Cena 90 cest. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUKVA UUCA ft IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kraljevine Italije in UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO prt postno čekovnem LJubljana Mer. 10-361 11__ttr, aa teoaemetvo 15*10 Ur OONCBS8IONARIA ESCLUSIVA par la pubbJicita di proveoienza italiana ed UNIONE PUBBUdTA ITALIANA S. A., MILANO. Novi letalski uspehi v zraku nad Egiptom V hudih bojih spet sestreljenih 20 sovražnih letal Glavni stan italijanskih Oborožemn sil Je objavil 23. oktobra naslednje 880. vojno poročilo: Včeraj jo letalstvo z obeh strani fte vedno imelo hude boje v zraku nad Egiptom in so lovej dosegli nove uspehe. Sestreljenih je bilo 20 britanskih letal, izmed katerih so jih 5 sestrolili italijanski lovci, 10 nemški, 5 pa protiletalske baterije. Vs» nas« letala so se vrnila na oporišče, Na kopnem se je razvijalo iz\ idni^ko delovanje zlasti v severnem odseku bojišča. Naia strmoglavim letala so nadaljevala operacije nad letališči na Malti. Snoci je sovražnik izvršil letalske napade na mesto Torino in Genovo. V Torinu so izbruhnili manjši požari, ki so bili takoj zadušeni', v Genovi pa je napad, ki so ga sovražnikova letala izvedla v več zaporednih valovih z rušilnimi in zazidalnimi bom. bami, zavzel znaten obseg in povzročil mat no škodo na aasebnih poslopjih. V teku je ugotavljanje števila žrtev. Zadržanje prebivalstva je bilo zgledno. Protiletalska obramba je sestrelila dve sovražni letuli. Na Rdečem morju potopljen sovražni parnih Beriin, 23. okt. s. Kakor je jav-jlo današnje poročilo nemškega vrhovnega povelj-ni*.tva, je bila v noči na 22. oktobar potopljena neka st/vražna lati j a na Rdečem morju. Nemška bojna letala so včeraj na oboroženem izvidniškem peletu opazila neko 3 strmoglave i v več va'cvih uničevali sovražno topništvo in ga po većini izločili iz borbe. SO druga letala napadla odporna gnezda, uničila z b~mbami več strojniških postojank ter prisilila sovražnika k umiku na raznih točkah. Pehota in oddelki nemških lovcev so takoj nato v naskoku zavzeli utrjene črte ter premagali v borbah meža % možem posadke v bunkerjih. Sovražnik je utrpel znatne izgube. Pročitali sovjetski oddelki so naclo zapustili pestejanke in sc umaknili. Nemška letala pa niso privoščila miru umikajočim se četam, temveč so jih neprestano uničevala ter jim zadala nove strahotne izgube. Sovjerska letala so skušala poseči v borbo, da bi zmanjšala strahotni pritisk na kopne sile, toda nemški lovci, ki so spremijalli skupine rušilnih letal, so jih napadla. V letalskih dvobojih je bilo sestreljenih 8 sovjetskih letal, ne da bi sami imeli izgube. Delo strmoglavce? Berlin. 23. okt. s. Mednarodna obveščevalna agencija je doznala v vojaških krogih podrobnosti glede stalingrajskega odseka. Boljševik! so skušali tudi v četrtek napasti zaporno razporeditev severnovzhodno od mesta. Povsod so jih hudo porazile nemške in rumunske čete in so izgubili zlasti v rumimskem odseku znatno količino novih tankov, med katerimi so bili tud! tanki ameriškega izvora. Letalske sile, med katerimi so tudi rumunske, obvladujejo nebo. Strmog lave i so brez ovire lahko uničili objekte na kopnem. Udejstvovanje topništva je bilo značilno za boj v industrijskem predelu Stalingrada, nemški bombniki pa so nadaljevali uničevalno bombardiranje tepilnic »Rdeči oktober« jn bližnjih naprav. Ves dan so bile učinkovito bombardirane prometne zveze in plovba na Volgi je bila prekinjena. Občutne sovjetske izgube na fčnskem odseku Ilehinki, 23. okt. s. V zadnjih 24 urah je bilo na vseh kopnih frontah živahno medsebojno udejstvevanje patrulj, pri čemer >c/ bile zadane Sovjetom hude izgube. V Vzhodnem predelu Finskega za*liva in ob Ladoškem jezeru so se finski lovci spopadli retkrat z velikimi letalskimi mešainifmi s*ku-r:iami Sovjetov m. z njimi začeli odločno borbo kljub številčno trikrat močnejšemu sovražniku. Sestreljeni so brli 1 strmoglavec »P 2«. 1 bombnik »B 3«, 4 lovci »118c in 1 lovec »T 153«. Neko bojno letalo tipa »1L 2« je bilo hudo poškodovano in je moralo pristati v finskih črtah. Nad ožino Maselkaje je fmsko prror51et«I-sko topništvo v bližini prvih črt sestreBlo 1 lahki bombnik in 2 izvidnika. V ce'oti je bilo sestreljenih 11 sovjetskih leta!, ne da bi bš!o na finski strani kaj izgub. Včeraj in v pretekli noči so sovjetska ietala bombardirala neki kraj ob zapadnem cbrc/ju Ladoškcga jezera. Bombe niso povzročile škedc. Nadalje javljajo, da so finske letalske sile pretekli mesec potopile v Finskem zalivu 2 sovjetski podmornici. Španski letalci aa vzhodu Madrid, 23. okt. s. V Nemčijo je odpotovala tretja »Sinja eskadra«, ki bo nadomestila drugo eskadro na ruski fronti. Sestavljajo jo 8 oficirjev pod poveljništvom poveljnika Ferrandiza. Na kolodvoru jih je pozdravil podtajnik v letalskem ministrstvu general Buruaga. šel glavnega stana general Gallarza. šef intendance Gu-que in številni oficirji ter množica, ki je vzklikala Španiji in osi. Velikodušni Ducejevi socialni ukrepi ob dvajsetletnici Pohoda na Rim Razširjenje in poglobitev fašistične socialne politike v prid delastva vseh kategorij, vojakov pod orožjem in javnih nameščencev Rim, 23. okt. s. Duce je ob 20-lerniei Revolucije izdal vrsto ukrepov, ki bodo Se razvili in povečali socialno politiko režima v prid delavcev v tovarnah in na polju, ki sodelujejo v slavni bitki naroda pod orožjem za zmago. Od teh ukrepov nekatt-ri