predmet razgovorov na vseh vaških sestankih. Tako so občani tudi na nedavnem zboru, ki ga je sklicala Socialistična zveza, zahtevali odgovor, kdaj bodo začeli graditi vodovod. Predsednik občinskega odbora SZDL Ivan žele jim je pojasnil, da so načrti za vodovod že izdelani, da so veljali 10 milijonov in da bi potrebovali za gradnjo vodovoda še okoli 380 milijonov dinarjev. Občina si bo prizadevala v prihodnjem letu zbrati vsaj 60 milijonov, potrebnih za začetek gradnje, vendar nihče ne more zatrdno obljubiti, da bo v letu 1956 do gradnje res prišlo, ker v občinskem proračunu silno slabo kaže. Prebivalci Gradca želijo tudi, naj bi Cestno podjetje postavilo nekaj opozorilnih oz. prepovedanih znakov, s katerimi bi omejili hitrost motornih vozil skozi naselje. meHisk Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNEGA SVETA KOČEVJE Delo še ni povsod merilo osebnih dohodkov Dohodek in skladi naraščajo hitreje kot osebni dohodki — 208 brezposelnih — Rezerve v večizmenskem delu — V terciarnih dejavnostih je premalo zaposlenih — Iz naših krajev ne bo treba s trebuhom za kruhom, če bo dobro urejena organizacija dela! — Strokovnjak za predavanje, za delo pa ne — Direktorje in vodilne uslužbence naj kolektiv izbere iz svoje srede. Gospodarski rezultati tretjega tromesečja kažejo, da so se delovni kolektivi v novih pogojih gospodarjenja dobro znašli, je bila glavna ugotovitev občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta Kočevje, ki je bil 26. novembra. Dohodek gospodarskih organizacij je bil v primerjavi z devetimi meseci lani za 44,4 % večji, čisti dohodek za 48,7 °/o višji in ostanek dohodka za sklade za 59,2 °/o višji kljub celo nekoliko nižjemu številu zaposlenih (za 0,1 %). Osebni dohodki so porastli za 43,3 °/o, kar pa zaradi podražitve osnovnih prehrambenih artiklov, kurjave, elektrike in ostalega ne predstavlja višjih realnih osebnih dohodkov. . V poročilu je bilo nadalje ugotovljeno, da skladi podjetij naraščajo zelo hitro, realni osebni dohodki pa stagni-rajo. To razmerje je treba nujno vskladiiti, se pravi, da ga je nujno popraviti v korist osebnih dohodkov, vendar le za toliko, kolikor so se zvišali življenjski stroški in produktivnost. Vsi osebni dohodki naj bodo v bodoče še dosledneje odvisni od produktivnosti in uspeha posameznega člana kolektiva. 2al Pa so še vedno primeri, da nekdo predava pri delavski univerzi o nagrajevanju po delu, ne zavzema pa se dovolj, da bi tako nagrajevanje uvedli tudi v njegovi delovni organizaciji! 208 brezposelnih, podjetja pa delajo v eni izmeni! Pravilniki o nagrajevanju po delu ne določajo, da je osebni dohodek strokovnjakov odvisen od organizacije večizmenskega dela v podjot. ju. S tem bi prispevali k večji produktivnosti im nižjim proizvodnim stroškom. Razen tega bd priskrbeli kruh še večim občanom. V občini je sedaj prijavljenih kot brez poselnih 208 ljudi (od tega 149 žena), hkrati pa dela od 18 delovnih organizacij le 7 v več izmenah. Vendar tudi v teh sedmih primerih dela večina zaposlenih v pnn izmeni, v drugi ali morda celo v tretji pa jih dela običajno le malo. če upoštevamo, da so terciarne dejavnosti (trgovina, gostin. obrt), tudi slabo razvite, potem lahko ugotovimo, da bi bili lahko vsi brezposelni zaposleni, seveda pa je treba prej izboljšati or. ganizacijo dela itn uieoiti nagrajevanje tako, da bo vsak dobil osebne dohodke po vloženem delu. Reelekcija je pred vrati V kratkem bo potekel zakoniti rok za razpis volilnih delovnih mest (direktorji, upravniki), na katerih so posamezniki že 8 let.. Takih je v občini osem. Bodoče direktorje din ostale vodilne usluž. bence- naj bi po možnosti izbral kolektiv iz svoje srede. V zvezi z reelekcijo pa je poročilo ugotavljalo še, da so statuti delovnih organizacij pomanjkljivi, saj jih 28 odst. sploh nima določil o razrešitvi direktorja, 12 odst. pa ne obravnava reelekcije di-lCKtorja. V razpravi je sodelovalo 13 delegatov in gostov. Posredujemo vam nekatere njihove misli. / »Naši največji možje so prišli s podeželja!« je poudaril v razpravi Janez Oven fes KGP Kočevje in zah. teval, da je treba najboljšim učencem s podeželja omogočiti študij s primemo štipen ditjo. Zdaj so srednje in druge šole učencem' iz oddaljenih krajev težko dostopne prav zato, ker starši ne zmorejo sredstev za njihov študij. Tudi večerne šole naj bi ne bile komercialne, ker bi nekaterim spet s tem onemogočili izobraževanje. »Polovica zaposlenih nima dokončane osemletke« je ugotovil Danilo Škulj iz delavske univerze Kočevje ter dodal, da so osnovne šole danes zapostavljene, razen tega pa imajo prezahtevne učne programe. Slabo znanje ima za posledico slabšo proizvodnjo, zato se je treba nujno zavzemati, da vsi delavci dokončajo osnovno šolo ter si tako zagotove osno. vo za nadalnje splošno strokovno in družbeno izobraževanje. »Gospodarska reforma naj bi pomagala šolski!« je menila Danica Kaplan iz šole Mirka Bračiča, ki je tudi poslanka kulturno prosvetnega zbora republiške skupščine. Nadalje je poudarila, naj bi bila sredstva za izobraževanje v večernih šolah sestavljena iz prispevkov učencev, delovnih organizacij itn sklada za šolstvo. Višina prspevkov naj bi bila različna. Učenci, ki po lastni krivdi niso dokončali osemletke, naj bi plačali več. Opozorila je tudi, naj bi bile večerne šole kvalitetnejše. »Usoda nove šole je v rokah volivcev« je poudaril Stane Lavrič, predsednik občinskega odbore SZDL. Sredstva za dogra ditev prve faze nove šole so namreč zbrana, za dogradi, tev druge faze pa bi bilo treba ponovno uvesti krajevni samoprispevek, šola pa je nujno potrebna, saj imajo sedanje premalo prostorov, ki so tudi neprimerni, število otrok narašča itd. »Brezposelnih ne bo, če ukinemo nadure« je povedal Franc Škrabec iz Avto Kočevje. Nadur je ponekod še precej, čeprav že zakon predvideiva celo samo 7-urni delavnik. Nadalje je poudaril tudi, da »strokov- njak«, ki pride iz šole, še ni strokovnjak, ker ne pozna še proizvodnje in da je treba upoštevati tudi delovno prakso. »Ne pride več do večjih zastojev« odkar smo organizirali proizvodnjo po fazah,« je povedal Krnil Krese iz INKOP Kočevje. Oktobra in novembra so celo presegli plan, prej ga pa niso niti dosegali. Poudaril je, da je za njihove izdelke veliko zanimanje, žal pa težko dobijo reprodukcijski material. »Jaz imam delo, kaj me brigajo drugi« ne bi smelo biti geslo zaposlenih«, je poudaril Ignac Vidrih iz hotela Pugled Kočevje, ko je govoril o nezaposlenih. Nujno je treba razmišljati o boljšem izkoriščanju strojev in ljudi, ne pa dremati na doseženih uspehih. Zgrešeno bi bilo kljub reformi zmanjševati število zaposlenih in proizvodnjo, saj prihajajo iz šol vedno novi ljudje, ki jih je treba zaposliti že iz povsem človeških ozirov, razen tega pa se nezaposleni odvadi dela, lahko postane kriminalec itd. O reelekciji in rotaciji sta razpravljala Drago Aupič, tajnik občinske skupščine Kočevje, in Tone Kovačič iz kemične tovarne. Osnovni namen reekkcije in rotacije je, da dobe delovne organizacije take vodilne ljudi, ki jim bodo najbolj koristili. Seveda pa je treba pri tem zelo občutljivo ravnati z ljudmi, ki so doslej zasedali odgovorna delovna mesta in so vse svoje sile vlagali za razvoj svoje delovne organizacije. »Plešoči bolnik« Delegat Jože Ponikvar iz kemične tovarne Kočevje Je povedal, da so pri njih prešli v zvezi z reformo ponekod celo na štiri-izmensko delo. Zaradi dela v nočnih izmenah s starejšimi ni bilo težav, pač pa jih je bilo nekaj z mlajšimi. Tako se je nekoč zgodilo, da je nekdo, ki bi moral delati zvečer, šel dopoldne k zdravniku, »zvečer pa z zdravnikovim opravičilom v žepu v kavarni divje plesal«. Ti problemi seveda niso razširjeni in jih sami sproti rešujejo. Več skrbi za zdrav oddih delavcev! Tone šercer, predsednik občinskega smdilkalnega sveta, je med drugim razpravljal tudi o oddihu in rekreaciji. V občini je nekaj objektov, ki bi jih lahko izkoristili v te namene. Tako so na Stojni v razdalji 1 kilometra kar štiri delavske koče in za eno je občinski sindikalni svet že zaprosil KGP, ki je njih lastnik. Te koče namreč niso polno zasedene, ena pa je celo prazna. KGP je prošnjo zavrnilo, obljubilo pa je prispevati denr- in les za gradnjo stavbe za rekreacijo. Poudaril je, naj bi se člani sindikata v delovnih organizacijah bolj zavzemali tudi za vprašanje rekreacije' in naj bi na raznm sestankih v kolektivu podprli predloge občinskega sindikalnega sve. ta. V razpravi je sodeloval še Franc Vesel iz INLES oziroma Lesne industrije Kočevje, ki je govoril predvsem o odcepitvi kočevskega obrata od INLES. Na občnem zboru je bilo premalo razprave in predlogov o informiranosti v kolek-t'ivih, o rekreacijskem centru v Dolu ob Kolpi ;n o zbiranju sredstev za nadaljevanje gradnje nove osemletke v Kočevju. JOŽE PRIMC ■ V ZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA smo zapisali, da bo poštna uprava odstranila telefonsko govorilnico pri kazarni »Zvezda« na Trgu Svobode. Zgodilo pa se je drugače! Pošta je javno govorilnico lepo preobnovila in jo osteklila. 2e drugi dan po otvoritvi nove govorilnice sta bili dve šipi razbiti! Občani se sprašujejo, kako da je v občinskem proračunu tako visoka postavka, namenjena redu in varnosti, objestneži pa kar naprej uničujejo družbeno lastnino! B V DELOVNEM KOLEKTIVU podjetja Zidar je te dni uspelo gradnjo nove šole spraviti pod streho. Do sobote so pokrili še zadnji del strehe s salonitno kritino. Dela bi bila lahko že prej opravljena, če ne bi normalni potek oviralo pomanjkanje nekaterih gradbenih materialov. Kot kaže, bo do prihodnjega šolskega leta nova stavba že vsiljiva. Kasneje bodo nadaljevali z gradnjo drugega dela šole za katerega so temelji že izkopani. B V POČASTITEV PRAZNIKA je bila v Domu telesne kulture prirejena razstava fotoamaterjev pod geslom »Kočevje In Kočevska«. Razstavo so pripravili člani domačega kluba fotoamaterjev v sodelovanju s turističnim društvom, ki je prispevalo tudi nagrade za najboljše turistične posnetke. Doslej si je že veliko število občanov ogledalo razstavo B V PODGORSKI ULICI je bil v petek opravljen tehnični prevzem drugega stolpiča. Stolpič je bil že dalj časa gotov, ni pa bil vseljiv zaradi dobave parketa. Zastopniki kolektivov, ki so kupili stanovanja, so se že naslednji dan sestali in prevzeli ključe. Te dni se novi stanovalci selijo. Tudi gradnja tretjega stolpiča v isti ulici lepo napreduje. B ZA PRODAJO so pričeli zidati še en stanovanjski stolpič v bližini gimnazije, katerega gradi SGP Zidar. Glede lokacije je bilo mnogo prigovorov, toda urbanistični načrt ima svoje zahteve, ki so tehtnejše kakor želje posameznikov. VIMOLJ: kaj z učenci in s šob? V Vimolju je bila nekaj tednov pred konferenco krajevne organizacije SZDL tribuna o gospodarski reformi, na kateri so obravnavali predvsem zadeve s po-'.ročja kmetijstva in gozdarstva ter odkupa in kooperacije. Prav zato je bila verjetno na konferenci SZDL nekoliko slabša udeležba, saj so va-ščani že takrat razpravljali o vseh svojih glavnih problemih. Razen že navedenega in škode po divjadi je za območje Vimolj osrednje nerešeno vprašanje: kaj z učenci in šolo. V Vimolju je namreč nepopolna osemletka. Starši mlajših otrok želijo, da bi bila tu še najprej šola starejših otrok pa, naj bi jo ukinili in vozili otroke v eno popolnih osemletk. Ker je ottrok tu malo, ni mogoče ugoditi obema zahtevama, saj bi bilo za njuno uresničitev potrebnih precej več sredstev. V občini je še Trakt A (prva faza gradnje) nove osemletke v Kočevju bo tc dni pod streho. Gradnja prve faze bo veljala predvidoma okoli 227 milijonov dinarjev. Za šolo je doslej zagotovljenih okoli 26G milijonov din (il">,3 milijonov din krajevni samoprispevek, 38,1 milijonov din prispevek delovnih organtacfj in 112,S milijonov kredit republiške Splošne gospodarske banke). Za nadaljnjo gradnjo (drugo fazo) ,je že zagotovljenih okoli 38 milijonov dinarjev (ki bodo ostali od letos zbranih sredstev), manjkajoča .redstva pa bodo predvidoma zbrana tako: polovico s krajevnim samoprispevkom (o tem bodo odločali še bližnji zbori volivcev), polovico pa z najetim kreditom. Po nekaterih dosedanjih predlogih naj bi bil letos krajevni samoprispevek le 3 % od neto osebnih dohodkov, medtem ko Je bil doslej 3,5 °,u, plačevali naj bi ga tudi obrtniki in svobodni poklici. Z dograditvijo šole bo v Kočevju mogoč enoinpol izmenski pouk. Vrtnarija in čevjarstvo ¥ likvidaciji Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje sklenila, da prideta v redno likvidacijo Vrtnarija Kočevje (v njenem sklopu je bil tudi Pogrebni zavod) in čevljarstvo. Likvidacija Vrtnarije je bila utemeljena s tem, da je njena sedanja lokacija zaradi urbanističnih koristi v centru mesta neprimerna (tu bo novi šolski center in stanovanja) in ker je sedanji glavni rastlinjak dotrajal ter bi ga bilo nujno popraviti, za kar bi potrebovali 30 milijonov din, ki jih pa podjetje nima. Vrtnarija ni poslovala z izgu- bo, ustvarjala pa tudi ni večje akumulacije. Delovna skupnost Vrtnarije, ki šteje osem članov, se je odločila, naj podjetje preneha poslovati, če bo za večino članov priskrbljena zaposlitev. Vrtnarska dejavnost in pogrebna služba pa ne bosta zamrli, saj je že zaprosil za zasebno vrtnarsko obrt Rudolf Murovič, dosedanji upravnik Vrtnarije. Čevljarstvo je imelo leta 1957 14 zaposlenih, zdaj pa sta redno zaposlena le dva. Ta obrt je torej močno nazadovala, razen tega so imeli zaposleni nizke osebne do- hodke, v prvem polletju pa je imelo podjetje celo nekaj primanjklaja. Tako bo tudi čevljarstvo spet prišlo v zasebne roke, kot je doslej že precej gostišč, »Fotolik«, frizerji in »Krojaštvo«. Pet komisij za razpis direktorjev Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji imenovala po tri člane v koor isi.ie za razpis mest direktorjev \ go spodarskih organizacijah »Hotel Pugled«, Pletiljsivo, Usluga. Lesna industrija in Komunala. več enakih primerov, denar, j a za njihovo rešitev pa trenutno ni, saj že sedanji prevozi otrok veljajo okoli 30 milijonov din. Nadalje so na konferenci razpravljali še o komunalnih vprašanjih in delu krajevne skupnosti. Znižani davek Po občinskem odloku je znašal doslej prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 6,8 odst., občinska skupščina Kočev.e pa je na zadnji seji odločila, da stopnjo zniža na 5 odst. Ta prispevek je dohodek občinskega proračuna, po novi stopnji 5 >dst. pa so ga v skladu s priporočili republiških org-:nov ob •neunavali že od 1. avgusta letos dalje. Avtobus do Črnega potoka Tudi v Kočevju Imamo Šolski avtobus, ki vozi šolarje Iz L-.voI-da do Kočevja vsak dan ob 7.30 uri in obratno progo Kočevje — Livold — Mozelj z odhodom Iz Kočevja ob 13. uri. Po mnenju vaščanov Črnega potoka pa bi lahko avtobus v zimskem času pot podaljšal do Črnega potoka ali vsaj do Zajčjega vrha, oddaljenega le 1,5 km od Livol-da. S tem bi bilo ustreženo otrokom, ker jih na poti večkrat zmoči dež aH sneg, potem pa morajo zaradi prehlada nekaj dni ostati v postelji in zamude pouk. Ker pa popoldanski avtobus iz Kočevja otroke že zdaj pripelje do črnega potoka, gre torej le za to, da bi jutranji avtobus prišel v vas. Ali bi lahko želji občanov ustregli? A. S. 200.000 din škode Milan Terčon iz Predgrađa se je 28. novembra ob 8.30 pfevrnil z avtom n? Roški cesti v Kočevju. Pri lovski koči ga je na zasneženi cesti začelo zanašati, da je zadel v obcestni kamen in se prevrnil. Na avtu je škode za 200.000 din. STARI LOG: zaostala pošta Člani SZDL 7 območja loga so na konferenci najbolj kritizirali dostavo pošte ki je želo neredna v riili.tHB vremenu čakajo nanjo tudi po 3 in več dni. Stari log scodfl pod po£;3 Hinj3. Va-ščani so pred'agah,' naj bi v Starem l.