povečujejo skrbstvo in zavode za skrbstvo, dru k i poveličujejo delo z ustanovitvijo nnj-plemrnitejse^a rastnega naslova '.a lasIu-ge, drugi zopet določajo nagrade za razne kategorije zaradi proizvajalnega napora, ki ga opravljajo v vojni. Ducejeve Juloebe vsebujejo: Priznanje delu in delavcem 1. Ustanovitev vojne zvezde za zasluge pri delu, ki je odlikovanje posebne vrednosti in visokega moralnega pomena, ki bo krasilo prsa najbolj vrednih delavcev Italije. Podeli ko lahko delavcem obeh spolov, ki so se v vojni dobi izkazali s posebno odličnim izvrševanjem dolžnosti v duhu žrtvovanja. Vojne zvezde za zasluge pri delu bodo podeljevane v številu največ 500 letno, ter bodo izročene skupno z enkratno nagrado v gotovini. Podeljevale se bodo 28. oktobra in 31. aprila na predlog komisije zastopnikov Stranke, ministrstva za korporacije in sindikalnih organizacij. 2. Povečanje invalidskih in starostnih pokojnin za 25 odstotkov glede na dosedanje zneske. Povečanje se pridružuje zboljšanjem, ki ga je režim dal delavskim upokojencem. Z bol janja bodo deležni takoj delavci, ki že uživajo pokojnino in ki jih je nad 750.000. Od dneva uveljavljanja tega ukrepa se bo njih mesečni obrok povečal za eno četrtino. 3. Nadaljevanje zavarovanja za časa dobe vpoklica poti orožje za vse delavce. Prekinitev dela in plačevanja prispevkov bi lahko ukinilo zavarovalni odnos v škodo zavarovancev. Duce je hotel to preprečiti in zajamčiti vsakemu, ki opravlja svojo dolžnost do Domovine, da ostane v javnem zavarovanju za vso dobo vpoklica pod orožje. Ukrep se nanaša na vse oblike socialnega skrbstva. Breme je prevzela država, ki bo s solidarnostjo državljanov lo naših borcev Še naprej plačevala v njiii imenu prispevke. Enake pravice kakor vpoklicane! bodo imeli tudi prostovoljci in vsi, ki so pod orožjem po naboru. 4. Podvojitev družinskih doklad za vpoklicane pod orožje. Da bi bili delavci, ki služijo Domovini v orožju, deležni vsega socialnega skrbstva režima in da jim bo zagotovljen prihranek, ko bodo demobilizirani, je Duce odredil, da se podvojijo družinske d oklade vpoklicancem pod orožjem tako, kakor delavcem od 28. oktobra naprej. Te vsote bodo izplačane ob koncu vojne. 5. Poenotenje zavarovalnih zavodov za ponesrečence. Ta ukrep uresničuje postulat karte dela za s popolnitev socialnega skrbstva v zvezi z rizikom dela. Doslej je obstojala ločitev med industrijo in poljedelstvom v tem pogledu. S tem ukrepom pa se združujejo zavod za nesreče in poklicne bolezni v industrijskem odseku z bolniškimi blagajnami za poljedelce v enotno institucijo »Infall«. Ketorma bo znatna v prid poljedelskim delavcem. 6. Duce je odredil, da se ob 20-letniel Pohoda na Rim podeli vsem nameščencem in delavcem v pomožnih podjetjih polovica mesečne plače, oziroma ena tedenska plača, ki se doda običajnim prejemkom. To je nagrada za proizvajalni napor, ki ga opravljajo in nagrada za posebno disciplino, kateri so podvrženi in katero prenašajo z mirnostjo in vedro zavestjo. Visoko priznanje je Duce dal delavkam v mehaničnih in kovinskih industrijah. Tem delavkam, Id nadomeščajo zdaj moške, bo izplačanih 75 odstotkov ali 70 odstotkov ali 60 odstotkov one vsote, ki se nakazuje ročnim delavcem, specialistom v mehanični in kovinski industriji, glede na tri kategorije po katerih je žensko delavstvo klasificirano. Razen tega bo izplačan vsem delavcem v italijanskih rudnikih od 28. oktobra naprej po višek nagrade za marljivost v znesku 5 lir dnevno za delo pod zemljo in 2 liri dnevno za delo na površini. Ukrepi za odlikovane vojake in za javne nameščence Duce je nadalje odredil naj se izdajo ob 20-letnici revolucije naslednji ukrep!: Povečajo se doklade za odlikovanja za vojaško hrabrost, in sicer zlate kolajne od 800 na 1500 lir na leto, za srebrne kolajne od 250 na 750 lir letno, za bronaste kolajne, od 100 na 300 lir letno. Preiemki priključeni odlikovanja Savojskera vojaškega reda se prav tako povečajo. Duce Je odredil, da se izplačajo nagrade osebju v državni službi in v državnih pomožnih zavodih, ki ima družino. TI čutijo še posebno vse bremena sedanjega časa In izplačala se jim bo enkratna nagrada ob priliki 20-letniee Revolucije v znesku petkratnega zneka draginjkih doklad. Dve milijardi za ljudska stanovanja Duce je odredil, naj se za državne nameščence upošteva predvsem vprašanje stanovanj. Temu vprašanju je fašistična Vlada posvetila največjo pozornost in je te leta 1924. ustanovila nacionalni zavod za niše državnih nameščencev (INCIS). Vendar pa je stanovanjsko vprašanje še vedno pereče. Določeno je bilo, naj zavod po prehodnih težkočah v zvezi z vojnim stanjem, ki ovirajo izvedbo načrtov za giatlnjo novih hiš, zgradi za eno miljardo novih bi*. Posebne odločbe bodo zagotovile financiranje in izvedbo tega programa s »lišavanjem države. Za železniško osebje 1» analogno poskrbela za stanovanjske hiše dr- žavna železniška uprava. Za izvetlbo enakega programa gradenj stanovanjskih hiš za delavstvo, so italijanski industriji* i na povabilo Dueeja preko rašitične zv«'/.e indu-strijcev sklenili ustanoviti fond «ne milijarde lir jjradnjo ljudskih hi«., ki bodo nudile poti ugodnimi pogoji velikemu številu delavcev primerna stanovanja. Ogromno socialno delo Fašizma v 2o letih Duce je sprejel ministra za korporacije, ki mu je predložil poročilo o uspehih Fašizma na socialnem področju — Bal je ministru navodila za nadaljnje delo Rim, 23. okt. s. Duce