~,°j imeli poštni nabil r.lnik in nekoga, ki bi pošte pobiral, pđdajol 'o razdeljeval, vf -nili so, naj bi ta posel prevzel nekdo izmed vaščanov ali pa mlekar KGP Pr.vdarili so še, naj bi KGP opremilo prostor ^a zobno ambulanto ki bi delala vsaj enkrat, na teden. Pohvalili so. da se je položaj v njihovi šoti izboljšal in daše otroci že več nauče, vendar naj bi še zmanjšali število ur za telesno vzgojo in povečali število ur za ostale predmete. V razpravi so se dotaknili še izdajanja gradbenih dovoljenj z^ vasi. Vsi volivci so člani SZDL ■ V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE je krajevna organizacija SZDL v Grčaricah včlanila 11 mladincev. O pomenu in vlogi SZDL sta govorila Franc Sega in Niko Grbec. V Grčaricah in Gra-čarskih Ravnah so že vsi volivci člani Socialistične zveze. ■ NI BOJAZNI, DA BO ŠOLSKI avtobus, ki vozi iz Grčaric v Ribnico, prenehal voziti med šolskimi počitnicami. Spričo govoric in domnevanj, da bi potniki za nekaj časa ostali brez avtobusa, se je svet krajevne skupnosti v Grčaricah pozanimal pri SAP Ljubljana, kaj je s stvarjo. V ljubljanskem transportnem podjetju SAP so obljubili, da bodo vlogo z Grčaric pri sestavi voznega reda upoštevali. B ZA POPLAVIJENCE SO OBČANI območja Grčaric do teh dni zbrali raznega blaga in denarja za več kot 100.000 dinarjev. Terezija Grivec si na pobudo občinskega odbora Rdečega križa Ribnica še posebno prizadeva v akciji. ■ PRI NEKDANJI 2AGI v Grčaricah je ostal nepokrit bazen za vodo. Ker je bila nevarnost, da bi v njem kdo utonil, ga je gasilsko društvo preuredilo. Izčrpali so vodo in bazen očistili. Začasno so ga pokrili z jamskim lesom, prihodnje leto pa ga na-meravajo s pomočjo gozdnega obrata pokriti z betonsko -ploščo. Bazen bo hkrati rezervoar vode, ki jo bodo potrebovali ob morebitnih požarih. NORBERT CERNE SPOMINU dr. JANEZA ORAŽMA Š'ewek in gozd v preteklosti Sredi septembra se je na Grmadi sestal 60 članski sindikat gozdnega obrata v Ribnici. Odbor je odločil, da posveti ta dan spoznavanju odnosov do gozda v preteklosti. O tem je imel posebno predavanje član sindikata. S turistične Grmade si je kolektiv ogledal skoraj vso suhoro-barsko deželico. Bil je na kraju, od koder so naša očetje opozarjali na nevarnost, ki Je grozila od Turkov. Neštetokrat je gozd rešil človeka, bil pa mu je za ogenj in skrivališče. Dobra volja, veselje in prava ribniška šegavost so prišli, ko so člani kolektiva dobili izdelke suhe in lončarske robe. Vsak je dobil v roke »lesjeno žlico, vječ-jo al manjšo lončjeno sklajdo« in konjička ali petelinčka, »k' v rit .piska«. »Jelj so potlej, kukr prav ribniška himna: — od šruocjih uist smo mjero vzel j. pa žljice dajlati začjel. — Nekdo je vzkliknil: »Tudi žlica je iz gozda!« Lončene sklede tudi ne bi bilo, če ne bi gozd dal drv, da bi glineno skledo žgali. Zatem se je oglasila ribniška »pajsm«. Vsakdo je vzel leseno žlico, skledo in piščalko domov za spomin, ženskam pa so bile bolj všeč lesene majolke. Prenekateri, ki so domov v nahrbtnikih nosili lončene sklede, so prinesli samo črepinje in — kriva je bila seveda majolka, lesena žlica pa je ostala cela . . NANDE NAiDLER, dipl. inž. gozdarstva Na Pakiževih njivah v Ribnici je včasih rasel krompir in fižol, zdaj pa je tu kar cela ulica zasebnih hiš. (Foto: Jože Prime) IlaSi log se je spremenil Mali log šteje 60 hiš, prebivalcev pa je manj, kot jih je bilo pred vojno. Precej mladih se je po vojni odselilo v druge kraje, zadnje čase pa odhajajo v tujino. Zaradi slabe zemlje je pravih kmetov zelo malo in je večina takih, ki so v službah, razen tega pa še. kmetujejo. Precej je zaposlenih v podjetju Smreka v Travniku ali pa delajo v gozdovih, medtem V času od 8. do 23. novembra je bil v Grčaricah šiviljski tečaj, katerega je obiskovalo 22 deklet in žena. Tečaj sta organizirala ribniška delavska univerza in tovarna šivalnih strojev Bagat iz Zadra. Tečajnice so bile zadovoljne in se za pouk lepo zahvaljujejo. (Foto: Drago Mohar) ko doma pridelujejo predvsem krompir, ker žita slabo uspevajo. V povojnih letih je v vasi čutiti velik napredek. Mnogi so popravili hiše, vse več je kosilnic, motornih žag in drugih strojev. Radio imajo že skoraj v vsaki hiši, prvi ' televizor v vasi pa je nameščen v vaški gostilni. Ljudje mnogo bolje žive, kot so nekoč in tudi oblečeni so lepše. Mladi se tega ne zavedajo. Koruzni močnik in žganci, ki so bili nekoč vsak dan na mizi, se danes umikajo sodobni prehrani. Zanimivo pa je, da dočakajo ljudje v tej vasi visoko starost. Trenutno je najstarejši va-ščan France Mohar, ki ima že 91 let. »MEDVEDJE SO NAM ZRASLI ČEZ GLAVO ...« Medvedje v okoliških gozdovih Sodražice in na področju Slemen so že kar vsakdanja stvar. Sprehajajo se po cestah in poteh kot da bi vedeli, da se jih ne sme nihče lotiti. Ljudje niso več varni in pravijo, da so jim medvedje zrasli že čez glavo. K. O. Težko je bilo slovo Ribniške doline ob grobu dr. Janeza Oražma, dolgoletnega okrajnega zdravnika v Ribnici. Bil je eden redkih ribniških izobražencev, ki je svoje življenjsko delo posvetil ožjim rojakom. V svojem odgovornem poklicu ni poznal oddiha, zlasti pred in med zadnjo vojno, ko je bil priključen ribniškemu zdravstvenemu področju tudi hriboviti svet preko Loškega potoka do čabra, vsa Slemena in Struge v Suhi krajini- Na tem ozemlju delujejo danes tri ambulante s petimi zdravniki, Struge pa so priključene Kočevju. Doma iz neimovite hiše v Gorici vasi, je v deških letih odšel na novomeško gimnazijo, ker je bila Ljubljana zanj predraga. Po maturi ga je vzel oče s seboj na Dunaj, da se je vpisal na univerzo, oče pa je čez zimo pekel kostanj po mestnih vogalih, že je bil sin Janez pred zadnjimi izpiti, da postane zdravnik, ko ga je zgrabila vihra prve svetovne vojne in ga odložila kot vojnega ujetnika v Rusiji. Srečno je preživel trdote in napore ruske revolucije in šele leta 1922. se mu je posrečilo do Vladivostoka, kjer se je vkrcal na jugoslovansko ladjo in prijadral v domovino. Ostal je zvest svojemu življenjskemu cilju in šele po dolgih in hudih letih zdomarstva je dokončal svoj študij in postal zdravnik. Dovolj mu je bilo tujega sveta in kot pristni Ribničan je imel samo eno željo, da posveti svoje delo in sposobnosti svojim rojakom na rodni grudi. Prevzel je težavno in naporno službo okrajnega zdravnika v Ribnici ter ji posvetil vse svoje znanje in bogate življenjske preizkuš- nje prav do zadnjih let. ko ni nič rad odšel v prezasluže-ni pokoj. V svojem poklicu je bil izredno vesten, za svoje odgovorno delo je iskal zadoščenja le v lastni zavseti. Nešteto primerov je. znanih, ko je potrebnemu ' bolniku nudil poleg pomoči tudi sredstva za zdravila in okrevanje. Po svojem mehkem značaju je bil globoko čuteč, v svojem vedno šaljivem občevanju ni poznal grobe in žal besede. Zato je užival ne-deljeno zaupanje daleč naokoli in bolniku je večkrat bolj zalegla njegova spodbu" dna beseda kakor draga zdravila, kar je bilo o njem obča znano. Koliko pomeni človek, ti resnično čuti z ljudmi in iz* polnjuje svoje odgovorne dolžnosti do sočloveka z ljubeznijo in globokim razumevanjem, je pokazal pogreb ve* likega pokojnika, kakršnih Ribnica še ni doživela. Naj bo zaslužnemu velikemu sinu Ribniške doline rodna gruda, ki jo je ljubil s vsem srcem — lahka! * AVTO SKOČIL V BISTRICO DROBNE OD TU IN TAM ■ IZ PODKLANCA DO SO DRA2ICE je 7 km, iz Globe-lja in Žimaric pa malo manj. Prebivalci teh vasi si že več let želijo avtobusne proge, posebno v zimskem času. Šolarji morajo vsak dan peš v šolo do Sodražice, kar je za otroke gotovo prenaporno, pa še nevarno zaradi divjadi. Tudi otroci z Gore morajo v Sodražico peš, ker je jutranji avtobus zanje prezgoden, pač pa se lahko iz šole domov peljejo. H VODSTVO OSNOVNE ŠOT.E v Sodražica je hotelo organizirati večerno šolanje za odrasle občane, ki nimajo končane osemletke. Pobudo So dali mladi delavci, zaposleni v Torbici, šola se je začela, a kmalu tudi končala, ker je bdlo med slušatelji premalo resnosti. Huda nesreča pri Gorenji vasi Franc Miklič iz Doljnih Podpoljan 2 je 22. novembra ob 7.45 pripeljal z mopedom v Gorenjo vas. Na vozilu je imel še sopotnika Miroslava Drobnica. Nasproti jima je pripeljal po svoji levi strani J. H. iz Gorenje vasi, ki je nameraval zaviti na domače dvorišče. Pri trčenju je kolesarja vrglo v odtočni kanal, pri čemer si je zlomil desno nogo. Drobnič je obležal na cesti nezavesten, voznik mopeda pa je bil lažje poškodovan. Oba težko poškodovana so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vozilih je škode za okoli 55.000 din. O PRED KRATKIM JE GOSTOVAL v Ribnici znani Slovenski oktet. Kakor vse. lej, je tudi tokrat navdušil poslušalce, "er je koncert s pevske plati tako lepo uspel, je "koda, da je bila udeležba tako slaba. V Domu Partizana se je zbralo okoli 130 ljudi — kaj malo za Rilbnico s tolikimi preblivaloi. Gotovo bi priznani pevci zaslužili mnogo večjo pozornost! H V NOČI od 29. na 30. NOVEMBER je bilo vlomljeno v gost:!šče »Pri Cenetu« v Ribnici. Tat je nameraval odpreti blagajno, a se je uštel. Dobil je le nekaj drobiža, zato pa je odnesel magnetofon, že drugi dan zjutraj pa so miličniki tatu izsledili. Bil je neki postopač, ki se je brez zaposlitve klatil po mestu. Gostišču so ukradeni magnetofon vrnili. O ZE NEKAJ ČASA SO V RIBNICI nekatere gostilne po en dan v tednu zaradi čiščenja zaprte, le restavracija obratuje brez prestanka. H PREZGODNJI SNEG JE nekatere kmetovalce presenetil, tako da niso oskrbeli dovolj nastilja za živino. Poljski pridelka pa so povsod pospravljeni. Zgodnja zima je marsikateremu kmetovalcu tudi onemogočila oranje. r Fiat podrl upokojenko pri Nemški vasi 23. novembra ob 06.50 je v Nemški vasi fiat Lj 198-31, ki ga Je upravljal Mirko Oražem iz Ribnice, podrl Marijo Tanko, upokojenko iz Nemške vasi. Tudi tej nesreči Je botroval sneg. Pone-srečenko so prepeljal v ljubljansko bolnišnico. RESETO Emil Troha (38) iz Prezida, občina Cabar, se je 30. novembra ob 22.30 s sopotnikom Drugom Fx-nassijcm peljal s fičoni iz Kočevja proti Ribnici. Ker je precej snežilo, ker ni poznal ceste in ker je verjetno vozil nekoliko prehitro, se je na mostu v Gorici vasi, kjer je oster desni ovinek, zaletel v leseno ograjo mostu, jo podrl in z avtom vred padel v potok Bistrico. Voznik in sopotnik nista bla ranjena. Brez večjih težav sta prišla iz avtomobila, ki je imel pod vodo komaj dfl koles, ker se je ustavil prav na dračju, ki se j* nabiralo ob ogrodju mosta. Z nekim avtomobilom, ki sta ga usta- vila, sta se odpeljala v KocevJte, kjer sta na postaji Ljudske milici' prijavila nesrečo. Medtem pa so ljudje opazili avto v vodi in prijavili nesrečo Ljudski milici t Ribnici, ki je le kake pol kilometra od kraja nesreče. Komisl« ja, ki je prišla iz Ribnice na kraj nesreče, ni našla nobenega ponesrečenca, zato so člani domnevali, da je šoferja (ička in morebitne sopotnike odnesla Bistrica. Začelo se je iskanje »ponesrečencev«, ki Je trajalo do slednjega dne do dveh ijutraj —■ medlem pa sta bila oba nepoškodovana v Kočevju. Na vozilu je škode za okoU 100.000 din. VP iz Ortneka Podpis V. P. lahko kaj pogosto zasledite v našem listu na ribniški strani, še pred tem pa se je redno pojavljal na straneh kočevskih Novic. Zdaj že verjetno veste, da je to dopisnik iz Ortneka pri Ritnici — Vladimir Prezelj, naš neumorni sodelavec, ki zna zelo dobro izbrskati iz drobne, nepomembne vsakdanjosti na vasi zanimive, čeprav za marsikoga nevažne novice in vesti. Skoro povsod je kdo, ki se zanima za življenjski utrip kraja, ki je pobudnik skoro vsake- akcije, ki pušča vnemar svoje zasebne koristi, kqdar gre za koristi širšega kroga občanov, celotnega področja- To Je za ortneški konec Vladimir Prezelj, človek, ki je pred dobrima dvema letoma za vedno odložil rdečo kapo železničar ske g a prometnika in se preselil v novo hišico v strmini naa železnico. Le.tej, železnici, je služil od leta 1928, ko je kot mladi prometnik prišel iz Ljubljane v Ortnek, našel tu svoj novi dom, se zlil s krajem in z ljudmi. Vrsto let je bil aktiven občinski mož v občini Lašče, kasneje v Ribnici, predvsem pa je z dušo in telesom turistični delavec, navezan na domače turistično društvo in kočo na Grmadi nad Velikimi Poljanami. Klepetava v hladni delovni sobi, pogledi pa nama begajo skozi OKno v dolino, kjer po cesti drvijo avtomobili, po progi, z novo cesto ne- koliko odrinjeni stran, pa počasi prisopiha tovorni vlak. In spoznam, da v sobesedniku železničarska duša le še ni popolnoma zamrla, še se mu zaiskri oko ob pogledu na vlak. — Ko sem kot mlad prometnik prišel 1928. leta v te kraje, sem se najprej predstavil velikopoljanske-mu županu Aridoljšku. Pozanimal se je, kaj me veseli in ko sem po-vedal, da mi »leži« turizem, je vzra-doščeno dejal, da je treba razviti »iuiš Triglav«. Grmado nad Velikimi Poljanami, kamor so že tedaj kaj radi zahajali izletniki iz Ribnice in drugod. Pričeli smo razmišljati o gradnji koče, vendar se je' stvar zavlekla do vojne, v letih po osvoboditvi pa smo z akcijo nadaljevali. Pred desetimi leti smo končno ustanovili turistično društvo, v katerem sem ves čas tajnik. Predsednik društva je Lojze škulj z Močil, upravnik doma na Grmadi pa je škrlec. — Dom na Grmadi, od koder je čudovit razgled na vse strani, tja do planin, ob lepih nedeljah sprejme številne turiste, že zdaj pa mislimo na preureditev, nadzidavo in ureditev ležišč. Za to pa trenutno ni sredstev in tudi za naprej slabo kaže ... Besedujeva o vsemogočem. Tudi o tem, kaj vse se je v zadnjih 38 letih, kar živi tu, spremenilo v Ort-neku. Sprememb je precej, se zamisli, predvsem pa so se spremenili ljudje, drugače pojmujejo življenje in čas, skušajo se prilagoditi novim razmeram, hitrejšemu tempu življenja. Mladina odhaja v službe, zdoma. Preideva na vojno, na tiste čase, ko so ga vlačili po zaporih in. taboriščih, pa na zdanje čase, ko se spominjamo dvajsetletnice, osvoboditve. Tudi v teh krajih so prispe-paU svoj del k proslavam, na Zu-kovem pod Grmado pa so odkrili spominsko obeležje padlim. In kakor marsikod drugod je bil tudi tu tov. Prezelj eden glavnih pobudnikov za akcijo. F. GRIVEC 50 LET S KROŠNJO PO SVETU France Klun, po domače Potočanov oče iz Zamost-ca pri Sodražici praznuje prav na dan republike — 29. novembra rojstni dan. Tega dne letos je Potočanov oče napolnil 90 let. Nihče mu ne bi prisodil tolikih križev, saj je njegov korak še trden, ima še dober sluh, vid in bister je mu je zvesta družica vsa ta dolga leta. Ker je bila hišica lesena, sta si zgradila novo, lepo zidano hišo. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od teh je 6 še živih. Leta 1914 je šel Potočanov oče na vojsko. 22. marca 1915 so ga Rusi ujeli v neki trdnjavi v Galiciji in odpeljali v Taškent. Do- JE AN NE NI VEC SAMA Pol stoletja je nosil krošnjo in videl več sveta kot prenekateri njegov rojak, pa je še vedno trden in čvrst kot dren! In kako preprost je recept Potočanovega očeta za zdravo in dolgo življenje: »Predvsem zmerno življenje! Jej in pij kolikor je potrebno in nikdar ne pretiravaj!« — ima izreden spomin. Na njegov praznik sem ga obiskal na domu v Zamostcu. Mislil sem, da ga bom našel kje pri peči. Pa ni bilo tako. Oče nič ne mirujejo, so mi povedali domači. Po krajšem iskanju so ga našli, potem pa sva kramljala in v duhu poromala za desetletja nazaj. Ko je bil star 27 let, je mladi France (to je bilo leta 1903) fripeljal na svoj domek ?-letno ženico Ivano, ki mov je prišel s kolegom Jermolom iz Idrije šele 12. julija 1918. — Ali se spominjate kakšnega posebnega dogodka iz ujetništva? — Da. Ob nastopu revolucije smo sliki carja in carice v poslopju, v katerem smo delali, obmetali s kašo, s katero so nas hranili Rusi. Tiste »pilde« smo morali prej vedno pozdravljati, če ne je pa padla zaušnica. Majhna družina ni mogla preživljati številne družine, zato si je moral služiti kruh tudi s krošnjarje-njem. — 16 let mi je bilo, ko sem prvič oprtal krošnjo, ki tehta okrog 50 kg. Po avstrijskih deželah sem jo prenašal polnih 50 let, če odštejem 3 leta vojaščine in svetovno vojno, pa pol ieta zapora v Gradcu, leta 1940, ko me je hitlerjeva oblast okradla do zadnjega šilinga. Krošnjaril sem od spomladi do jeseni, v zimskem času pa sem delal vitre. Ko sem prenehal krošnjariti, sem začel izdelovati košare in druge pletarske izdelke. Te umetnosti sem se navadil od brata in sestre. S tem pa se tudi preživljam. Saj rečem, ni tako slabo ker sem vajen skromnega življenja, vendar bi bil vesel vsaj skromne pokoj ninice. — Ali ste bili kdaj v življenju bolni? — V bolnišnici sem bil dvakrat. Enkrat so me operirali na mehurju, drugič pa sem bil tam zaradi zlomljene noge. Drugače nisem bil nikoli bolan. — Vaš recept za dolgo življenje? — Predvsem zmerno življenje! Jej in pij kolikor je potrebno in nikoli ne pretiravaj. Bodi zmeren tudi pri kajenju. — Kdaj vam je bilo najhujše in kdaj najlepše v življenju? — Najhujše je bilo, ko sem moral zapustiti družino in oditi na vojsko, najlepše pa pred dvemi leti, ko sva z materjo praznovala 60-letnico skupnega življenja ... še in še sva razpredala misli in obujala spomine na dolgo prehojeno pot. Povedal mi je, pritrdila pa je tudi žena Ivana, da se niti enkrat nista resneje sporekla. Zvedel sem tudi, da je še vedno aktiven član gasilskega društva Zamostec, kamor se je včlanil leta 1899. V gasilskem društvu je bil tudi funkcionar. Pregledoval sem račune, mi je pripovedoval. Ob lepem življenjskem jubileju naše prisrčne čestitke in želje za čvrsto zdravje tudi v bodoče, da bi bil še dolgo član gasilskega društva in da bi spletel še veliko košar! K. ORAŽEM Od 865 tisoč otrok, kolikor se jih v enem letu rodi v Franciji, je več kot 51 tisoč nezakonskih. Pred petimi leti so z zakonom izenačili pravice mater z nezakonskimi otroki s pravicami, ki jih imajo poročene matere. Še vedno pa je ostal nerešen problem, komu zaupati otroke v času, ko so te matere na delu. V vsej Franciji je samo okrog 20 jasli, zavetišč in materinskih domov. Zaradi tega se je pred kratkim v Niči zbralo več kot 300 mater nezakonskih otrok. Sklenile so, da ustanovijo svoj sindikat, ki se bo boril za njihove pravice, ustanavljal jasli in zavetišča in pomagal ženam, ki so v moralni ne varnosti, da zapadejo prostituciji. Na sestanku je več žena opisalo svoja doživetja. Jeannin primer pa je v mnogočem tipičen. Jeanne, lepa 25-letna črnolaska, je pred tremi leti v nekem letovišču spoznala privlačnega mladeniča. Med njima se je razvila ljubezen. Jeanne je delala v neki parfumeriji in sanjarila o sreči. Resničnost pa jo je razočarala. Njen ljubimec je izginil, ko je izvedel, da je Jeanne zanosila. Starši so jo zapodili iz hiše, njen deloda- jalec jo je odpustil. Obupno se je borila, da ohrani otroka, ki ga je nosila pod srcem. Odpeljala se je v Toulouse, pozneje v Lyon in naposled v Marše ille, kjer je rodila deklico. »Ko sem zapustila porodnišnico,« se spominja Jeanne, »sem čutila, kot da sem sama na oceanu. Ničesar nisem imela, nobenih sredstev. Dve ženi, ki sem ju spoznala na cesti, sta mi obljubili delo. Toda že naslednjega dne sem razumela, za kakšno delo gre: za prostitucijo. Prej bi začela prosjačiti, kot da bi se vdala prostituciji.« Novo slikanico ki bo pritegnila zanimanje mladih in starih bralcev, bomo začeli objavljati čez nekaj tednov! Ne zamudite njenega začetka: čimprej si naročite DOLENJSKI LIST na svoj domači naslov! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša, lahko pa si naš pokrajinski tednik naročite tudi z dopisnico, ki jo pošljite na naslov: Uprava Dolenjskega lista, NOVO MESTO, p. p. 33. I STOTISOČI UŽPil MAMIL V pred kratkim izdanemu poročilu OZN je rečeno, da je danes na svetu nekaj sto tisoč ljudi, ki uživajo mamila. Iz odgovorov, ki so jih prejeli na anketo, je razvidna, da živi v Zahod. Nemčiji 4357 registriranih narkomanov, v Španiji 1588, v Veliki Britaniji 783, v Holandiji 410, v Italiji 201, v Avstriji 63, na Poljskem 515 itd. Dolenjevaško »jezero« blizu Ribnice se pojavlja vsako jesen in pomlad, pa tudi v letošnji predzimi ni zatajilo ... (Foto: Jože Prime) ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dolenjski Hsl na svoj naslov! BflflHGHHEHn^EMnHHBHi »400 NAROČNIKOV BOMO PRIDOBILI!« — tako nam je v ponedeljek zjutraj izjavilo 8 pismonoš krške pošte, ko smo jih obiskali na delovnem setanku in se pomenili z njimi o nadaljnjem uresničevanju našega znanega gesla: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! »Vsak jih bo d.obil vsaj 50!« so nam dejali — in kar verjamemo jim, saj so pogumni fantje, ki se spoznajo na svoje delo. Želimo jim suhe ceste in lepo vreme pri izvrševanju napornega in odgovornega dela! (Foto: Miloš Jakopec) VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POM^ * VIHARNA POMLAD 193. — Ko si je Rudi toliko opomogel, da je lahko premikal noge, so se takoj napotili naprej. Nemci bodo po najdenem čolnu sklepali, da so jim ušli na dolenjsko stran in se še ponoči zapodili za njimi — je tuhtal Noč. Zato je kolono priganjal k čim hitrejši hoji. Hodili so vso noč. Ko se je zdanilo, so bili že daleč od Save. Noč se je skrbno razgled al, potem pa jih pope. ijal do bližnje hiše. 194. — Imeli so srečo: v prvi hiši, v katero sto stopili, so dobili človeka, ki se je mogel pomeniti z Američani v njihovem jeziku. To je bil star rudar, ki je vse svoje življenje pregaral v ameriških rudnikih, tik pred vojno pa se je vrnil na domačo kmetijo, kjer je gospodaril njegov brat. Prišel je domov umret. Razložil je Američanom, da gredo na osvobojeno ozemlje, od koder jih bodo spravili čez morje. IZŠLA JE 8. ŠTEVILKA D Ril Z AB »t H8SI Ljubljana Letnik I Novenih/-december 1985 Št. 8 Cena 50 dinarjev Danes je lukaj Je prazen prostor Zakaj? IŠĆEM0 NOVO IME 2A NAŠ MESEČNIK ZA NOVO IME DAMO 100.000 DINARJEV! SMEH STOLETIJ 195. — Noč je svojo kolono varno predal kurirjem, IP so pilote odvedli v Glavni štab. Ob slovesu so jima piloti zagotavljali, da so jima nadvse hvaležni, da ne bodo nikdar pozabili, kaj sta storila zanje, kajti brez njiju bi gotovo padli v nemško ujetništvo in ne bi ostali živi. Vsi po vrsti so stisnili roke veselemu kurirju in Rudiju, malemu partizanu, ki so ga gledali z občudovanjem in spoštovanjem. nif^1!^ boln **udi sta se vrnila čez Savo na drugem j N° v ^Vinekaj dneh sta spet bUa Pri SmonkđrjevflL p* *K lek ^° sv°Ji Poti naPreJ> na Koroško, Rudi Sj^aJ tednov pasel krave, dokler ni zapadel \i& Vi ?Jtm, 2llna vojne je bila huda, skoraj najhujša flgiPu M J?} sam. Naši kraji so bili polni Nemcev, r&r **ti» gih band, ki so se umikale pred prodi-*«ansko vojsko. Nadobudni pesnik je poslal Lichtenbergu debel zvezek »Pomladnih pesmi« v oceno. Obenem ga je prosil, naj napiše priporočilo, da bi mu jih tiskali. Ko je čez nekaj časa prišel h kritiku, je samozavestno vprašal: »Ali niso moji verzi res posrečeni in nežni kakor pomlad?« Kritik mu je odgovoril: »Preveč so nežni, moj fant. Bojim se, da ne bodo prenesli ne prvega sončnega žarka, ne pritiska tiskarskega stroja.« K pruskemu ministru Hardenbergu je prišel prosilec, ki je imel smolo, da je bil funkcionar prav tisti dan silno zaposlen. Vendar je vztrajal in vztrajal, da bi ga minister sprejel. Nazadnje je vratarju dejal, da bo rekel ministru eno samo besedo. Tedaj ga je minister sprejel. »Dobro,« je rekel, »toda samo eno besedo.« Prosilec je hip premišljeval, nato pa pomolil prošnjo pred ministra in rekel: »Podpis!« Hardenberg je prošnji ugodil. Leta 1812, ko so se Napoleonove vojske valile preko Nemčije v Rusijo, so se mnogi bali, kaj bo potem, ko se bodo vsi ti ljudje vračali domov. Goethe, ki je nekje slišal tako jadiko-vanje, je dejal: »Počakajte najprej, da boste videli, koliko jih pride nazaj!« * Berlinski kipar Schadow je bil precej brezobziren z mladimi ljudmi, ki so brez talenta silili v to umetnost. Nekega dne mu je tak »kipar« pokazal svoje zadnje delo. »Ali si to sam napravil?« ga vpraša Scha-dow. »Sam, mojster,« odvrne mladenič z velikim upanjem. »Res sam?« »Res, sam!« Po dolgem molčanju pa kipar meni: »No, torej lahko postaneš — lončar!« — Ste prepričani, da Alai-na ne bo? — Tega se bojite? Zakaj? — Ljubosumen je. — Nobenega razloga nima, da bi bil ljubosumen name. — Ljubosumen je na vse moške. S čudnim glasom je dodala: — Saj ima prav. — Kaj hočete reči? — Da ima do tega pravico. — Vas ljubi? — Mislim da. Vem, da tega nisem vredna, ampak ... — Se zares nočete usesti? — Kdo pa ste? — Komisar Maigret s Sodne policije v Parizu. — O vas sem že slišala. Kaj počnete tukaj? Zakaj naj bi ji ne povedal odkrito? — Prišel sem po naključju, na obisk k prijatelju, ki ga že leta nisem videl. — Vam je on povedal zame? — Ne. Srečal sem tudi vašega prijatelja Alaina. Pravzaprav sem nocoj povabljen na njegov dom. Sprevidela je, da ne laže, vendar še zmerom ni bila pomirjena. Kljub temu je potegnila k sebi stol, ne da bi se usedla takoj. — če ta trenutek Alain še ni v stiski, pa mu grozi, da ga vsak čas doleti kaj takšnega. — Zakaj? Po tonu, s katerim je izrekla to besedo, je sklepal, da ji je že znano. — Nekateri menijo, da je on nemara tisti človek, ki ga iščejo. — Zaradi hudodelstev? To ni res. Ni bil on. Nobenega razloga ni imel, da bi... Segel ji je v besedo in ji pomolil anonimno pismo, ki mu ga je prepustil sodnik. Prebrala ga je z napetim obrazom, z namršenimi obrvmi. — Le kdo je to napisal? — Kakšna ženska. — Da, in gotovo kakšna, ki stanuje v tej hiši. — Zakaj? — Ker nihče drug o tem nič ne ve. Poprej bi prisegla, da celo v hiši nikomur ni znano, kdo je on. To je maščevanje, grdobija. Alain bi nikoli... — Usedite se. Zdaj se je slednjič le usedla in si skrbno prekrižala konca halje nad golimi nogami. — Ste že dolgo njegova priležnica? Nič se ni obotavljala. — Osem mesecev in en teden. Toliko da se ni nasmehnil nad to natančnostjo. — Kako se je začelo? — Delala sem kot natakarica v Kavarni pri pošti. Včasih je popoldne prišel tja, se zmerom usedel na isto mesto poleg okna, od koder je gleda1 mimo gredoče ljudi. Vi so ga poznali in ga pozdravljali, vendar ni rad začenjal pogovora, čez nekaj časa sem opazila, da mi z očmi sledi. Naenkrat ga je pogledala izzivalno. — Ali res hočete vedeti, kako se je začelo? Naj bo! Povedala vam bom in boste videli, da to ni človek, za kakšršnega ga imate. Nazadnje je včasih prišel zvečer na kozarček. Nekega dne je ostal, dokler nismo zaprli. Mene je bolj imelo, da sem se iz njega norčevala, ker je delal tako velike oči, ki so me povsod zasledovale. Tisti večer sem imela zunaj sestanek z vinotržcem, ki ga boste gotovo srečali. Zavila sva na desno po tisti uličici in ... — In kaj? — No, ustavila sva se pač na neki klopci na Martovem polju. Ste razumeli? To nikoli ni trajalo dolgo. Ko je bilo končano, sem odšla sama čez trg, da bi se vrnila don^ov, in takrat sem za seboj za^šala korak. Bil je doktor. Nekoliko me je postalo strah. Obrnila sem se in ga vprašala, kaj od mene hoče. Bil je ves zbegan in mi ni znal odgovoriti. Ali veste, kaj je nazadnje zamrmral: »— Zakaj ste to storili?