je sprejel od ministra za korporacije poročilo o socialni politiki v odseku dela. ki se je izvajalo v 20 letih režima od Pohoda na Rim do danes V zanimivem poročilu je minister za korporacije obravnaval udejstvovanje korporativnih sindikalnih organov na področju socialnega skrbstva, kot prvi znak sodelovanja med razredi in kot manifestacijo narodne solidarnosti. Izhodi tega udejstvo-vanja je bila organizacija po delovnih kategorijah. Italijansko delo je vstopilo v življenje in zgodovino naroda s Fašizmom. Danes zavzemajo delovne organizacije prvo mesto v razvoju gospodarskih in socialnih odnosov, že pred časom so delovni sloji v celoti pristopili k tem organizacijam. Štiri korporacije štejejo nad 11 milijonov članov Obseg delovnih sil kaže število vpisov v štirih konfederacijah. Vpisanih je 11 milijonov 220.240, od teh 5,662.551 v zvezi poljedelcev, 4,590.542 v industriji, 850.000 v trgovini in 117.645 v kreditnem in zavarovalniškem odseku. Kakšno je bilo zaščitno in obrambno udejstvovanje organizacij, kažejo naslednji podatki: Od dneva pravnega priznanja s sindikalnim zakonom dne 3. aprila 1926-IX je bMo vpisanih 2.260 nacionalnih kontraktov in na tisoče pokrajinskih kontraktov. K tem je treba prišteti vse kontrakte, ki 30 bili sklenjeni pred pravnim priznanjem. Predmet kontraktualnega urejanja so pogoji in načini zavarovanja, trajanje dela in odmorov, podpiranje itd. Vzorna zakonska zaščita dela in delavstva Poročilo prikazuje tudi vso zakonodajno udejstvovanje za zaščito dela, ki ga je v 20 letih korporativna sindikalni red uresničil po navodilih Duceja. Tudi na tem področju so bili doseženi veliki uspehi, s katerimi dosega naša socialna zakonodaja rekord. Osnovni dokument tega udejstovanja je »Karta dela«, ki je nakazala programft-tične postulate režima. Med zaščitnimi zakoni navaja poročilo zakone o namestitvi, notranjem naseljevanju, delovni službi, tedenskem odmoru, zaščiti dela mater, o higieni delovnega okolja, o odvmitvi poklicnih nesreč in bolezni, o reševanju individualnih in kolektivnih nasprotstev, ureditvi pogodbe v zasebnih službah. 12 milijard lir za socialno skrbstvo Tretje udejstova^no področje, ki je očrtano v poročilu ministra za korporacije, se tiče skrbstva in socialne pomoči. Fašistična država j«' po progmmatičnih smer-nitvh Karte delu t nI no zgradila tozadevno socialno zakonodajo, reformirala in spo-polnila je zakon o nesrečah pri delu ter uredila in razkrila zavarovalni aflkon za brezposelne. Fašistično delo je zavarovanje proti boleznim poklica, zavarovanj** v primeru tulMTkulOze, poročno »n rojstveno aa varovanje, bolniško zavarov;inje, družin, ske doklade in posebni ukrepi v izredni dobi za p^d orOzjt» vpklicane Tozadevne številke kažejo v poročilu pomembnost tega dela. Pred Pohodom na Rim je tozadevni proračun znaSal letno manj ko 600 milijonov lir. Ob pričetku leta XX je značaj proračun za vse Roc'aino skrbstvo režima 9 milijard 8D3 milijonov lir. Ta vsota je takole porazdeljena v raznih panogah skrbstva in pomoči: za ponesrečence pri delu 884.304.076 lir, za invalidnost in starost 2.306.977.354 lir, za brezposelnost 321 milijonov 709.922 lir, za obolele na tuberkulozi 386.640.550 lir. za porok« in rojstva 337,579 609 lir. bolniške podpore 1 milijardo 221.833.846 lir, za družinske doklade 3.924,357.596 lir, za vpoklicane 499,583.649 lir. poročilo poudarja, da bodo te vsote ▼ leto XX. še povečane na osnovi novih ukrepov, sprejetih po volji I>uccja ob 20-letnici Revolucije. Za celotno socialno skrbstvo bo prekoračena vsofta 12 milijard lir. Za takojšnja posojila je bilo izdanih v letu 1941. 8.009.971.631 lire. 20 miljard znašajo rezerve zavoda za socialno skrbstvo, nad 2 miljardi pa rezerve zavoda za pomoč v -nesreči, kar je trdno jamstvo za bodočnost soc-alnega skrbstva in za njega oja-čenje. Duce je podčrtal uspehe korporativnoga udejstvovanja v socialnem področju ter je dal ministru natančna navodila, 4i se na osnovi solidarnosti in pravičnosti nadaljuje delovanje za obrambo dela. ki m* bori v veliki bitki za dosego novega evropskega reda. ♦ članek Esc« Bottala v vodilnem nemškem listu Dresden, 23. okt. s. Ve3 tukajšnji tisk objavlja s posebnim poudarkom dolge izvlečke iz članka minLstra Bottaia v listu Volkischer Beobachterc ob 201etnici Pohoda na Rim ter poudarja, da je Italija bila piva nacija, ki je začela borbo proti demokraciji in boljševizmu, borbo, katero zdaj orožje Osi zmagovito zaključuje. Evropski koncept vojne na vzhsdni Sronti Pomemben razgovor nemškega novinarja z italijanskimi vojaki na bojišču ob Danu Berlin, 23. okt. s. Vojni dopisnik Ernest Veit opisuje v listu »Volkischer Beobachter^ kako s« je na fronti ob Donu nekega večera po dnevu hude borbe srečal v. nekim oddelkom italijanskih pešakov. Veit hvali prisrčno jrcstoljulmost italijanskih tovarišev in pripoveduje o razgovoru, ki ga je imel z njimi o pomenu vojne na vzhodni fronti. Na njegova vprašanja so italijanski tovariši jasno odgovarjali. Zelo pomembno je, piše dopisnik, da so prav italijanski vojaki doumeli stvarnost vojne na vzhodni fronti, čeprav se borijo štiri tisoč kilometrov od svojih hiš *Mi se borimo na vzhodni fronti kot Fašisti in kot EvTopci — se je izrazil italijanski tovariš. — Ko smo pred 14 meseci zapustili Italijo, nam je Duce dal povelje, ki še zdaj osvetljuje naše zastave in je globoko vklesano v naših srcih: Vojna na vzhodni fronti je nadaljevanje Pohoda na