« Jaz sem se zasmejala: »— Vam to ni prav?« »— Zelo me je potrlo.« »— Zakaj?« — Tako mi je navsezadnje priznal, da me ima rad, da mi tega nikoli ni upal povedati, da je zelo nesrečen. Se smejete? — Ne. Bilo je res. Maigret se ni smejal. Zelo jasno si je predstavljal Alaina Vernouxa v tem položaju. — Hodila sva do enih zjutraj po poti ob nabrežju in nazadnje sem se zjokala jaz. — Vas je pospremil sem? — Tisti večer me ni. Trajalo je ves teden. Tiste dni je bil skoraj ves čas v kavarni in me opazoval. Ljubosumen je bil celo takrat, kadar je videl, da sem gostu rekla hvala, ker sem dobila napitnino. Ljubosumen je še zmerom. Ne mara, da bd hodila iz hiše. — Vas tepe? Roka se ji je nagonsko vzdignila k podpludbi na licu in ko sta ji pri tem rokava halje zdrnila navzdol, je videl, da je imela še druge modrice po rokah, kot da jih je nekdo na vso moč stiskal s krepkimi prsti. — Do tega ima pravico, — je skoraj ponosno c>dvrnila. — Se to zgodi dostikrat? — Skoraj vsakokrat. — Zakaj? J SESTANEK V VESOLJU: Medtem ko sovjetski znanstveniki proučujejo podatke z njihove avtomatske vesoljske postaje »Luna 8«, ki so jo poslali na Mesec, poročajo iz Houstona v ZDA o poletu vesoljske ladje »Gemini 7«, v kateri potujeta okrog zemlje astronavta Frank Borman in James Lovell. čez nekaj dni bodo izstrelili še eno vesoljsko ladjo z astronavtom Schirro in Staffordom. Njuna ladja, »Gemini 6«, bo s pomočjo raket povečevala svojo krožno pot okoli zemlje (pik- časta linija) in se tako vedo* J Približevala »Gemini 7«. Ladji bosta videli d^'^So na radarskem zaslonu, astronavta pa bosta , opazovala svoja sopotnika v vesolju tudi s Pr° ^ °Česom. Ladji se bosta približali — tako upaj"^ ^a drugi na nekaj metrov razdalje. Po dveh dneh ^ »Gemini 6« vrnila na zemljo, Borman in bosta ostala v vesolju vsega skupaj 14 dni, d* ^ ^tovila, kako lahko dalj časa prenašata breztež11 t i^9*Jl uživalcev mamil 2 obvezno registrirali, oo f^ih podatkih pa %f}$ deželiokoH 300. ^.^jetske zveze niso pri^tančni podatki. V Sovjetske, zveze je 5J°. cfca so skoraj vsi postali nar-K> zdravljenju z droT ' katere so se na- r^^riškkni državami sP L^viiu registriranih i#*^L«namal na prvem jtA^A. Zadnji podatki ^'0^. 4a jih je 48.535. ttumil uživajo v A2^ ,i*f«ki. Samo v Indi-h r%5 360.000 uživalcev. V C ? afriških dežel je pofA da je tam zel« V; ? Nenje marihuani > natančnejše ste-vii*e ^ navedene. it Ni ZAMUDITI! s% kratkem bomo začeli objavljati v na-vat^ j^niku novo POVEST, vsak teden pa (Tiivji^mo pripravili tudi celo stran zani-jeSj črtic, zgodb in drugih pripovednih n°Vjc. 0v- Poleg kar največjega števila 5TfjAK!n vesti iz domačih krajev poslej še: (5A|5jN 2ANIMIVEGA BRANJA ZA VSAKO-h fX)lt6cite zato tudi vi: V VSAKO HIŠO -^JSKI LIST! Z OBČNEGA ZBORA OBSS V BREŽICAH Razrešnica s pohvalo I BREŽiŠKO GOSPODARSTVO SLABO IZKORIŠČA SVOJE ZMOGLJIVOSTI — V prvi izmeni dela 2.541 ljudi, v drugi izmeni 254, v tretji pa komaj 91 — Težnje po odpuščanju niso vedno opravičljive — Število zaposlenih se je v septembru zmanjšalo za 259 ljudi. — Nedoslednost pri nagrajevanju ima lahko dolgoročne posledice — Za dobro gospodarjenje so potrebni tudi dobri statuti in pravilniki Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Brežicah se je v soboto, 4. decembra, zbralo 92 delegatov in 27 gostov. Republiški sindikalni svet je zastopala tov. Dolfka Boštjančičeva, med gosti pa so bili še: Drago Lupšina, predsednik ObSS Sevnica, Edo Komocar, predsednik ObSS Krško, predstavniki občinske skupščine in družbenih organizacij občine Brežice, republiški poslanci, predstavniki JLA in drugi. KAM SE PREUSMERJA »KOVINA« BIZELJSKO? Kotli na tekočem traku že 1966 Na zagrebškem letališču gradijo bizeljski kovinarji garaže in postavljajo okna in vrata v novo letališko zgradbo Občni zbor sindikata v Brežicah ni bil le formalni obračun dosedanjega dela, ampak temeljit pretres uspehov in neuspehov sindikalne organizacije v zadnjih dveh letih. Ocena v razpravi je bila stroga in delegati so odkrito naštevali tudi pomanjkljivosti in slabosti, ki so jih zapažali doslej pri delu. Vsi pa so priznavali, da sodita minuli dve leti med najbolj plodno in razgibano obdobje, v katerem se je sindikalna organizacija močno uveljavila. Okrepila se je, navezala nase širok krog delovnih ljudi in skoraj ni bilo problema, ki bi se občinskemu sindikalnemu svetu izmuznil iz rok. Občinski sindikalni svet je odkrival in prikazoval vse probleme matične zadeve v pravi luči, opozarjal na njih posledice in jih poskušal preprečiti ali vsaj omiliti. Pomagal je gospodarskim organizacijam, ki so zašle v težak položaj in jim nakazal potrebo po boljšem izkoriščanju delovnih pripomočkov, po pravilnejšem nagrajevanju in uveljavljanju samouprave. Lotil se je problematike zdravstva, šolstva, sodeloval v razpravah o dopolnilnem prispevku za zdravstveno zavarovanje in organiziral niz posvetovanj, seminarjev in sestankov ter tako pomagal pri informiranju in izobraževanju svojih članov. Predsednik Ivan 2ivič je v svojem referatu spregovoril o vlogi sindikata pri uresničevanju gospodarske reforme v brežiški občini. Poudaril je nepravilno težnjki delovnih organizacij povzročajo spore pred sodiščem. Tov. Martinovič je opozoril tudi na dejavnost sindikalnih podružnic v podjetjih, ki bi morale o takih stvareh vedno prve razpravljati. Potrebo po izdelavi notranjih predpisov delovnih organizacij je nato še posebej poudarila tov. Dolfka Boštjančičeva. Dejala Je, da brez statutov in pravilnikov podjetja ne bodo kos nalogam, ki jih postavlja prednje gospodarska reforma. Tov. Boštjančičeva je prisotne seznanila še s pomenom stanovanjske reforme, reorganizacijo službe socialnega zavarovanja, z osnutkom zakona o otroškem dodatku in v razpravi že tudi odgovorila na nekatera prej zastavljena vprašanja. V sklepih je občni zbor zajel konkretne naloge za bodoče obdobje, članom dotedanjega občinskega sindikalnega sveta pa je dal raz-rešnico s pohvalo. Člani novo izvoljenega Ob SS so se konstituirali takoj po občnem zboru in izbrali za predsednika ponovno Ivana Živi- Splošno kovinsko podjetje KOVINA na Bizeljskem je že I lam prevzelo vsa ključavničarska dela in del opreme na letališču v Zagrebu. Zdaj montirajo v novo letališko zgradbo okna in vrata ter po- ta dosegla 210 milijonov vrednosti. Podjetje dobiva veliko naročil, kar mu je uspelo z nizkimi cenami. Za delo niso v skrbeh in ga imajo dovolj do pomladi. Težko je dobiti stavljajo garaže za avtomobile. Vrednost letošnjih del znaša okoli 35 milijonov, lani pa je dosegla celo 100 milijonov. — KOVINA izpolnjuje letni plan po zastavljenem programu in do 16. novembra je ustvarila 205 milijonov din. Po planu naj bi do konca le- predvsem material in železo iščejo po vsej državi. Zaradi tega trpi poslovanje in rentabilnost nasploh. Cez zimo bodo skušali zbrati še več naročil za prihodnje leto. Pred dobrim mesecem so še mislili na združitev obratov pod skupno streho. Tej možnosti so se zdaj odpove- dali, ker računajo na preusmeritev proizvodnje. Osnovno ključavničarsko dejavnost nameravajo sicer zadržati, novo proizvodno halo pa uporabiti za izdelavo kotlov za centralno ogrevanje. To bi zahtevalo de vetrnih jonsko investicijo. Kupiti morajo namreč stroj za vrtanje predorov na debeli pločevini. Proizvodnja kotlov bi potekala na tekočem traku in takšno si že dolgo želijo. Upajo, da jim bodo načrti za preusmeritev uspeh in od mehaniziranega dela si tudi obetajo marsikatero spremembo na bolje. Na kooperante se bodo vezali še naprej, zlasti za težja dela. Pred dnevi so kupili tudi nov tovornjak za 3,200.000 dinarjev. Tako si kolektiv bizeljske KOVINE utira pot k izboljšanju proizvodnje in išče nove, učinkovitejše načine gospodarjenja. Obrata kovinske galanterije in obrat za izdelovanje plastičnih predmetov sta zasuta z naročili in delata s polno paro. Kot postranska dejavnost bosta ostala še naprej v sklopu podjetja. Dober gospodar se ne bi odrekel Na kulinarični razstavi in razstavi spominkov, organiziranih v okviru nedavnega XIII. zbora slovenskih gostincev na Bledu, je brežiška turistična zveza prikazala lončarske izdelke Brežicam so razstavili nad 40 vzorčkov, ki so poleg ribniških lesenih izdelkov zbudili precejšnjo pozornost obiskovalcev. Izložbeni prostor je uredila brežiška poslovalnica pod- Kratke iz Kapel g|| Pred kratkim je imelo prosvetno društvo občni zbor. Pričakujejo, da se bo dejavnost razvnela in da bo društvo spet delavno kot pred leti. g| Kapelski mladinci so v krizi. Porazgubili so se; eni so odtfi za kruhom, drugii štuj-dirat, tretji k vojakom. Kar jih je ostalo, se zatekajo v šolo, kjer igrajo namizni tenis. P3 Dvorana je prazna, gostje pa so bolj redki. 2elijo, da bi na domačem odru spet kaj zaigrali domačini. Kapclske množične organizacije se bodo prav gotovo sešle na silvestrovanju v domu. To bo lepa priložnost, da se pogovorijo o delu v prihodnjem letu. D- V. ... če se v vešem kraju zgodi kaj zanimivega, poroča o tem najbolje - jetja SAP Ljubljana, škoda, da na razstavi ni nihče dežural z brežiškega društva ali turistične zveze, ker so zadnji dan, tik pred koncem razstave, sklenili pogod-03 o dobavi 10.600 koso/ lončar skih izdelkov. Roki za dobavo so -es kratki, naročniki pa se nimajo kam obrniti, niti ne vedo, kdaj bodo dobili naročeno blago Zdaj tudi nihče ne ve, komu pripada brežiška lončarija. Delavnico je financirala občin ?kn skupščina, dela pa največ mojster Petoci. Ne bi smeli dovoliti, da resni naročniki zaman posredujejo v turist'čnerr. uradu in pri SAP v Ljubljani, ki je dal svoje usluge brezplačno. Vprašanje je načel že tovariš Sirunjak na plenumu občinskega odbora SZDL, ko .'O b'!o '.ečeno, naj bi po rešitvi teja Vprašanja lrrčarsko delavnico upravljala turistična zveza ali brežiško turistično društvo. Tako bi prišli tudi do dohodkov. Uspeh na blejski razpravi to dokazuje. Kateri gospodar bi zavrnil naročila za Pionirji pripravili odlično proslavo Za praznik republike so pripravili učenci osnovne šole iz Brežic zelo lep kulturni spored. Imeli so dve proslavi, prvo za šolsko mladino, drugo pa za pripadnike garnizona Cerklje. Dan pred praznikom so sprejeli v pionirsko orgoni-zacijo 108 cicibanov. To je bil svečan trenutek in pionirji se ga bodo še dolgo spominjali. 10.600 izdelkov s povprečno ceno 350 din oziroma znesek 3,71 milijona din z najmanj 30-od.ito'nim dobičkom? Kako skrbe ,za brežiško avtobusno postajo? Avtobusi prihajajo in odhajajo, potniki pa se jeze zavoljo jam in vode v njih na postaji. Podjetje SAP je jame že zasulo na svoje stroške. Več podjetij je, ki uporabljajo avtobusno postajališče, predvsem pa bi moralo skrbeti za red na njej komunalno podjetje. Popravite postajališče! D. V. Pri Drejčku bi šlo tudi brez dotacij Mladina v Vrhjeh pri Kapelah si je pri Drejčku uredila sobo. V njej imajo gramofon, radio, vsak petek kino predstave in mladinske plese. Sestankov se udeležuje od 20 do 40 mladih. Na obisk vrhjejski mladini prihajajo mladinci iz Posavja in sosednje Hrvaške. Ni še dolgo, ko so jih obiskali mladinci iz Kumrovca. Delo bi lahko še popestrili, ne da bi potrebovali podpore in dotacije. Predvsem imajo možnosti za kulturna predavanja in dramsko dejavnost. D. V. NOVO V BREŽICAH DOLE Olga, Lipej s prvošolčki v šolskem letu (955/56. Veliko njihovih očetov in mamic je že poučevala. »Učiteljski poklic je lep, čeprav človeka včasih razočara. Otroci so nagajivi. Kdor pa ima otroke rad, jih tudi rad vzgaja. Njihov napredek je bil moj napredek, moje zadovoljstvo. Ponosna sem, ko vidim svoje učence danes. Imajo že svoje družine, so srečni, iznajdljivi in sposobni za življenje. Prepričana sem, da sem storila toliko, da grem lahko mirna in zadovoljna v pokoj.« Čeprav se je s temi besedami Olga Lipej poslovila, pa je obljubila, da se bo še rada vračala v šolo in se udeleževala njenih prireditev ter izletov. H IZLOZBK NEKATERIH TRGOVIN že opozarjamo na novoletni čas. Knjigarna je popestrila svoj knjižni izbor, v papirnici pa vabijo k nakupu živopisani okraski za jelko ter igrače, med katerimi so kocke iz plastične mase gotovo najbolj dobrodošle. Z okraski so se založili tudi v po-slovanici s steklom in želez nino. Mimoidoči se kaj radi ustavijo v trgovini in jih kupujejo, da bi ustregli željam najmlajših v družini. ■ LJUDSKA POTROŠNJA JE NA VIDNEM MESTU razstavila športno rekvizite. Za otroke ima naprodaj sanke in smuči vseh velikosti, da dedek Mraz ne bo" v zadregi. V tej poslovanici so pripravili tudi zavojčke s sladkarijami vseh vrst in marsikdo se odloči za tak nakup. ■ GOSPODINJE SO SPET ZA^ DOVOIJNE, saj je končno le odprta mesnica na Držičcvem, na katero so težko čakale. Novi lokal je urejen zelo lepo in kupci prav radi zaidejo vanj. Mil PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO je prostor za bodoči park zdaj do kraja zasut in splaniran. Tega so veseli zlasti tisti, ki so doma tam v bližini, saj so na tO opozarjali na vsakem zboru volivcev. Ko bodo zemljišče naslednje leto še zasadili s cvetjem in grmičevjem, bo dobila železniška postaja lepše in kulturnejše okolje. H V CATEŠKIH TOPLICAH SE JE USTAVILO mii-ulo nedeljo veliko prehodnih gostov. Precej jih . je prišlo na kopanje v zimski bazen. Za obisk kopališča je naštela blagajničarka okoli 78.000 din vstopnine. Pristojbina za eno osebo Je 300 din. Tudi ob dnevu republike je bilo kopališče dobro obiskano, vendar je bilo kopalcev manj kot to nedeljo. BREŽIŠKE VESTI ^ OBČ. SKUPŠČINA KRŠKO JE POTRDILA REBALANS PRORAČUNA iarčevanje je prva proračunska naloga Odborniki ObS Krško so potrdili rebalans proračuna, ki je za 93 milijonov manjši, pa kljub temu ni zagotovil, da bodo izdatki v celoti pokriti z dohodki — Odborniki so opozorili, da je treba že zdaj razmišljati o proračunu za 1966, da v prihodnjem letu ne bi bile potrebne podobne operacije Serija loncev za mešanje in transport laka na dvorišču Splošnega obrtnega podjetja v Krškem. Lonce so izdelali za kemično industrijo CHROMOS iz Zagreba. (Foto: M. Jakopec) ZARADI TEŽAV Z ORGANIZACIJO DELA VEČJA REŽIJA: DELA DOVOLI, SUROVIN PII! Splošno obrtno podjetje v Krškem je zaradi stiske s surovinami prisiljeno prevzemati dela po vsej Jugoslaviji in izbirati naročnike, ki lahko zagotovijo vsaj del potrebnih surovin »Profilnega železa ni in ni dobiti!« vam poreko ogorčeno v Splošnem obrtnem podjetju v Krškem, a z olajšanjem dodajo: »S pločevinami pa je le malce laže, čeprav jih še vedno dobivamo po raznih kanalih . . .« Dela jim ne manjka, saj se lotijo vsega, kar se ponudi. V Zagrebu so prevzeli kleparska dela na tovarni železniških vagonov, v Krškem dela pri preurejanju Zeleznine, v BelišČu keramičarska dela pri gradnji nove tovarne valovite lepenke, zasteklili so nove tople grede na Čatežu pri Brežicah, opravili so so-boslikarska dela v stolpičih v Krškem in na Senovem, v Ljubljani pa so prevzeli sobo-slikarska in keramičarska dela na stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo SGP PIONIR,. MEGRAD in OBNOVA. Poleg tega so preuredili PRESKR-BINO prodajalno Tekstil v Krškem, na Senovem sodobno prodajalno zelenjave in pakiranih živil, v Krškem pa prodajalno SLO VEN IJ AAVT A. Kovinska delavnica se ukvarja predvsem z večjimi naročili. Izdelujejo brizgalne kabine in razmastilne naprave za HIMO iz Maribora, za RADE KONČAR iz Zagreba, za CRNI BOR iz Prilepa, za TLG iz Rimskih Toplic, žago za lesni prostor Celuloze v Krškem in lakirno opremo za INSO v Zemunu. V poslovnem sodelovanju z Zavodom za hladilno tehniko Loške tovarne hladilnikov izdelujejo tudi ohišja za hladilnike. Kadar ni drugega dela, se lotijo škropilnic za vinograde; letos so jih naredili 200, vinogradniki pa po njih zelo radi posegajo, ker so kvalitetne. Dejavnost Splošnega obrtnega podjetja v Krškem je, kot nam pove že ta skopi oris, zelo raznolika. Ker ni surovin, se je treba lotiti vsega, kar je na ponudo. Dela' sicer ne zmanjkuje, toda ob stalnem izpreminjanju proizvodnje je težko dobro organizirati delo in zato se režija povečuje. Večjim naročnikom opreme primanjkuje sredstev, pa tudi gradbinci in poslovno združenje AVTOMACIJA niso najboljši plačnik. Konec oktobra je imelo podjetje za 56 milijonov din dolžnikov. Do takrat so uresničili 85 odstotkov plačane in 86 odst. zaračunane realizacije, planirane za 1965. M. J. Na skupni seji obeh zborov ObS Krško in ObO SZDL Krško je v torek, 16. novembra, v prvi točki dnevnega reda poročal Edo Komočar v imenu odborniške komisije za rebalans proračuna. Poudaril je, da se je komisija večkrat sestala na razgovor s proračunskimi potrošniki, predstavniki ofjčine in predstavniki Socialistične zveze ter da je z velikimi težavami pripravila rebalans. S težko proračunsko situacijo je seznanila tudi republiške organe. Novih dodatnih sredstev iz republike niso uspeh dobiti, obljubili pa so jim, da bodo posebnosti krškega proračuna upoštevane v proračunskem sistemu za 1966. Kljub skrajnemu varčevanju v izdatkih je plan proračunskih potreb še vedno za 34 milijonov din večji od proračunskih dohodkov, ki bodo letos ustvarjeni. V prvotnem proračunu so bili izdatki planirani v znesku 955,465.000 din, po rebalansu pa so znižani za 9,5 odst. ali za 93,291.000 din, tako da skupni izdatki po rebalansu ne smejo preseči 862 milijonov din. Ker se osebni dohodki niso povečavah v okviru predvidevanj, ni pričakovati, da Joi do konca leta bili uresničeni dohodki proračuna, ki izvirajo iz prispevka iz delovnih razmerij. Ta dohodek je od prvotno planiranih 446 milijonov din, ki pripadajo občim, znižan na 392 milijonov. Tudi dohodek od prometnega davka je bilo treba v zvezd z uresničenjem do konca septembra. znižati iz prvotno planiranih 130 na 113 milijonov. Dohodki tudi po rebalansu ne bodo uresničeni; zato je treba kar se le da varčevati prj izdatkih. Morebitni primanjkljaj v proračunu bodo po predlogu komisije pokrili na ta način, da se bodo osebni dohodki proračunskih potrošnikov povečali samo za povprečno 10 odst., kar je vrednost zmanjšanih dajatev, da bodo neporavnane obveznosti uprave, JANEZ ŠVAB 28. novembra smo na sončni zimski dan v Krškem pokojni Janez je imel velik krog znancev in prijateljev njegovi priljubljenosti. Pokojni Janez je imel velik krog znancev in prijateljev, ki so se ga spominjali tudi zadnje mesece, ko ga je bolezen prikovala na posteljo. Rojen je bil 1908. v Lešah na Gorenjskem. Pred vojno je služboval kot orožnik v raznih krajih, razpad Jugoslavije pa ga je zatekel v Grosupljem. Tam je že 1941 sodeloval z OF, zbiral orožje, dajal obvestila, širil literaturo in bil zgleden aktivist. Zavoljo tega je bil 16. marca 1942 odpuščen iz službe in upokojen. 9. septembra 1943 je odšel v partizane, kjer je bil do osvoboditve. V boju je bil neizprosen, iznajdljiv in odločen. Vsi soborci so posebej cenili vedrino, s katero je v najtežjih trenutkih spodbujal tiste, ki so omahovali. V Krškem smo ga poznali kot dobrega komunista in kot človeka, ki je vsakomur ponudil prijazno besedo. Zelo vneto je sodeloval v ribiški organizaciji. Bil je odlikovan z medaljo dela, z znakom Matični urad Krško Novembra nI bilo rojstev. Po-roČill so se: Ivan Puntar, uslužbenec iz Krškega, in Amalija Sko-berne, uslužbenka iz Celja; Gregor Pleterski, kleparski pomočnik iz Kremena, in Alojzija Kozole iz Mor.gša; Anton Krejan, delavec s Stolovnika, in Terezija Ban, delavka iz Ravn. Umrli so: Janez Bvab, upokojenec iz Krškega. 57 let; Ana Arh, upokojenka iz Kr-Skega, 57 let; Martin Kastrlič, Upokojenec iz Krškega, 83 let; •Janez Šinkovec, kmetovalec iz GjOleka, 77 let; Alojzij Novak, kmetovalec iz Pleter, 64 let. hrabrosti in z redom zaslug za narod II stopnje. Pokojnega Janeza Švaba bomo znanci, prijatelji in soborci ohranili v toplem spominu! PREDSTAVLJAMO VAM KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA: »sneg si s mmmm sam!« ALFRED ISTENIC iz Krškega šteje najbrž med redke komunalne inšpektorje v Sloveniji. Na prvi pogled bi ob njegovem dobrovoljnem obličju človek menil, da nima v sebi niti najmanj inšpektorskega, toda pomenek vas prepriča o nasprotnem. — To ni služba, v pravem pomenu be-* sede, pač pa pogodbena zaposlitev, ki mi je potrebna, ker so pri nas v navadi tako visoke pokojnine! — je šegavo začel. — Kaj pa pravzaprav delate kot komunalni inšpektor? — Po dogovoru z Zavodom za komunalno dejavnost Krško skrbim v našem mestu za red in snago na ulicah, cestah, v parkih in na dvoriščih. — S čim se srečujete pri tem največkrat? — Z nerazumevanjem, na žalost! Ljudje odlagajo smeti tam, kjer jih ne bi smeh, čeprav je odvoz smeti v mestu urejen. S smetmi so zapackali nekoč lepo sprehajališče ob Savi. Perilo obešajo povsod, drva leže v skladih pred hišami, kokoši delajo škodo po parkih in nasadih (predsedniki hišnih svetov bi morali malo bolj misliti na ureditev okolja hiš!); še in še bi lahko našteval. Zelo me boli neurejeno okolje hotela Sremič, kjer po dograditvi stolpičev niso poravnali zemlje in uredili okolja, kar velja tudi za nove stavbe NB in pošte. Povsod je toliko prostora za ureditev zelenic, pa se tega nihče ne loti. Stadion Matije Gubca je zapušen in na stežaj odprt, kot da ne bi imel gospodar- ja! Pa sneg pade vsako zimo in ljudi je treba prepričevati, da ne smemo čakati, da bo skopnel ... — Razumeti je treba, da sta red in snaga potrebna! — pravi tov. Istenič. — Krško pa je kljub vsem nevšečnostim in tudi po Vaši zaslugi, tovariš Istenič, le lepše kot včasih, kaj menite? — Ljudje bi morali razumeti, da živimo v mestu in da je lepše živeti v redu, snagi in urejenosti! Vsi bi morali sodelovati pri tem, saj polagamo velike upe v turizem! sodstva in šolstva v višini 10 odst. utrjenih materialnih stroškov prenesli v leto 1966 in da bodo 2/12 za nidurno delo odobrenega zneska za 1965 prenesli v leto 1966. Odborniki so se komisiji zahvalili za njeno delo in predlagani rebalans soglasno potrdili. Ze pri sprejetju prvotnega proračuna odobrena dopolnilna sredstva republike v znesku 70,299.000 din se ne bodo povečala. Zaradi velikega pomena šolstva je bil prvotno planirani znesek za šolstvo 334,222.000 din po rebalansu znižan samo za 17,200.000, tako da je po rebalansu namenjeno skladu za šolstvo prve stopnje 317,022.000 din. Predstavniki šolstva so se na seji zahvalili občinski skupščini za razumevanje. OHANOD KBSKE OBČINE! Dolenjski list, domače pokrajinsko glasilo SZDL, je med našimi občani zelo razširjen tednik. Vsak četrtek obiskuje na tisoče naših domov in družin ter jim prinaša novice iz domačega kraja, piše pa tudi, kaj je novega na širšem področju. Dolenjski list, priljubljeno medobčinsko glasilo Socialistične zveze, je te dni začel obsežno akcijo za pridobivanje novih naročnikov. Občinski odbor SZDL Krško vabi vse občane, ki še niso naročniki Dolenjskega lista, da se na domače glasilo naročijo. Priporočamo naš tednik, ki naj pride v vsako našo hišo! Hkrati obveščamo vse občane tudi o tem, da smo trdno odločeni obdržati priljubljeni pokrajinski Dolenjski list še naprej kot glasilo občinskega odbora SZDL. Pridobivanje novih naročnikov že po prvih dnevih zelo ugodno poteka tudi v naši občini. Obrnite se na vašega pismonošo, ki vam bo radevolje ponudil naročilnico! OBČINSKI ODBOR SZDL KRŠKO IIIHIIIIIIllllllll Nova prodajalna v Krškem PRESKRBINO poslovalnico 2elezn.na v bivši Počival-škovi stavbi na cesti Krških žrtev v Krškem že preureje-jo. Ko bodo dela opravljena, bo v stavbi nastala v pritličju in v nadstropju sodobna blagovna hiša za prodajo zeleznine, gospodinjskih potrebščin, polivinilne posode itd. Nova, sodobno urejena prodajalna bo imela 300 m2 prodajnega prostora in 320 mz skladišč. Preureditev V Krškem gradijo nov gasilski dom Letos so začeli graditi v Krškem nov gasilski dom, ki bo namenjen gasilskemu centru v Krškem. Stavbo gradijo v bližini kopališča pri Celulozi, uporabljale pa jo bodo vse tri gasilske enote iz Krškega: videmska, kr. ška in industrijska enota iz Celuloze. Dozdaj so zgradili temelje, v več stopnjah pa bo novi dom dograjen do leta 1970. Zanj bo potrebno odšteti okoli 80 milijonov din. Sredstva bodo prispevali: preventivni sklad pri krški zavarovalnici, občinska skupščina pa tudi tovar, na papirja. Letos je bilo zbranih za gradnjo doma 20 milijonov din. bo veljala po predračunu več kot 35 milijonov dinarjev z opremo vred. Načrte je naredil gradbeni tehnik Silvo Herman, ki je PRESKRBI izdelal tudi uspele preuredit-vene načrte za prodajalno Tekstil. Gradbena dela opravlja Splošno obrtno podjetje iz Krškega, nova sodobna prodajalna zeleznine pa bo izročena namenu v aprilu 1966. Dr. Bakarić v Krškem V nedeljo, 28. nov., je v popoldanskem času obiskal Krško sekretar CK ZKH dr. Vladimir Bakarić z družino. Obisk je bil zaseben. Ogledal si je Valvasorjevo hišo, starodavno cerkev sv. Duha ter se sprehodil po mestu. v. n. Zdaj so slovenski pionirji! 431 cicibanov iz nižjih razredov osnovnih šol v krški občini so pred dnevom republike sprejeli v pionirsko or. ganizacijo. Svečanemu spre-jemu so prisostvovali razen starešinskih svetov pionirskih odredov tudi predstavniki občinske skupščine, občinskih družbeno političnih organizacij, društev prijateljev mladine in starši. Med sprejemom so izvajali kulturne programe. Odkrita beseda sevniškim gasilcem Čeprav živijo tik ob Savi, Mirni in Sevniščini, sevniški gasilci kljub priporočilom pristojnih organov še vedno nimajo nujno potrebnega čolna — Zadnja velika poplava je bila pač dovolj resna šola, toda na podobne naravne katastrofe v Sevnici tudi zdaj še niso pripravljeni V sredo, 24. novembra, se je v Sevnici odtrgal brod od savskega brega in voda ga je zanesla proti sredini struge. Napol potopljen je ob visel samo na vrvi in pretila je nevarnost, da bo jeklena vez popustila. Ljudje so bili v Strahu, da bodo ostali brez broda, če bi odplaval po Savi. Spraševali so se, kdo je dolžan poseči vmes in preprečiti škodo. Pokazalo se je, da- niti gasilci nimajo čolna, s katerim bi lahko priveslali do broda in ga priklenili nazaj k obali. Ob lanski poplavi jih je oddelek za notranje zadeve pri občinski skupščini opozoril, naj bi iz gasilskega sklada kupili nekaj čolnov, vendar se to ni zgodilo. Gasilci iz Sevnice so raje kupili drsalni prt za množično spuščanje ljudi po njem. To jih je veljalo 400.000 din. Tak prt imajo tudi v Zagrebu, vendar ga od leta 1927 še niso uporabljali, čeprav imajo na leto okoli 1.500 požarov in drugih nesreč. Brez čolnov v Sevnici res ne bi smeli biti, saj so brez moči v primeru poplave in drugih nezgod. To se je pred krat> kim videlo, ko je v Mirno strmoglavil osebni avto-mo bil in gasilci prav tako niso mogli do njega. V vodi je ostal več dni! Te dni je obiskal sev-niške gasilce požarnovarnostni referent z občine, da bi zbral podatke o opremljenosti društva, ki jih zahtevajo republiški organi. Knjige so mu po daljšem obotavljanju pokazali, v orodjarno pa ga niso spustili, češ »saj nimate kaj gledati, ko nam pa republika ne da nobenega denarja.