Rim! Te besede so bile za nas revolucionarno geslo nase borbe, ki premaguje nr-cionalne bariere. Italijanski borci na vzhodni fronti danes vemo, da se je oorba na^ih narodov za svobodo razširila in postala borbe za Evropo in za novo človeštvo. Ml Italijani ln Nemci se ne brimo več samo za našo stvar. Odgovorni smo za bodočnost zapadne kulture in za triumf našega narodnega in socialnega reda. Z židovskim boljševizmom bo potolčen tudi židovski kapitalizem-?. Res je tako, je dodal Veit. Vojni zakon nam je nalagal od leta 1939 do danes vedno nove odgovornosti in nove naloge. Ob pričetku se je govorilo samo o svobodi, o nemškem življenjskem prostoru, o svobodi italijanskih moiskih meja, danes je vse to premagano ali bolje, dobilo je nov smisel in novo vsebino z evropskim konceptom. Zaradi tega so se mladi narodi našega kontinenta pomaknili za tisoče kilometrov v sovjetski prostor, ne da bi uničili narode, ki tam prebivajo, temveč ila bi jih zopet pridobili zć» Evropo in jim vrnili človeško življenje. Evropa mora končno biti kontinentalna in avtarkična. Kdor se bori zdaj na bojiščih vzhodne fronte, nosi s seboj razen ponosa in vere v lasten nnrod, tudi vero v evropsko skupnost. i Vojna na morju Buenos Aires, 23. okt. s. Doznava se, da je argentinski parnik »Rio Quequen« rešil med vožnjo iz »Ne\vs Orleansa 39 članov posadke z nekega angleškega parnika, ki ga je blizu otoka Trinidada potopila nemška podmornica. Angleži kršijo nevtralnost Švice Bern, 23. okt s. Uradno poročajo: V čo-trtek zvečer so tuja letala preletela zapadno Švico od severozapada v južnovzhodni smeri in obratno. Posamezna letala so preletela južnozapadni del kantonov Vaud in Ženeva. Alarm je bU v več mestih, zlasti v Frvburgu. Ženevi m Newchatelu. kjer je tudi protiletalsko topništvo sitopado v akci jo. Inserirafte v »Jutru« • Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 24. oktobra 1M2-XX i Stat. 244 Vise!« komisar pri Skvadristih bataljona Črnih srajc Nizza SPORT Glavna tekma bo jutri med Marsom in Vičem Ltabljaaa - Mladika bo ie ob 13.3© — Dopoldne bosta dve mladimeki tekmi z začetkom eb 10.30 Predvčerajšnjim zjutraj je Visoki komisar poeetil bivališče bataljona Skvadristov >Nizza«. kjer ga je sprejel poveljnik Prvi Senior Tebaldi s predpisanimi častmi. Ko je pregledal razvrščene oddelke, navzoče v bivališču, je posetil razne urade poveljnl-štva, nato pa mu je v zborovalni dvorani Prvi Senior Tebaldi predstavil častnike bataljona. Eksc. Grazioli jim je izrekel prisrčne besede tovariškega pozdrava, slaveč duha stare revolueijske garde, ki je danes bolj kakor kdaj popolnoma vdana poveljem Du-ceja. Na koncu je odredil pozdrav Kralju in Duceju in proslavljal ponosni bataljon >Nizzar. Poveljnik bataljona r,e mu je toplo zahvalil za peset in ga prisrčno pozdravil. Takoj nato se je Ekscelenca napotil na dvorišče bivališča, kjer so bil zbrani oddelki bataljona, ki jih je predstavil poveljnik. Ko je tudi Crnim srajcam izrekel svoj tovariški pozdrav kot Visoki komisar, Skvr«-drist in pripadnik Milice svojega okrožja, se je Eksoelenca Grazioli spomnil bližnje proslave 20-letniee pohoda na Rim. težkih časov pred pohodom in dostavil, da se je v dolgi vrsti let brezpogojna vera še bolj poglobila ter posvetila in da je stara garda vedno vdana Duceju, ki je dal Italijanom ponos velike cesarske domovine. Ljubljana, 24. oktobra Za komunistična grozodejstva ri opravičila. Vsak pošten, trezen Človek mora uvideti, da vodijo neogibno v pogubo. Vsa slovenska javnost si je v tem edina. Zadnja »Domovina in Kmetski iist« pišeta: Ali je strahovanje, združeno s pobijanjem, dokaz za pravilnost kakršne koli miselnrsti? Zdrav razum mora odločno odkloniti take dokaze. Žrtve, ki so padle ped streli trockistično komunističnih Birahoval-cev. dado misliti, da vodje tega strahotnega početja niso prepričani o tem, da bi mogla komunistična ideja zmagati sama cd sebe. Komunizem torej nima prepričevalne sile in je potreben opore v obliki strahovanja. Druščini pa, ki se poslužuje takih metod, se kmalu pridružijo abnormalni tipi, ki uživajo v pobijanju. Zadnji meseci so pokazali, kak bi bil ko-irun"stični raj. Komunisti so skušali zavajati zlasti lahkoverno mladino, ki v svojem razumskem razvoju še ni dozorela in je sama po sebi nagnjena k težnji po doživljanji', nenavadnih dogodkov. 2rtve, ki so padle samo zato, ker niso verjelo v komunistični raj, kričijo do neba po zadoščenju. Merilec, ki si ubil dolenjskega kmeta, zgaranega od marljivega dela, kaj misliš, ko primerjaš svoje gladke meščanske roke z žulji ubitega kmečkega človeka, zra\en pa kričiš, naj se združijo proletarei in drugi delovni ljudje vsega sveta? Ti mladi merilce najbrže doslej še Ko je naglasil visokega duha prevevajo-čega Crne srajce, kj imajo čast, da se bore z orožjem v vrstah slavnih Oboroženih sil, je Visoki komisar pozdravil Kralja, Cesarja in Duceja v popolni gotovosti zmage. Besede Eksc. Graziolija so bile sprejete z živahnimi klici Duceju in se je Viaoki komisar še dolgo zadržal med Skvadristi ter je z njimi prepeval himne Revolucije. Nato si je ogledal še kuhinje In odšel pozdravljen s predpisanimi častmi. Navodila Visokega komisarja za zimsko pomoč Ob prisotnosti oodprefekta dr. Davida, načelnika kabineta dr. Bisie, načelnika računskega odseka Balla j3 Visoki komisar sprejel predsednika pokrajinske pomožne akcije ter predsednika občinske pomožne akcije v Ljubljani. Eksc. Grazioli je pazljivo proučil podana poročila ter podal točna navodila za program pomožne akcije prihodnje zime. Program bo v korist potrebnih znatno razširjen v primeri z onim preteklega leta. sploh nisi delal, temveč si živel od potu svojega očeta, ki najbrže tvoje miselnosti in tvojega početja ne odobrava. 