« Menijo, da je kontrola odveč, toda oddelek za notranje zadeve je dolžan nadzorovati društva in ugotavljati njihovo intervencijsko sposobnost. To je v dobro vseh, kajti nesreča nikoli ne počiva. Da pa ni vse kot bi bilo treba, priča že to, da na telefon 74-193 sevniških gasilcev ni lahko priklicati. Nujno bi bilo obvezno dežurstvo in podjetja so pripravljena prispevati nekaj zraven, če bi to dobro organizirali. Sevniški gasilci tudi niso vedno upoštevali tega, da vozi njihov orodni voz lahko samo voznik z ustreznim vozniškim dovoljenjem. Lani so ga zaupali šoferju amaterju B kategorije in ob vrnitvi s proslave na Planini je voz z neveščim voznikom vred zdrsnil v Sevniščino. Kaj takega se ne bi smelo primeriti. Društvo v Sevnici ima pet avtomobilov: orodni voz, komandni avto, rcombi in dva tovornjaka. Vsa vozila so registrirano, kot gasilska vozila in zato oproščena cestnega skla- da. Z obema tovornjakoma in kombijem pa gasilci opravljajo vožnje za podjetja in za te usluge so oproščeni dajatev. Torej pri finančnih zadevah le niso tako v škripcih, čeprav ne dobe pomoči z republike. Občinska komisija za požarno varnost razen tega ne more razumeti, da njeno povabilo na ogled orodja in praktičnih vaj pri poklicni gasilski brigadi iz Zagreba ni imelo pri sevniških gasilcih nobenega odziva. Tega obiska so se udeležili vsi operativni člani gasilskih enot v občini, le Sevničanov ni bilo med njimi. Lahko bi si tedaj ogledali tudi praktično vajo z drsalnim prtom in ne bi jim bilo treba klicati strokovnjakov iz Ljubljane. O vsem tem se bo najbrž treba javno in odkrito pogovoriti ter napraviti načrte za boljše sodelovanje v prihodnosti. -EY LOKA: večer slovenske besede Staršem na Kalu ni treba kupovati šolskih knjig Učenci podružnične šole na Kalu dobijo učbenike v šoli - Denar zanje si v glavnem prislužijo sami - Imajo vzorno šolsko zadrugo in skrbijo za ribezev nasad - Za ribez so dobili letos 200 tisočakov! Osnovna šola na' Kalu je podružnica krmeljske osemletke. Učenci, ki obiskujejo na Kalu le nižje razrede, so kot družina Organizirani so v šolski zadrugi in s tako prislužijo marsikak dinar. Imajo vzoren ribezev nasad in s prodajo pridelka se je nabralo v zadružni blagajni letos okrog 200.000 dinarjev. Ta denar porabijo za koristne namene. Po nasvetu učiteljskega kolektiva so ga naložili v šolske knjige. Vsi učenci podružnične šole dobijo na začetku šolskega leta knjige in zvezke v šoli. V Posavju in na Dolenjskem je to najbrže edini primer. še bolj kot otroci pa se tega veselijo njihovi starši, saj jih je šola rešila skrbi in izdatkov za učbenike in druge šolske potrebščine. — Sčasoma bodo tudi šolarji v Krmelju dobili knjige v šoli. Letos so s tem že začeli. Brezplačno so dobili za enoletno uporabo knjige otroci prvega razreda, šolsko knjižnico bodo še naprej dopolnjevali, dokler je ne bodo razširili za potrebe vseh učencev. Vsepovsod sneg, pred sladoledarjem pa se sevniški fantiči še vedno radi ustavijo] Ta sladkosnednežem ne postreže več s sladoledom, ampak z bonboni in drugimi slaščicami. (Foto: J. Tcppej) Komisija za delovna razmerja Zdravilišča Čateške Toplice razglaša naslednji prosti delovni mestu: 1. MIZARJA 2. SOBOSLIKARJA - PLESKARJA POGOJI: pod točko 1. kvalificiran mizar; pod točko 2. kvalificiran soboslikar - pleskar. Nastop službe je zaželen takoj. Pismene vloge s podatki o dosedanjih zaposlitvah in kratkem življenjepisu pošljite na upravo K SASTRI SE BO SESTAL Z AJ11J KANOM — Na sovjetsko posredovanjr sta se indijski premier Sastri in pakistanski predsednik Ajnb Kan dogovorila, da se bosta sestala v Taške nI u ter se pogovarjala o vseh problemih, ki kale odnose med Indijo in Pakistanom. Sestanek bo v začetku januarja. V Loki pri Zidanem mostu smo zelo slovesno pričakali praznik republike. 28. novembra je bila slavnostna akademija, na kateri so sodelovali: pionirji osnovne šole z recitacijami, moški oktet DPD »Primož Trubar« in dva gosta: domačin, skladatelj profesor Rado Jež iz Ljubljane s soprogo solistko prof. Olgo. Loški oktet je zapel Pesem o svobodi ter več narodnih samostojno in ob spremljavi harmonike. Prof. Olga Jež je zapela Kozinovo »Pomlad«, arijo »Mirni« iz Puccinijeve opere »La Bohe-me« in še 3 narodne pesmi, na klavirju pa jo je spremljal prof. Rado Jež. Vodja okteta tov. Jančič je zapel solo Volaričevo »Rožmarin«. Občinstvo je kvaliteten program nagradilo z navdušenim ploskanjem, obema gostoma pa smo izročili šopke. Skladatelj prof. Rado Jež, ki poučuje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in njegova soproga Olga, profesorica solo petja in petja, ki dela pri RTV Ljubljana, sta se zelo laskavo izrazila o kulturni dejavnosti v Loki in nas obljubila še obiskati, če ju povabimo. Za njun obisk smo jima zelo hvaležni' S. Sk. Mladina LISCE za dan republike 27. novembra jc bila v krmelj-skem obratu LISCE svečana proslava dneva republike, ki jo je aktiv ZMS pripravil pod vodstvom predsednice Jezice Papež. Poleg mladinskega pevskega zbora, dveh pevskih duetov in recitatorjev, sta se z recitacijami izkazala pio. nirja K. Dobnik in T. Hočevar iz krmeljske šole. Glasbeno spremljavo sta pripravila Alojz Bastardi in Branko Pikovnik. Gabrijelski vodnjak na »črni tabli« O vaškem vodnjaku v Gabrijelah so občani razpravljali od 1954 dalje, vendar ga nikoli niso primerno uredili. V drugi polovici novembra letos je prišel tudi- na »črno tablo« ljubljanske televizije, ob čemer so se domačini znova prepričali, da jim vodnjak ne dela časti. Popraviti ga je treba slej ali prej, ker sicer ne bo več možno uporabljati vode iz njega, čudno je, da ga že ni opazila sanitarna inšpekcija in odstranila to krajevno sramoto. Občinska skupščina je poslala na ogled svojega predstavnika in predstavnika tržiškega krajevnega urada, ki sta obljubila, da bosta pomagala pri ureditvi tega vodnjaka. D. B. Kmet z dušo in telesom Na dan republike so v Skrovni-ku pri Tržišču pokopali 76-letnega Antona Tratarja, ki so ga ljudje poznali kot naprednega kmetovalca in živinorejca. Kot otrok kmečkih staršev je bil Tratarjev oče vseskozi med prvimi, ki so uvajali sodobno obdelavo zemlje. Uspeh; niso izostali, zanje pa je bil Tratar večkrat pohvaljen in nagrajen. Bil je res pravi kmet z dušo in telesom, življenje pa NOVI ČLANI PIONIRSKE ORGANIZACIJE Snrejjetih preko 100 cicibanov Na proslavi praznika republike je bilo v pionirskem odredu Sava Kladnika v Sevnici zelo slovesno. V svoje vrste so pionirji sprejeli preko sto cicibanov, ki so obljubili, da bodo postali dobri pionirji. Ob sprejemu jim je darovala občinska pionirska komisija simbole organizacije, razen tega jih je denarno podprla Socialistična zveza. Po proslavi je novim pionirjem priredil pogostitev kolektiv Kopitarne s sodelovanjem Društva prijateljev mladine. Delovnemu kolektivu Kopitarne se za lep sprejem in pozoronost lepo zahvaljujemo, hkrati pa želimo, da bi stiki med šolsko mladino in delavci lz podjetij postali še tesnejši. PIONIRSKI ODRED SAVO KLADNIK, SEVNICA mu je bilo delo od jutra do večera. Domačemu in okolišnemu prebivalstvu bo Anton Tratar ostal v spominu tudi kot župan tr-žiške občine v predvojni Jugoslaviji, saj je prav pod njegovim župnnovanjem tržiško cbmočje doseglo precejšnje uspehe. D. B. VSI VLOMI ODKRITI! Varnostni organi so izsledili vlomil pečevanjem ukradenega blaga! — obsojena na V Sevnici so letos doživeli več vlomov v trgovine in med ljudmi krožijo o tem najrazličnejše govorice, saj mnogi ne vedo, da so pristojni organi storilce medtem že prijeli! V noči od ' 14. na 15. november je neznanec vlomil v mesnico kmetijske zadruge Sevnica. Vanjo je zlezel skozi odprto gornje okno. Iskal je denar, a ni imel veliko sreče. Vse je premetal in dobil le 1.400 dinarjev, še isti večer .je skušal vlomiti v skladišče trgovskega podjetja. Pomagal si je z metrskim polenom in nekoliko zvil železje na oknu ter vratih, vendar je moral po brezuspešnem poskusu odnehati. Železne palice se niso vdale. V preiskavi so ugotovili, da je bil storilec 15-Ietni N. N., gojenec vzgojno poboljševalnega doma v Radečah. Pobegnil je iz zavoda, a ne za dolgo, saj so ga hitro odkrili. V poslovalnici štev. 10 pri železniški postaji so 5. novembra zjutraj našli razbito izložbeno steklo, inventura pa je pokazala, tla je neznanec ponoči odnesel za 748.910 din vrednosti. Pobral je ure, foto aparate in brivske aparate. Vlomilca so 25. nov. izsledili v Ljubljani pri razpečevanju ukradenih predmetov. To je starejši mladoletnik M. A. iz Gudarice v okraju Pančevo. ' Vlomiti je poskušal že 30. oktobra. Okrog polnoči se je pritihotapil v blok ce v sevniške trgovine že med raz-Dva vlomilca sta bila pred kratkim strogi zapor trgovskega podjetja in v kleti nasilno odprl omarico z varovalkami, raztrgal fcice ter odvil varovalke. Vlomil pa tisto noč kljub temu ni, ker ga je zmotil človek na cesti. Mladoletnik M. A. je lani 5. decembra vlomil v isto poslovalnico, kjer si je napolnil žepe z urami, brivskimi aparati in drugimi predmeti. Takrat je oškodoval trgovino za 450.000 din. Varnostni organi so ga kmalu po tistem prijeli. V poslovalnici štev. 1 na Glavnem trgu v Sevnici so imeli vlom v letošnjem avgustu. Viljem Ocepek in Franc Kepa iz Zagorja sta se prikradla vanjo v noči med 5. in 6. avgustom. Odnesla sta za 684.098 dinarjev raznega blaga. Pobrala sta predvsem ure in nalivna peresa. Ko so ju varnostni organi izsledili, so našli del ukradenih predmetov pri njih. Nista jih utegnila še pretopiti v denar. Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo Viljema Ocepka na tri leta in pol strogega zapora, njegovega pomagača Franca Kepo pa na tri leta. Vsi vlomi v sevniške trgovine so bili odkriti, storilci pa primerno kaznovani. Nobenega vzroka ni za govorice, ki bi to skrivnostno zavijale v temo, saj pridejo taka dejanja po zaslugi varnostnih organov vedno kmalu na dan. ČLANT S-zrvr, TOTTOANJSKE OBRTNE O NALOGAH Kmetijstvo in krajevne skupnosti Na vseh konferencah je bilo kmetijstvo v ospredju zanimanja članov Socialistične zveze - Cene nekaterih kmetijskih pridelkov že kar spodbudne — Kraji sredi problemov, ki niso nerešljivi, vendar se povsod čedalje bolj utrjuje prepričanje, da brez krajevnih skupnosti ne bo šlo! Letošnje letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze v trebanjski občini so bile med 31. oktobrom in 21. novembrom. To pot so se nanje dobro pripravili. Začele so se pri izvršnem odboru občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, končale pa pri skupinah, ki so jih zadolžili za izvedbo posameznih konferenc. Krajevni odbori SZDL so najprej uredili statistično evidenco članstva in pobrali članarino, nato pa so se lotili izdelave poročil in drugih organizacijskih priprav. V teh je pri vsakem krajevnem odboru sodeloval tudi član občinskega odbora. Konferenc se je udeležilo 925 članov ali 20 odstotkov vsega članstva SZDL, kar je zadovoljivo. V razpravo sta posegla 202 člana. Na podlagi poročil in razprave so sprejeli 107 sklepov, kar dokazuje, da so bile konferen ce delovne. Njihova vsebina je bila pestra in bogata, predvsem je bilo govora o uresničevanju ukrepov gospodarske reforme, organizacijsko kadrovskih vprašanj krajevnih organizacij, delovanju krajevnih skupnosti, oceni dela v zvezi z volitvami, obveščanju občanov in njihovem družbenem angažiranju, kulturnem življenju, gospodarjenju z gozdovi, pomoči poplavljencem, preskrbi potrošnikov in prevozu otrok v centralne šole. Uveljavljanju ukrepov v zvezi z gospodarsko reformo je bil dan poseben poudarek že v poročilih. Predsedniki nekaterih krajevnih organizacij so razen našte vanja glavnih vzrokov, ki zahtevajo boljše reševanje, omenili že tudi nekaj kon- kretnih podatkov o uveljavljanju gospodarskih ukrepov. V Mokronogu so ugo tavljali, da je obrat Iskre, čeprav ima za prihodnje leto že dovolj naročil, še vedno v velikih težavah. Na Mirni je tekla beseda o tovarni šivalnih strojev in Dani- Menili so, da sta že pre-bredli prve težave in so njuni gospodarski uspehi dobri V Trebnjem se je razprava dotaknila pekarije in mizarstva, v Sentlovrencu podjetja Hrast in tako dalje. Neurejena kooperacija in odkupi Tehtne so bile zlasti besede o položaju kmetijstva. Pozdravili so politiko cen pridelkov in navedli primere, kjer so cene še predvsem spodbudne. Kritične pripombe so šle na račun pogodbenih odnosov in odkupne službe pri kmetijski zadrugi. V razpravi so se zavzemali za to, da bi kmet laže prišel do mehanizacije. V Sentlovrencu so obravnavali tudi razdrobljenost zemljišč in ovire v sodobnem obdelovanju. Zeljo po organizaciji strokovnih kmetijskih predavanj so povedali na petih konferencah, na sedmih pa je tekla beseda še o proizvodnih okoliših. 12 MOKRONOŠKEGA NABIRALNIKA M MEDTEM KO GLAVNI VOD mokronoškega vodovoda počasi napreduje nizdol proti Devovi hiša, kjer naj bi se za letos ustavil, stanovalci gornjega predela Mokronoga že napeljujejo vodovodne cevi v stanovanja. Predvideno je, da bodo tem sledila še vsa druga gospodinjstva ob glavnem vodovodu. I* SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO namerava prihodnje leto odpreti v spodnjih (že odkupljenih) prostorih bivše Bulčeve gostilne v Mokrono- gu ljubljansko trgovsko podjetje MERCATOR. Predvideno je bilo, da bi tak lokal v Mokronogu uredili že letos, pa se načrt zaradi pomanjkanja sredstev rji posrečil. f£| TRGOVINO V PUŠČAVI, nedaleč od mokronoške železniške postaje, bi rada v prihodnjem letu preuredila oziroma povečala MERCA-TORJEVA poslovna enota TR2AN. Popestriti namerava tudi izbiro blaga in res vsestransko zadovoljiti potrošnike. O organizacijsko kadrovskih vprašanjih krajevnih organizacij so razpravljali na vseh konferencah. Menili so, da odstotek včlanjenih občanov v SZDL ni zadovoljiv in da morajo vodstva krajevnih organizacij stalno skr beti za množičnost članstva. Mnogi so se ustavljali pri vprašanju članarine. Rekli so, da morajo za to skrbeti vsi člani krajevnega odbora in ne le posamezniki. Kje ste, krajevne skupnosti? O organizaciji in delovanju krajevnih skupnosti so se pogovarjali skoraj povsod ter se hkrati zavzemali za aktivno delovanje tega samoupravnega organa. Spregovorili so tudi o otroškem varstvu, ureditvi in vzdrževanju vodovodne mreže, prostorih in podobnem. Najbolj je izstopilo vprašanje financiranja. Sklenili so, da bo potrebno za urejevanje krajevnih zadev zbrati sredstva predvsem v krajih samih, da pa bo morala več sredstev prispevati tudi občinska skupščina. Obveščanja in družbenega angažiranja občanov je po razpravah na konferencah se vedno premalo. Poudarili so, da je bilo v zadnjih letih nekaj uspehov z javnimi tribunami, posvetovanji in pogovori, ki so jih organizirala vodstva SZDL, da pa še vedno ne odigrajo vloge zbori volivcev. Za njihovo nedelavnost so navedli naslednje vzroke: premajhno posvečanje pozornosti vprašanjem z zborov volilivcev, nezadovoljivi odgovori na vprašanja, premajhna angažiranost odbornikov , in pre-pičla iniciativa občanov za sklic zborov volivcev. Pestri problemi vsakdanjosti O problemih kulturnega življenja krajev so spregovorili na devetih konferencah V Mokronogu so posebno pohvalili vodstvo šole, moški pevski zbor in glasbeni ansambel. Na Mirni potrebujejo kinoaparaturo, na Čatežu pa je treba popraviti prosvetni dom. Podobnih vprašanj so se dotaknili tudi v drugih krajih. Splošna ugotovitev je, da manjka kulturnega razvedrila. V Trebnjem in na Selih šumberku so spregovorili o preskrbi potrošnikov. Izbira v teh krajih ni zadovoljiva, zato odteka kupna moč drugam. V Trebnjem so navedli zlasti pereč problem preskrbe z zelenjavo in mlekom. V štirih krajih so spregovorili o prevozu otrok v šole. Z veseljem so ugotovili, da je to z letošnjim šolskim Delo za dve leti - vse za izvoz! V trebanjskem obratu MODNIH OBLAČIL bodo v dveh letih naredili nad 100.000 suknjičev — Ob koncu leta 1966 bo v njem delalo že 220 žena, deklet in moških Izdelati nad 100.000 suknjičev v dveh letih ni majhna reč, pa vendar si kolektiv trebanjskega obrata MODNIH OBLAČIL, ki ima nalogo to napraviti, ne dela skrbi. Ne skrbi ga tudi, ali bo našel kupce ali ne, ker so suknjiči tako rekoč že vnaprej prodani! Obrat dela za neko nemško firmo, torej samo za izvoz. V ta namen je primerno opremljen. Delo poteka s pomočjo specialnih strojev za krojenje, šivanje in likanje. Tekoči trak, uveden te dni, delo še olajšuje in ga pospešuje. V prihodnjem letu bodo namestili še nekaj strojev, zaposlili še kakšnih 110 deklet in žena, ki bodo prej končale priučevalni tečaj, in uvedli drugo izmeno. Z zaposlitvijo skupine, ki je opravila nedavno končani tečaj, se je število zapslenih le- tos povečalo na okoli 100. Za- rih, ki so bili zgrajeni za dovoljstvo je videti konfekcij- opravljanje povsem druge deski obrat suknjičev v prosto- javnosti. letom naposled le rešeno. Občani so se zahvalili vsem, ki so pri tem pomagali. Na konferencah so načeli dolgo vrsto vprašanj,, prišli na dan z dobrimi in koristnimi predlogi za delovanje SZDL v prihodnjem obdob ju in pripomnili, kako potrebno je vse rešiti. SLAVKO KR2AN Brzzz-rzzz poje cirkularka, medtem ko Franc Slak in Slavko Žibret razrezujeta sestavne dele za vitrine. V MIZARSKI DELAVNICI v Trebnjem je to zadnjih šest let običajen posel. (Foto: Ivan Zoran) 300 TON - »LITOSTROJEV« PLAN! November pred koncem. LITOSTROJEV obrat v Trebnjem. Neenakomerno udarjajo kladiva kovinarjev v veliki dvorani. V pisarni dokončuje obrato-vodja Stane Velikonja račun za kalkulacijo. Kaj pa je z opravljenim delom? Na ročno računalo nastavi podatke z grafikona in prebere: »300 ton!« V naslednjem hipu doda: »Letni plan je dosežen, vrednost proizvodnje 160,000.000 din! Če prištejem še 55 ton porabljenih kovin za storitve ...« 2e je tu beseda o načrtih v prihodnjem letu. »V istih prostorih z istimi delavci narediti za 20 odst. več!« Skoraj neizogibno je vprašanje, kako obrat vozi skozi gospodarsko reformo. Kratek odgovor, da je dela dovolj, pove vse, pa vendar kar sam sili k dodajanju ostalega. Radi bi čimprej uresniči- Poslanci o tezah razvoja V Trebnjem so 6. decembra republiški in zvezni poslanci obravnavali teze za petletni gospodarski razvoj trebanjske občine. Ugotovili so. da se za zdaj ne da še nič konkretnega predvideti, čeprav je znano, da so v občini proizvodne zmogljivosti že zelo istrošene. To je bil uvod v širšo razpravo o nadaljnjem gospodarskem razvoju trebanjske občine, več podobnih in razširjenih posvetov s tako vsebino bodo organizirali po Novem letu. Cestnih jam je vse manj Pred zimo so nekatere ceste v trebanjski občini tako razdrte, da je težko voziti po njih z motornimi in drugimi vozili. Precej prometna cesta Trebnje—Velika Loka je bila na primer še prejšnji teden pravi strah in trepet voznikov osebnih avtomobilov. No, gramoz so pravočasno napeljali in marljivi cestarji že zasipavajo jame brez prestanka. »Pa srečno vožnjo!« pravi njihov pozdrav — dvignjena roka — voznikom, ki . pripeljejo mimo ... li sklepe, ki jih je 27. oktobra sprejel centralni delavski svet LITOSTROJA. Nekaj jih je že obveljalo. Tako so prepovedali nadurno delo, razen če ni nujno, ukinili regrese pri prevozih delavcev, pozvali na skrajno varčevanje zaščitnih sredstev (plaščev, bund, čevljev), ki jih uporabljajo na nekaterih delovnih mestih obvezno itd. Da je kolektiv pozvan k več j L storilnosti, ni treba posebej poudarjati. V zvezi s tem si bodo prizadevali, da bo vse opravljeno v rokih, ki jih predvidi planska služba, temu primerno pa uvedli take delovne postopke, po katerih bodo izdelki najhitreje zagledali beli dan. Tudi nagraje- Mirenskim cicibanom podeljena pionirska znamenja Na šolski proslavi 27. novembra so več kot 60 učencem prvih razredov osnovne šole na Mirni slavnostno predah rdeče rutice, modre kape, značke in izkaznice — pionirska znamenja, kar je pomenilo, da so cicibani sprejeti v pionirsko organizacijo. Med slavnostriim sprejemom, ki io mu prisostvovali predstavniki družbeno političnih organizacij, društev in starši, so učenci prikazali nekaj prizorov iz NOB, šolski pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Lepo praznovan dan republike Tudi letos so občani trebanjske občine lepo počastili dan republike. Večje proslave so bile v treh občinskih središčih. V Trebnjem so priredili akademijo, na kateri je pel Slovenski oktet, na Mirni so svečano sprejeli v vrste pionirjev nad 60 učencev prvih razredov osnovne šole, v Mokronogu pa so imeli 28. novembra dopoldne proslavo, zvečer pa zabavni večer, na katerem so sodelovali domači izvajalci. Kolektivi delovnih organizacij so dan republike proslavili samostojno na ta ali oni način. Ne bekoni, temveč pitano govedo! V podpisu pod sliko, ki prikazuje pitališče v Martinji vasi (objavljeno v štev. 48 PL), se je vrinilo nekaj nerodnosti, ki jih popravljamo. Gre samo za pitano govedo in ne za bekone, kot je bilo napisano. ^ Uredništvo Vsak krojač ve, da ni tako preprosto napraviti suknjič. Veliko je treba šivati in likati, preden je narejen. V obratu MODNIH OBLAČIL, ki ima delo za naslednji dve leti zagotovljeno, so delovne operacije razdelili med delavke. Vsaka naredi nekaj in suknjič je naposled gotov. To je delo po tekočem traku. Na sliki: začetek tekočega traku v trebanjskem obratu MODNIH OBLAČIL. (Foto: Ivan Zoran) vanje zaposlenih se bo spremenilo in bo prikrojeno dejanskim zmogljivostim. Centralna služba se je lotila analize delovnih mest, kar bo podlaga za nov način nagrajevanja zaposlenih. Uveden bo točkovni sistem, ki bo nedvomno spodbudnej-ši od sedanjega, ko dobivajo delavci dohodek glede na kategorijo delovnih mest. Komunisti v reformi Kakšen naj bo idejni lik komunista in kje je njegovo mesto v času reforme? To je osrednje vprašanje konferenc osnovnih • organizacij Zveze komunistov v trebanjski občini. Konference se fee dni končujejo. Menijo, da so letošnje precej boljše od prejšnjih, saj so se nanje tudi bolje pripravili. V drugi polovici decembra bo dvodnevni seminar za nova vodstva osnovnih organizacij. Napake in uspehi v pretresu 14. decembra bo občinski komite ZKS v Trebnjem obravnaval uspehe in pomanjkljivosti v dosedanjem izvajanju gospodarske reforme. V pretresu bodo tudi sklepi tretjega plenuma CK ZKS. Kako močna je luč reforme? O tem bodo 21. decembra razpravljali na občinski konferenci Socialistične zveze v Trebnjem. Osrednja beseda bo odmerjena gospodarstvu, zlasti kmetijstvu, ki mu bodo poskušali poiskati krajšo pot v napredek in donosnost. Za konferenco je prijavljenih 111 delegatov, udeležili pa se je bodo še člani občinskega odbora SZDL in njegovih organov, predstavniki drugih organizacij in gostje. Kombinirani oddelki brez tujih jezikov 355 učencev osnovnih šol v trebanjski občini ali 13 odstotkov vseh vpisanih v šolskem letu 1965/66 obiskuje pouk v kombiniranih oddelkih. Poročilo o stanju v družbenih službah, o katerem je nedavno razpravljala tudi občinska skupščina, navaja meti drugim, da pouk v kombiniranih oddelkih ne ustreza zahtevam šolske reforme, ker je preveč okrnjen. Tako v nobenem kombiniranem oddelku ne poučujejo tujih jezikov in nekaterih drugih predmetov, ki so na popolnih osnovnih šolah, ki imajo razmere urejene, enakovredni. TREBANJSKM0V1CE RAZPRAVLJALI BOMO O PRESKRBOVALNEM CENTRU NA MESTNIH NJIVAH POVEDO NAJ LJUDJE IN RAČUNI! Kdo bo določil lokacijo centra in kdo bo odgovarjal za to odločitev? Ali je interes trgovine prvo merilo za osnovno preskrbo prebivalcev? Kdaj bomo zares prelomili s preživelo miselnostjo o funkciji trgovine in trgovskih centrov? Sestavek v 46. številki našega lista je poizkusil posredovati bralcem najosnovnejše informacije in podatke o problematiki lokacije in o tem, koliko je do sedaj že bilo narejenega za preskrbo-valni center novega naselja na Mestnih njivah. Anketirali smo prizadete občane in funkcionarje — še vedno pa je ostalo odprto vprašanje, kdo bo pravzaprav odločal o postavitvi in lokaciji centra. O razlogih, zaradi katerih bi se odločili za eno ali drugo možnost, govore danes predstavniki teh organov in podjetij: f Projektivno podjetje EMONA, Ljubljana, Silvo Jerman, gradbeni tehnik: »Naš projektant, Danilo La-pajne, dipl. inž. arh., je pred leti izdelal osnutek za predlog zazidave Mestnih njiv. Skica je po prvih študijah predvidevala preskrbovalni center spodaj pri gostilni in na osnovi tega osnutka je potem Projektivni atelje Ljubljana (J. Petek, dipl, inž. arh.) izdelal strogo gradbeni zazidalni načrt soseske brez ekonomske študije, ki bi jo taka zazidava morala imeti v pogledu preskrbe, varstvenih in zdravstvenih ustanov. Ko je D. Lapajne študiral to sosesko, seveda še ni bilo današnjih podatkov o ekonomskem delu zazidave: številu prebivalcev, njihovem gravitacijskem interesu, potrošnji na prebivalca, prometu (prodaji) na površinski meter trgovine in podobno. Tako sloni naš predlog za center spodaj predvsem na upoštevanji} tranzita, ki jamči večjo prodajo. V poštev pride samo montažna novogradnja, ker je adaptacija v vsakem primeru dražja, lokal, kjer naj bi nova trgovina bila, pa komunalno ne ustreza. ■ Kar zadeva zgornjo lokacijo, smatramo, da je tak lokal tam neobhodno potreben, vendar strogo specializiran in normiran za tako število prebivalcev, ki dejansko nanj gravitira. Brez izračuna ni mogoče reči ničesar. Tak izračun pa celo povprečnemu ekonomistu ne more vzeti več kot 2 dni dela! Hkrati bi bilo treba zgoraj rešiti tudi problem garaž (morda po predlogu M. Lapajneta o garažah pod preskrbovalnim centrom?), ki se ga pri nas lotevamo zelo neresno. Soseska na_ Mestnih njivah bo potrebovala' najmanj 60 garaž! Tako kot drugje, se tudi na Mestnih njivah lovimo z zazida-vo, ker potrebe prehitevajo možnosti m tedelavo dokumentacije, ker se hitro dopolnjujejo predpisi, mimo tega pa je zazidava večja kot je bilo predvideno . . .« 2 Zavod za urejanje naselij, direktor Miha Hrovatič: »Zavod za urejanje naselij ne more neposredno odločati o lokaciji, ker je le izvrševalec urbanističnega in zazidalnega načrta, kakršnega sprejme občinska skupščina, vendar bomo zagovarjali tisto lokacijo, ki bo izhajala iz realnih odnosov. V odločitvi morajo biti izražene želje in potrebe prebivalcev ter interes trgovske organizacije, ki mora izdelati tudi svoj investicijski program z vsemi izračuni. Naš zavod bo oba predloga uskladil v urbanistično dokumentacijo in spremenil zazidalni načrt.« Svet za urbanizem pri ObS, predsednik Tone Valentin-čič: »Preskrbovalni center naj se uredi spodaj na kraju, kjer stoje zdaj Kra-ševčevi hlevi in Novakova gostilna, začasno pa naj bi lokal, v katerem je zdaj krojač Rajer, preuredili za najosnovnejšo preskrbo. Razlogi za tako stališče so: a) Ta lokal naj bi služil tudi hišam na Cesti talcov, Cesti herojev, Ločenski cesti in širšemu zaledju (Ločna, Mačkovec in tr-škogorski predel); b) ob prometni žili je zagotovljena večja rentabilnost (tu bi se ustavili šolarji, delavci zaposleni v Ločni in ljudje, ki prihajajo v mesto po opravkih iz ločenske strani); \ c) trgovski strokovnjaki se boje, da jim pri zgornji lokaciji ne bi bila zagotovljena rentabilnost. Mislim, da teh 50 metrov razlike v nošenju nakupljenih stvari -ne pomeni takega napora. Saj drugje nimamo trgovin tako pri roki — vsak vendar ne more imeti trgovine pred hišo . . .! To so stališča in tudi moje osebno mnenje.« — Kakšno načelno stališče zastopa svet za urbanizem v pogledu lokacije centrov za osnovno preskrbo? »Centri osnovne preskrbe naj bodo v sredini stanovanjskih sosesk. Vendar je za konkretni primer Mestnih njiv težko reči kje je ta center — s tistimi krogci v vaši skici iz št. 46 DL se ne strinjam — ekonomskega iz računa za to pa še nimamo. Zanj bi morali poskrbeti projektanti (ekonomisti), ko so projekt delali, vendar kljub sklenjeni pogodbi obeh izračunov še do danes nisem videl.« — Na kakšni osnovi potem predlagate spodnjo lokacijo in utemeljujete gornje tri razloge (a, b, c) zanjo? »Po občutku in na osnovi skoraj desetletnih razprav« — Na kakšni osnovi pa so potekale te razprave? »Tudi na osnovi občutkov. Nameravamo pa podrobneje analizirati zbore volivcev tega področja in uskladiti njihove potrebe z možnostmi. Prišli bomo tudi na prihodnji sestanek občanov in obrazložili svoja stališča.« 4 Svet za blagovni promet pri ObS; v odsotnosti predsednika sveta Zvoneta Perca zaradi bolezni, odgovarja član sveta Jože Lampret: »Naš svet smatra, da je trgovino treba postaviti v centre novih sosesk. Razpravljali smo o Bršlinu in Mestnih njivah. Ker nismo imeli na razpolago nobenih predračunov, tudi nismo mogli izdelati podrobnih predlogov, vendar smatramo, da bi preskrbovalni center na Mestnih njivah moral biti zgoraj . .m Pred letom dni je naš list objavil razgovor s predsednikom sveta Zvonetom Percem in referentom za blagovni promet pri ObS Novo mesto Jankom Popovičem. Na vprašanje o programu za razvoj trgovine v Novem mestu sta takrat potožila: »Takega programa ni in ga tudi ne moremo izdelati, ker še ni narejen dokončni urbanistični načrt z vso potrebno dokumentacijo. Tako seveda ne moremo predlagati primernih lokacij.