2e dolge mesece so komunisti z neverjetnimi vestmi in nespametnimi gesli skušali slepiti ljudstvo. Zmerom spet so se te vesti izkazale za zlagane, zato ljudstvD zpregle-dava namere komunističnega vodstva. Njih namera so namreč dosega splošne zmede, v kateri bi komunisti zavladali. Ce bi v takih zmedah tekla kri v potokih, jim je malo mar. Samo da bi komunizem zmagal, pa če tudi bi pri tem slovensko ljudstvo izkrvavelo. S katere strani pogledaš to blazno početje, vidiš le izprijenost s sadističnimi nagnjenji. Ali ste vi izobraženci, menda visokošolski izobraženci, k: terjate nedolžne žrtve ? Ali se ti ne zdi izprijeni izobraženec, da si stoodstotno zablodi! na krivo pot? Miselnost je papirnata, narod pa je živa resnica. Kaj je na primer zakrivila vaša zadnja žrtev — dr. Marko Natlačen ? Umaknil se je bil v zatišje, pa ste ga vendar umorili, ne morda v trenutnem razburjenju, temveč dobro premišljeno. Vaše roks so krvave in kri se ne da izbrisati. Prej ali slej se kri plača s krvjo. Zapeljanci samo pet minut dobro premislite vse to. pa boste morali, če beste trezno mislili, spoznati, da je treba kreniti s te poti. Komunistična grozodejstva so prestrahotna, da bi bila mogoča le senca opravičila zanje. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino te Poveljnik XI. armijskoga zbora objavljata na osnov: naredbe z dne 24. aprila 1942-11. naslednje: 4. t m. so komunistični iivlji v Starem trgu umorili Vauk Lucijo. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila je bilo ugotovljeno, da je čas, predviden za aretacijo izvršiteljev omenjenega zločina, brezplodno potekel, zato je bil« odrejena ustreli te v ene osebe z gotovostjo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Ustrelite? se je izvršila 19. t. m. • 8. t m. je neki komunist v Ljubljani umoril slovenskega uradnika javne varnosti Knkoviča K a zimi rja. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila se je ugotovilo, da je čas, predviden za aretacijo izvršiteljev omenjenega zločina brezplodno potekel ter je bila zato izvršena ustrelitev osmih oseb, zagotovo krivih komunističnega in terorističnega delovanja, 13. i m. je v Ljubljani neki komunist umoril dr. Natlačena. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila je bila izvršena ustrelitev 24 oseb za gotovo krivih terorističnega in komunističnega delovanja. Iz Hrvatske — Razdelitev potrošnikov v kategorije. Z odlokcm pravosodnega ministrstva je bUa izpremenjena razdelitev potrošnikom živil v štori kategorije. Dosedanja starostna meja otrcik jc biiia znižana od 10 na 2 leti, tako da so zdaj nad dve leti stari otroci izenačeni z odraslimi. To sta prvi dve kategoriji, v tretji so normalni potrošniki, v četrti pa težaki. — Zdravniško zavarovanje državnih uradnikom Poglavnik je podpisal uredbo o ustanovitvi Osrednjega zdravstvenega urada za zdravniško zaščito državnih uradnikov. Vsi državni uradniki, njihovi potomci in vdove morajo b:ti zdravniško zavarovani. S tem ukrepam je b-Mo urejeno viseče vprašanje socialnega položaja državnih uradnikov v njihovem interesu. Iz uredbe je razvidno, da noai novo finančno breme pri zdravstvenem uradu država, državni uradniki pa plačujejo samo neznatne p":*pevke, ki ne smejo presegati 2 °,'o njihovih plač. Zdravstvena zaščita se razteza v prvi vrsti tudi na rodbinske člane državnih uradnikov. Ker j« s-topMa uredba v vcl:avo z dnem rbjavt, je dalo f'nančno mrn:*:tr5 vaseh« in M. Žečevića »Spravljanje sočivja«. V kratkem izide rreta knjižica o obrezovanju sadnega drevja, šesta bo obravnava'a zbiranje in spravljanje zdravanih zeli:č, sedma pa kmečka gospodarska nosi op j a. Radio Ljubljana NEDELJA. 25. OKTOERA 1942-XX 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Napoli-tana. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 1200: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Dorbo-lo). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.TO: Pet minut gospoda X. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki, vodi dirigent Muccini. 13.50: Vojaške pesmi. 14.JO: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Kč.Jij-skega in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šjanec — slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. Absec Matija: Krmljenje prašičev za pleme in pitanje — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Plošče. 17.45: Orkester Cetra vodi dn-igent Barizza. 19.30: Poročili v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Plošče. 21.00: Prenos Iz Milanske Scale: Simfonični koncert vodi dirigent Schuricht, sodeluje pianistka Branka Mu-sulin. V odmoru: Predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 26. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Pesimd in napevi. 8.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 12.20: Prošče-12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana g'asha. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih s"i v slovenščini 13.20: Operna sjlasba na plo'čah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert rad jskega orkestra, vodi dirigent D. D. Pijanec. Lahka glasba. 14.45: Poročna v slovenščini. 