« Ali smo v enem letu prišli kaj naprej? Samo reka besed teče, tisti, ki so izvolje ni ali plačani za to, da bi jih uresničili, pa še vedno delajo »po občutku« ali pa se izgovarjajo na svoje prednike po položaju, ki včasih niso delali niti po občutku, pa jih za to ni nihče poklical na odgovornost! Oddelek za gospodarstvo ObS, načelnik Marjan Simčič: »Uprava ObS ne more odločati o lo- -kaciji, pač pa bo končna odločitev prepuščena skupščini, na osnovi priporočil obeh svetov in našega oddelka. Osnove za ta priporočila bodo potrebe prebivalcev in možnosti trgovin. Iz vseh zapisnikov zbora občanov do sedaj nismo mogli ugotoviti zahteve po določeni lokaciji — izstopa predvsem želja po trgovini, ki bi se približala potrošnikom. Trgovina pa mora upravičiti Investicijo z rentabilnim poslovanjem in bo gradila tam, kjer pričakuje čim višji promet. Naše stališče je: trgovina naj bo v centru mesta predvsem za večje nakupe, vsaka soseska pa naj ima svoj specializiran preskrbovalni center. Pri trenutkih možnostih investiranja (in kreditiranja) pa bi bila najhitreje uresničljiva adaptacija Rajerjevega lokala na Koštialovi. Ta lokal bi bil pozneje tudi še uporaben za druge namene . . .« ' Trgovsko podjetje DOLENJKA, direktor Loj- ze Urbane: »Za gradnjo pri gostilni se navdušujemo, ker mislimo, da bi bilo na-njo navezano večje število ljudi. Dokler nimamo izračunov, pa se ne moremo odločiti ne za eno, ne za drugo varianto in do sedaj še ni-smo dajali nobenih dokončnih iz-jav, niti izdelali nobenih študij. Trgovina na Koštialo/i 1 bi bila začasna rešitev za kakš.ii rive leti, potem pa bi ha v^ak n;<čin gradili SOKO halo in *o nu csno-vi predlogov zbora /oli/eev, ki bi določil lokacijo. Trgovino pred osn:»nD solo bi potem preuredili v papirnico in mlečno zajtrkovalnico, kjer bi bilo mogoče kupiti tudi mlssb in kruh«. To so torej stališča. Skozi vsa se vleče ista misel: sprecializirano trgovino pri bližati potrošnikom; skozi vsa pa čutimo tudi strah pred nerentabilno investicijo. Dva pojma, ki ju ni mogoče uskladiti in kompromisna rešitev »po občutku«, s katero ne bodo zadovoljni niti prebivalci, niti urbanisti, kvečjemu morda trgovina. Vendar, če je trgovina prvi in najvažnejši element, potem je sploh ne bi bilo treba seliti iz mesta na rob, saj bi tako morali v njej, če bi bila v centru mesta, kupovati vsi prebivalci (ker ne bi imeli druge izbire) in investicija bi bila zanesljivo rentabilna! pgj Ali pa je morda kdo pomislil na trgovino v Ločni, če je tam res toliko prebival cev, da bi lahko odločilno vplivali na lokacijo preskrbo valnega centra za Mestne njive? Se bolj potrebno bo to razmišljanje, ko se bo sej mišče čez novi most preselilo na drugo stran Krke pn Ločni in bo skoraj ves krneč ki tranzit na Cesti herojev odmrl? Panorama naselja Mestne njive z južne strani. A: Ko-štialova 1, kjer naj bi adaptirali Rajerjev lokal, B: predlog za komunalni center »zgoraj« na Mestnih njivah, C: lokacija za komunalni center na njivi pred Novakovo gostilno (po zazidalnem načrtu) — Na prvi pogled je razvidno, da živi krepka večina prebivalcev Mestnih njiv na nivoju predloga B, le nekaj stanovanjskih hiš pri pokopališču je občutno pod to črto (pa še ti bi bili od predloga A in C oddaljeni več kot 300m!) in pa seveda vse hiše, oddaljene od gostilne manj kot 300 m (na Cankarjevi cesti. Cesti herojev, Cesti talcev in Koštialovi cesti). Na nivoju B bi živelo približno 1100 ljudi, na nivoju A-C pa manj kot 200! Pri zazidavi lokacije C pa bi onemogočili še zadnjo možnost za izpeljavo ceste na Mestne njive po najbolj položnem pobočju in za prometne predpise edino zadovoljivo ureditev tega križišča. (Foto: M. Moškon) H3 Za preskrbovalni center D pri gostilni se mimo bist-JH vene pomanjkljivosti, da fŠ| je odmaknjen od centra H potrošnje, pojavljata še gjg dve vprašanji: 1. Ali je umestno tak center (ki naj bi pozneje zbral okrog sebe tudi uslužnostne obrti, gostišče, družabne prostore in ambulanto) položiti prav na eno izmed glavnih vpadnic, ki se zaradi terena nad Kolonijo nikoli ne bo mogla širiti, niti je ne bo mogoče prestavljati? Ves lokalni promet, živahnost takega centra in parkiranje naj bi bili potom pomešani še z običajnim prometom (avtobusi, osebni avtomobili, otroci v šolo in iz šole, delavci v službo in nazaj). Vsi ti mimoidoči pa niso tista bistvena kupna moč trgovine, saj si dajo po dosedanjih izkušnjah DOLENJKE mesečni nakup dostaviti na dom. Najbrž' zato, ker jim je trgovina preveč od rok . . . 2. Ali ne zahteva investicija v tako velik center (v primeru, da prodajalne v Ločni ne bi odprli) dosti več denarja in tveganja, kot gradnja manjšega, strogo normiranega objekta na Mestnih njivah, ki mu bo zagotovljen obisk vsaj najbližjih (1000!) potrošnikov? V primeru, da bi bil center spodaj, bi še vedno lepo število potrošnikov iz Mestnih njiv, ki že zdaj nakupujejo v mestu z avtomobilom, raje »skočil« tja, če že enkrat sedejo za volan! H Mimo tega pa adaptacija Rajerjevega lokala, ki bi zagotovila največ 70 metrov koristne površine (stroškov za stanovanje družine, ki zdaj tam živi, in za pridobitev drugega lokala krojaču sploh nismo računali!), niti po »občutku« (izračunov še ni) ne bi stala manj kot 10 milijonov dinarjev — prav toliko kot nova SOKO hala s koristno površino 103 metrov! Tudi strokovnjaku z osnovnošolsko izobrazbo mora biti tak račun dojemljiv. Funkcionalnosti namenskega objekta proti adaptaciji najbrž ni treba dokazovati? Po novem letu bo pričelo na področju stanovanjske izgradnje in upravljanja s splošnim družbenim premoženjem poslovati novo podjetje, ki bo labko kreditiralo tudi novogradnje. S primernim sporazumom med tem podjetjem, trgovino in lastniki avtomobilov, ki se zelo zanimajo za gradnjo garaž na Mestnih njivah, bi bila najbrž izvedljiva zamisel M. Lapajneta o gradnji garaž pod preskrbovalnim centrom (za kar so navdušeni tudi pri DOLENJKI, ker bi prišli poceni do temeljev), pridružili pa bi lahko še prostore za varstveno ustanovo, ambulanto m podobno. Občinska skupščina je določila 6 milijonov in pol za odkup stanovanja v enem izmed novih blokov na Mestnih njivah. Stanovanje bodo preuredili za otroški vrtec. Če bi ta denar porabili za ureditev vrtca v sklopu komunalnega centra, bi ustanova najbrž lahko dobila še primernejše prostore. Tudi tereni okrog novih blokov, rezervirani za garaže, so zaradi naraščajočega števila motornih vozil premajhni ali pa bodo morale biti garaže nastlane po vsem še nezazidanem zemljišču. Kje bo potem pro-stor za zelenice, otroška igrišča in podobno, še nikogar ne skrbi! Mestne njive so prva mestna soseska, kjer gre za odločen prelom s preteklostjo fevdalnega trgovskega središča za obzidjem, varnim pred turškimi napadi. Vsem je šc živo pred očmi sejemska živahnost na podobi Glavnega trga v šestdesetih letih devetnajstega stoletja in po »občutku« ne gre nikomur v glavo, da bi ljudje zdaj, po 100 letih lahko kupovali tudi blizu tam, kjer žive. Računov, ki bi bili lahko narejeni v dveh dneh in bi v dveh minutah to novo potrebo dokazali ali ovrgli, pa nočemo (ne znamo, nimamo časa) narediti niti v desetih letih! Potreben je tudi komunalni center v Bršlinu. Morda še bolj. Vendar vse kaže, da se je zaradi trenutnega položaja v kreditiranju gradnja spet zavlekla. Za ureditev Mestnih njiv pa dela že tečejo in sredstva za osnovno komunalno ureditev so zagotovljena. Mestne njive ne smejo biti poskusni zajček in milijoni, vloženi v tak center, ne smejo biti vrženi stran! Ce govorimo o vzorni soseski, potem bodimo tudi vzorni ekonomisti in inženirji, ne pa mečkači in laiki z ne vem kakšnimi občutki, ki nas varajo že dvajset let! Pomislimo raje na občutke stanovalcev teh novih naselij, ki se jim bo navzlic zelenicam in neonski razsvetljavi zdelo, da žive nekje na deželi, če se ne bodo trgovina, pozneje morda tudi kultura in družabnost, približale njihovim vratom. Zastonj govorimo o prijetnem življenju v našem mestu, če mu nalašč nočemo ustvariti osnovnih pogojev! Občani, ki se bodo pri' hodnji teden zbrali na konferenco občanov tega terena, bodo spet razpravljali o trgovini, žele pa, da jim strokovnjaki in funkcionarji natočijo čistega vina, to se pravi, da jim postrežejo z dejanskimi številkami in možnostmi. Z majhnimi stroški bi se dala izvesti anketa o potrebah prebivalcev, čeprav se jih bo dobra tretjina (96 stanovanj) priselila šele v prihodnjih mesecih. Vsak občan ima pravico povedati svoje mnenje in dolžnost strokovnjakov je, da mu z verodostojnimi podatki dokažejo zmoto, če nima prav. Potem bomo lahko rekli, da zares samo potrele Ijvdi in ekonomski izračuni odločajo o upravičenosti gradnje. MARJAN MOŠKON Ali bo dijaška kuhinja ukinjena? Več staršev in dijakov se je v ponedeljek in torek zglasiilo v našem uredništvu ter zahtevalo, naj pišemo o tem, zakaj nameravajo dijaško kuhinjo v Novem mestu ukiniti. Tako smo na hitro zbrali izjave nekaterih članov komisije, ki je razpravljala o ukinitvi dijaške kuhinje. IVANKA FISTER: Upravnica dijaške ' kuhinje IVANKA FISTER: — Bila sem poklicana na občinski odbor RK, kjer se je sestala komisija, verjetno imenovana od občine. Prisotni so bili mnenja, da je treba dijaško kuhinjo ukiniti, osnovna šola pa naj bi v naših prostorih kuhala šolske malice in enolončnice. Okoli 150 dijakov ESS, učitelj iščriikov., gimnazijcev in vajencev bi napotili v obrat družbeno prehrane (pri nas so plačevali za kosilo in večerjo 400 din, tam bo draže!). Dalje je bilo reče io, da bi 170 osnovnošolskim otrokom, ki so se doslej hranili pri nas, namesto kosila zadostovala enolončnica. Ko .so otroci in starši zvedeli, da sc- pripravlja ukinitev naše kuhinje, so začeli razburjeni prihajati k meni. Jaz jih mirim v upanju, da do ukinitve vendarle ne bo prišlo. ROZA PEROCI: »Spet bo neumnost!« Upravnica varnostne ustanove »Vide Tomšič«: — 2e nekaj časa je tega kar sem slišala, da se osnovna šola pritožuje nad premajhnim prostorom za mlečno kuhinjo in da bi rada zasedla prostore dijaške kuhinje. Baje jim tudi ni všeč duh po hrani, ki se širi po vsej šoli. Nato sem bila klicana v komisijo, kjer smo razglabljali razne možnosti, a mi kljub vsemu ni jasno, zakaj je dijaška kuhinja napoti. Imam drg predlog: če osnovni šoli manjka prostor, naj izseli iz kletnega stanovanja hišnika, mu priskrbi primernejše bivališče, te prostore pa preuredi za potrebe šolske kuhinje. Tako bi lahko dijaška kuhinja in šolska prehrana delovali pod isto streho. »Slab duh« ne bi bil zato nič ostrejši! Če bi dijaki morali v obrat družbene prehrane, bi jih višje cene močno prizadele, saj že zdaj nihče nima vseh treh obrokov hrane, še na slabšem pa bi bili prizadeti otroci iz nižjih razredov osnovne šole. Enolončnica kosila ne more nadomestiti, to je menda jasno. Prav tako je čudno, če majhne otroke., napotimo na hrano v mesto, ko si povsod prizadevajo urediti zanje prehrano v bližini SoV *r»>»n}fe»Wfp ie Novomeška kronika E2 NOVA TRGOVINA S ČJSV-LJI na Cesti komandanta Staneta je gotova. Predstavniki tovarne Alpina Ziri so v torek preurejeno prodajalno tehnično prevzeti od izvajalca del SGP Pionirja. Te dni, najbrž pa že jutri, bo trgovina odprta. Potrošnika bodo imeli na izbiro razne modele moške, ženske in otroške obutve, predvsem pa so založeni z zimskimi čevlji. ■ V PRESKRBI Z VOLNO je nastala zmešnjava. Poleti, ko smo iskali tanko volno za pletenje majic, je bila na razpolago bogata izbira debele volne za smučarske puloverje, odkar pa je mraz, je debela volna izginila. Zdaj imajo povsod tanke volne dovolj, v najrazličnejših barvah. Ta pojav pa ni le novomeška lastnost, temveč je tako v vseh večjih mestih, medtem ko v podeželskih krajih debelo volno še lahko dobite. M V TOREK OB 7.4V Pred začetkom pouka na novomeški osnovni šoli, sta iz šolske stavbe prišla dva fanta z aktovkami v rokah in s prižgano cigareto v ustih. Pred šolskim poslopjem sta v miru pokadila do konca, medtem ko so mimo njiju hodili otroci in občudovaje opazovali toliko smelost. Oba kadilca sta bila stara 14 ali 15 let . . . B PREDSTAVNIKI SINDIKALNIH podružnic, delavskih svetov oziroma svetov zavodov se bodo na današnjem posvetu v prostorih sindikalnega doma pomenili o izvajanju stališč občnega zbora občinskega sindikalnega sveta, načelih interne zakododaje in reelekcije ter o tekočih nalogah. Posvet je sklical občinski sindikalni svet, pričel pa se bo ob 12. uri. ■ PRAV RES, da na tržnici kramarji že izpodrivajo zelenjavo in druge pridelke! V ponedeljek je bilo dobi'i le jajca po 100 din, solato po 200 din kg, radič na merice po 40 — 70 din, motovileč na merice po 70 din, špi-načo na merice po 6o din, mleko po 130 dir. liter in fižol po 300 din kg. Kisla repa je veljala 160 din kg, kislo zelje 180 din kg. jabolka 100 do 130 din kg in krompir 100 din kg. B GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Marija Miklič iz Ko-štinlove 24 — Dunjo, Nada Sulic z Mestnih njiv, blok 7 — Teo. OPOZORILO Po določbah 7. člena, 2. odstavka Odloka o redu in miru v občini Novo mesto (Uradni vestnik Do-lenjskc štev. 5/65), morajo lastniki, upravitelji in najemniki nepremičnin ob javnih poteh ali druge odgovorne osebe skrbeti tudi za to, da so hodniki pred stavbami očiščeni. Vsi navedeni so zato dolžni sproti počistiti in odstraniti s hodnikov zapadli sneg. Proti vsem, ki ne bodo upoštevali navedenega odloka, bo uveden upravno kazenski postopek. OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO tudi, če bodo v obratu družbene prehrane jedli. Majhne otroke je treba pri jedi nadzorovati in jih priganjati, sicer bodo starši plačevali hrano, ki je otrok ne bo pojedel. Preden ukinemo dijaško kuhinjo, bi morali dobro premisliti. Večkrat smo se zaradi prenaglih odločitev že kesali — najbrž bo tokrat spet tako! NADA GOSTIČ: »Nikogar ne izganjamo!« Ravnateljica osnovne šole Katja Rupena: — Ko smo oktobra s predstavniki šol razpravljali o prehrani šolarjev, smo povedali, da nam manjka prostora za šolsko kuhinjo. Imamo namreč precej vozačev, za katere bi morali kuhati enolončnice, a nimamo kje. Tedaj so predlagali, naj posebna komisija v sklopu sveta za šolstvo prouči možnosti ukinitve dijaške kuhinje, da bi mi dobili te prostore. Doslej pa šola nikakor ni izganjala, niti nismo dali dijaški kuhinji odpovedi. Kolikor vem, je pripravljen šele predlog, o katerem bo razpravljal svet za šolstvo: 1. z novim letom naj se dijaška kuhinja ukine; 2. obrat družbene prehrane, naj prevzame na hrano dijake in šolarje (za ceno ne vem!). V ta namen bodo preuredili poseben prostor, da se otroci ne bodo mešali med druge goste. 3. Kar ie osnovnošolskih otrok, bi lahko dobivali enolončnico v naši kuhinji ali pa kompletno kosilo v 'i r -rVneni prehrani. Morda bi se kasneje iz naših enolončnic raz-