17.15: Koncert sopranistke Ksenije Kušej. 17.35: Koncert pianistke GruMane Marchi. 19.00: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov ▼ slovenščini. 20.30: VojaSce pesmi. 20.45: Simfonično vokalni koncert vodi dirigent Tansini. 21.45: Orkester Cetra. vodi dirigent Barzizza. 22.00: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Koncert violinista F. Scaglia. oni klavirju Consctli. 22.45: Poročila v italijajiščini. Ljubljana, 25 oktobra. V jutrišnjem drugem kolu obeh jesenskih nogometnih turnirjev se nam bo predstavil se zadnji tekmec Mladika, ki je prejšnjo nedeljo počiva ia. Mladika bo že oi> prvem nastopu naileteda na skoraj nepre-rnagtjivega nasprotnika Ljubljano, ki je zadnjo nedeljo odpravila Ko-rotana z "rekordnim rezultatom 17:0. M Ladi kar j i se bodo gotovo vaTovala take nesreče in poskusili Ljubljani iztrgati vsaj časten rezultat. Dokončnega pa s tem seveda še ni rečeno nič. Morda rusm bodo Mladikarji pripravili prijetno presenečenje- Zmaga bo gotovo pripadla boljšemu moštvu, želimo le, da bi bila tekma čimbolj privlačna. Ljubljana je že zadnjo nedeljo pekazaia lepe poteze, če bo v Mladiki naletela na nevarnejšega nasprotnika, bomo morda abojeatransko uživali napeto in fair borbo. Tekma med Mladiko in Ljubljano se bo začela ob 13.30. Drugi popoldanski par sta Dopola v oro tobačne tovarne- in Zabjak. Favorit je Do-polavoro. ki j« zadnjo nedeljo Marsu odvzel važno točko. Žabiak bo pred te/ko nalogo, vendar mladi igralci ne smejo izgubiti poguma. Tudi njim se ob primernem e'anu lahko nasmeji sreča. Začeli bodo ob 14.50. Glavna nedeljska tekmo bo med Marsom in Vičem. Vičani so v prvem kolu krepko odp"avili Sentjakobčane ter s tem jasno i-z-j-avili, da resno mislijo na boljša mesta, če ne kar na prvo v svoji skupini Jutrišnja tekma bo odločilna tako zanje kakor za Marsa. Marsovci ne sunejo izgubiti niti točke več, če računajo na finalno tekmo. Tekma se bo zočela ob 16.10. V dor>c«ldanskih urah bosta dve tekmi v mladinskem turnirju. Pot prvi par bosta na na vrsti ob 10.30 Žab jak in Vič. kot drugi pa ob 11.30 Dopo'avoro tobačne tovarne in Mladika. Mladina je zadnjo nedeljo pokazala nekaj prav lepih potez in zas'luzi primeren obisk. Mladi igralci se borijo zelo rcno m navdušeno. Vstopnina k dopoldanskim tekmam ie 1 liro, k popoldanskim pa 2 liri, torej za tri tekme lepega nogometa izredno malenkosten prispevek. Pridite 1 * — Rugbi: Amatori — Berlin 10:9. Druga rugbi-jska tekma italijanskega moštva Ama-torijev v Nemčiji proti rugbijskcmu mo»-štvu Berlina se je končala z zasluženo zmago Amatorijev 10:9 (0:6). Italijani so bili neko1 "ko tudi po zaslugi sodnika v prvem oc/času slabši, kasneje pa jim je uspelo izenačiti prednost Nemcev in zasluženo zmagati. — IV. kolo v italijanskem nogometnem prvenstvu. Jutrišnjo nedeljo so na sporedu v italijanskem nogometnem prvenstvu naslednje tekme: Divizija A: Vicenza: Vi-cenza—Triestina, M:lano: Milano—Fioren-t:na, Vcnczia: Vcnezia—Roma, Torino: Tcr;nc—Genova. Genova: Liguria—Juvcn-tus, Bcrgamo: Atalanta—Livorno. Rim: Laz:o—AmHrcirana, Boi'o^na: Bolo*yna— B?iri. Divizija B: Novara: Novara—Nanoli, Rusto Ars.: Pro Patria—Alessandria, Pisa: P K »a—Medena. Pcscara: Pcscara—Brescia, Savcna: Savna—Aneon'tana. Cremcna: Oremonese—Spezia, Udine: Udinese—Padova. Si en a: S i ena—Mater, Palcrmo: Palo "Tno-— Fan f u 11 a. — Boks: Svfca—Španija 9:7. V torek je b:,la v Curi h u meddržavna boksarska tekma med preds'iavništvr«ma Švice in Soanije. Pri-so-?rvova'o ji je 5000 gledalcev. Zmagali so Švicarji 9:7. — Švicarji so si že oskrbeli smučarske trenerje. Švicarji so si za letošnjo smučarsko sezeno zagotovili dva izvrstna švedska trenerja Nilsa Eglunda in Svena Selancfer-ja. Prvi je bil leta 1935 svetovni prvak v teku na dolge proge in bo treniraj švicarske smučarske dc/gc^progiaše. SeTan0er pa bo treniral skakače. Selanger je dvakrat zmagal v HHmenkollenu. na smučarski olimpijadi v Garmisch-Partrnk;rchenu pa je bil drugi. Pričakuje to. da bo letošnjo zimo j>r\-šlo gostovat v Švico 12 izvrstnih švedskih smučarjev. — Musina ni več prvaik italijanske najtežje kategorije. Italijanska boksarska zveza je objavila sklep, po katerem Musina ni več italijanski prvak najtežje kategorije. ker v določenem roku nd nastopil proti izzivalcu Lazanju Nemesiu. Zveza je sedaj pozvala vse boksarje, ki pridejo v poštev za novega prvaka, naj se ji javijo do 5. novembra, nakatr bo odredila, odločene tekme. — Joe Louts bo opustit boksanje. Iz Butne* Aircftd rK>ročajo, da je Joe Louia, svetovni boksarski pnak, izjavi, da se nd-merava umakniti iz aktivnega športnega udejstvovanja. Črnec se je rodil 13. maja 1914. Za primerne denarje br st bržkone ie dal omehčati. — Letošnji najboljši lahkost letaki rezultati v Evropi. »Gajczetta dello Sport« je objavila z-anknilvo tabelo letošnjih najboljših evropskih lahki>atletsk:h rezultatov. Za danes objavljamo samo seznam prvoplasi-ranih. ob priliki pa se bomo povrnili še k oelotnemu seznamu. Najboljše rezultate so dosegli: 100 m: MellertAvicz (Nem.) 104 200 m: Mellcronvicz 21, 400 m- Lanzi (ItaJ.) 47.3, S0O m: Lanzi 1:50.4, 1000 m: Lanzi 2:22.3, 1500 m: Hacgs (šved.) 3:45.8, 5000 m: Hacgg 13:58.2. 10.000 m: SrilaBarbari«, >Sabinkami« in *Pokoljem nedolžnih«. — Prvi letošnji sne~. Dočim je zaplesala nad Triestom ter okolco huda burja z nalivom, in se je naslednje jutro zjasnilo obzorje, so zableščali planinski vrhovi Mangarta, Kanina in Monte Nera v snežni belini. — Smrt starih Trie»tinov. Te dni so umrli v Triestu 661etni Roman Selvo. 68-letni Matija Cibic in 831etra Evgenija Levi. — Se enkrat »Madame Butterflv« z japonsko Igralko v naslovni vlogi. Na željo občinstva je za soboto 24. oktobra napovedana še ena predstava opere >Madame Buterf!y«. V naslovni vlogi nastopi japonska Igralka Toshiko Hasegawa. — Ponesrečenci. Pri padcu v klavnici se je poškodoval po glavi Ml^tni mesar Umberto Cirielli. Pri razkladanju ob pristanišču Duca d*Aosta se je ranil z žebljem po rokah 401etni Ferruccio Ciudino. Po vsem telesu je dobil poškodbe pri padcu na trgu Unit& 53-1 etni Ivan Zunta Ponesrečenci s2 zdravijo v triestinski bolnišnici. Del prodigio della Lampada O sram Aitrav«rjo numeros« fr»fl e di diamant«, il pio di tungsrtno deli« tampad« OSRAM-0 « ridotto, con la massima uniformira possibile, ad uni estrema sot-tigli«zza. 1 kg. di qu«s*o f>'o d«l dum. di mm. 1/100 potrebo« copnre la distanza Milano - Napoli. Ouento piu uniforme • il diam«tro del ftlem«nro rento piu •leti« t 1« spirale che con esso si forme e lanio piti elta i'«fficf«ni« luminosa. Perci6 si otti«n« con I« t AMPADE OSRAM - D molte luce e poco eonsumo Z vlečenjem skozi številne dijamantne odprtine stanjšamo žico OSRAM žarnice kar najbolj enakomerno na najmanjšo debelino. 1 kg. te žice bi mogel zvezali Milano z Nepoln lijem. Cim bolj enakomeren j==g je premer žice lem bolj pra-vilna je iz nje napravljene j vijacnica in lem večji je sve-/ llobni učinek. [ Zalo dosežemo z \&m* O S R AMD ŽARNICO maogo svetlobe in mctjkno porabo G 6 Kri se plača s krvjo Kizrarssizein vodi neogibno v pogubo — Za komunistična grozodejstva ni opravičila it**. 244 »SLOVENSKI NAROD«, ■ob***, 24. oktobra 1942-XX Stran 3 Tramvajski promet k Sv. Križu Ako bo v nedeljo dne 25. t. m. popoldne Ugodne vreme brez padavin, ne bodo oi 12. ure dalje vozili vozovi proge >lc preko Hrvatskega trga do Splošne bolnice, temveč preko Hrvatskega po Jegličevi in Rmartinski ces+l k Sv. Križu in po isti poti nazaj v šis:to. K Sv. Knžu bosta torej popoldne usmerjeni dve progi in to »1« m »2c. Proga »lc bo vozila od Sv. Kriza preko Hrvatskega trga in Poljan mimo glavne pošte proti Šiški, proga "2* pa bo vozila od Sv. Križa mimo gl. kolodvora in gl. poste v Moste. V petek SO. t. m. popoldne bo vozila proga >1« k Sv. Križu na :sU način kot v nedeljo dne 25. t. m., vendar ob vsakem vremenu. V soboto, 31. t. na. bo vozila proga >1< ves dan k Sv. Križu na isti način kot v petek 30. t. m., popoldne pa Se proga >4< z Viča mimo gl. kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Vič. V soboto popoldne bodo torej vozile k Sv. Križu proge >1«, >2« in ^4«. V nedeljo 1. novembra t. L bodo vozile k Sv. Križu ves dan vse proge in to: Proga % « iz Zg. Šiške preko A j lovSčlne in gl. kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj v Šiško. Proga »2« bo krofila v amen Sv. Križ, gl- kolodvor, gl. posta, Poljane, Sv. Kriz. Proga »S« od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Rakovnik. Proga »4« z Vica. preko gl. kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Vic. Proga »5« bo krožila v smeri Sv. Križ, Poljane, gl. posta, gl. kolodvor, Sv. Križ. Na odseku Hrvatski trg — Moste bo nihalni promet s prestopanjem na Hrvatskem trgu. V ponedeljek t. novembra t. 1. bo ves dan vozila k Sv. Križu tudi proga >1« enako kot v soboto 31. t. m., t J. iz Siske mimo gl. poste, po Poljanah, preko Hrv. trga po Jegličevi in Smartinski cesti k Sv. Križu in po isti poti nazaj proti SiSki. Potniki se vljudno naprošajo, da vstopajo le pri zalnjih vratih, izstopajo pa le pri sprednjih vratih. Posebno se naprošajo pot-niki\ naj ne stojijo na zadnjem stojišču, dokler je v vozu Se kaj prostora. Vožnja na stopnicah je najstrožje zabranjena. V nedeljo 1. novembra t. 1. se vozovi ne bodo ustavljali na sledečih postajališčih: Vilharjeva cesta, Savska cesta, Žale in Linhartova cesta. Potniki se ponovno naprošajo, da plačajo v ozn In o v drobižu. DNEVNE VESTI — Na polju slave sta padla major Savi-no PoTrani, ki je pripalai Kr. letalstvu ter bersaljerski poročnik Mario Mancini. Major Porrani je bil rojen L 1908. ter se je udeležil že španske vojne. Po rodu je bil iz Rjfna. Poročnik Mancini pa je padel v bojih z uporniki na Hrvatskem. Bil je slušatelj gospodarske in komercialne fakultete v Rimu. Ob izbruhu vojnih sovražnosti se je javil kot prostovoljec, žrtvoval Je svoje mlado življenje, star 22 let. — Italijansko središče za stenografske stadije. Organizatorji romanskega kongresa so ustanovili sporazumno z dirigenti odbora >Pro Universita stenografica itali-ana« posebno ^Italijansko središče za stenografske Studije« s sedežem v Rimu, kjer se že zbirajo naj odličnejši rimski steno-grafi. — Deklica padla Iz 4. nadstropja In Umrla. Concettina Amerrigo, stanujoča v ulici Chiana 35 v Rimu, se je razgovarjala S okna 4. nadstropja z neko tovarišico. Pri tem se je nekoliko preveč nagnila čez rob okna. Iizgubila je ravnovesje in padla na cesto, kjer je revica obležala s smrtnimi poškodbami. Kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnila. — Zdravi trojčki. V ulici Anicia v Rimu Je rodila mlada mati Derna Sperilli v tamošnji porodišnici zdrave trojčke: dve hčerkici in sinčka. Trojčki so skupno z materjo zdravi in krepki. Pri krstu so bili krščeni na imena Viktorija, Italija in Ger-mano. — Odlično priznanje italijanski kirurgiji. Bukareški »Curentuk objavlja daljši članek pol naslovom 2 Današnja italijanska kirurgija*. Članek je napisal prof. Negoi-za, ki se je mudil v Italiji kot odposlanec niiminskega propagandnega ministra. V članku se poudarjajo pobude, ki so jih dobile italijanske klinične bolnišnice od strani rimske vlade ter najodličnejših predstavnikov italijanske kirurgije, ki je bila predmet temeljitega proučevanja že v okviru mednarodnih kulturnih izmenjav. Ko razpravlja pisec članka o vojni zdravstveni organizaciji, omenja me I narodni vojni kirurgi eni kongres, ki je bil v letošnjem maju v Rimu. Zaključuje svoj prispevek z ugotovitvijo, da je italijanska zdravstvena organizacija popolna, tako da lahko vedno in povsod nudi učinkovito pomoč hrabrim italijanskim borcem. — Izpolnjevanje v hotelski in gostinski stroki. Iz Strese poročajo: Drž. Podtajnik za ljudsko vzgojo je ogledal v Stresi Kr. tehnično gostinsko in hotelko šolo. Tukaj so ga sprejeli predstavniki >blastev in direktor omenjenega zavoda z osebjem. Podrobno se je zanimal za šolski pouk ter vzgojne uepehe. Po končanem ogledu je izrazil vodstvu zavoda svoje priznanje ter zadovoljstvo spričo lepih uspehov vzgoje in pouka. Zatem se je podal podtajnik ekc. 3Z>el Giudice v Isolabella, kjer so se v dvorani boromejske palače pričela dela nacionalnega sestanka za tehnično gostinski ter hotelirski pouk in gostinsko strokovno izpopolnjevanje. Temu sestanku so prisostvovali predata vn i ki ministrstva ljudske vzgoje, nacionalne fašistične turistične in gostinske zveze ter fašistične zveze delavcev na tori£ču turizma in gostoljubnosti. Drž. podtajnik Del Giudice jc sporočil pozdrave ministra eksc. Bottaia Ler je izrazil svoje zadovoljstvo, ker mu je dana možnost, da predseduje sestanku, na katerem raj se sklepa o navodilih glede tehnično gostin- skega šolskega pouka, ki bodi v -lužbi razvoja, ki ga terja razmah turizma v bližnji preteklosti in ki ga bo terjal v posebni meri v bodočnosti. Zatem je tunkcion^r ministw>. za ljudsko vzgojo dr. Alessandro izčrpno poročal o ureditvi ter ustroju go-stiske šolske ustanove s posebnim ozirom na načela, ki jih vsebuje Mussolinijeva šolska karta. Sledil je nagovor stresan-skega župana, ki je podčrtal gospodarsko in politično važnost turizma in tujskega prometa. Zato je treba misliti na potrebo, da se ustavi italijanska gostinska šola. Ob zaključku je navajal nac. svetnik Pin-chetti, kolik je lahko delež, ki ga nudi sindikalna organizacija delodajalcev glede poklicnega gostinskega pouka ter izpopolnjevanja. Sestanek je bil zaključen z važnimi sklepi, ki bodo omogočili še vidnejše napredovanje v italijansko gostinsko hotcl-ki stroki. — Junaška smrt mladega Častnika na ruskem bojišču. Na vzhodnem bojišču je umrl junaške smrti podporočnik Mihael Baccassini, rojen 1917 v Bologni, s-.anujoč pred vpoklicem pod orožje v Rimu skupno s svojo materjo vojno vdovo. Njegov oče, ki je bil doktor trgovinske vede, se je mudil ob izbruhu vojnih sovražnosti v Angliji in je umrl v internaciji v Kanadi. Njegov sin podporočnik Mihael Boccassinnl je bil imenovan 1.1941 za podporočnika in je kmalu zatem zaprosil za uvrstitev v bojiščno formacijo, četudi bi se lahko pc-f-lužil pravice oprostitve kot edina opora svoji materi, vojni vdovi. Sedaj je padel na vzhodnem bojišču na čelu svojih vojakov. — Delovanje florentinskega središča za židovska vprašanja. V Dantejevem domu v Firenzah se je zbral k svoji ustanovni seji Svet florentinskega središča za proučevanje židovskega vprašanja. Prisostvovali so ustanovni seji šef študijskega in propagandnega urada za rasna vprašanja pri ministrstvu za lju Isko vzgojo advekat Luchini, eksc. Ardengo Soffici, senator Della Gherardesca, delovni vitez Atilij Val-lechi, prof. Torrini ter druge florentinske osebnosti. Potem, ko so na tej ustanovi seji razpravljali o smernicah svojega delovanja, so bili člani središčnega sveta sprejeti pri florentinskem Prefektu in Zveznem tajniku, kjer so obrazložili svoje delo, ki so si ga začrtali za bližnje mesece po smiselno sestavljenem delovnem programu, ki je bil nato po Prefektu in Zveznem tajniku odobren. Slična središča za židovska vprašanja delujejo že v vseh večjih italijanskih mestih. — Nagrajena italijanska arhitekta. Te dni se je sestala ** Sofiji razsodiščna komisija, ki je v smislu nagradnega natečaja za najboljši načrt za zgradijo novega sofijskega kolodvora razpravljala o predloženih osnutkih, ki so delo uglednih evropskih arhitektov. Prva nagrada ni bila podeljena, pač pa sta prejela drugo in tretjo nagrado odl-čna italijanska r.rhi-tekta. Druga nagrada je bila prznana v »nesku 120.000 levov osnutku inž. arh. Alojziju Gaglioliju iz Milana. Njegov osnutek j** bil predložen pod geslom »Stit. Tretjo nagrado v znesku 80.000 levov, pa je prejel arhitekt Armando Titta, ki je predložil svoj osnutek pod geslom »Ata«. — poroka vojnega slepca. V prevzgo;'e-valnem središču vojn:h ranjencev v Milanu je bila te dni poroka vojnega slepca, odlikovanca z zlato hrabrostno svetinjo dr. Karla Borsanija z gdč. Franko Lon- LlUBLDANSkl KINEMATOGRAFI ive ob delavnika* v Una Matici In Unlonu: ob J/jlft. In \219. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., *>14M «216. _ bi »9amo« 56 miljonov km. Zvezdoslovci po Izgubljena stava Gospa Vera še nikoli ni bila tako dobre volje kakor tistega večera. Bila je vražje živahna, govorila je brez prestanka, duhovito je parirala domisleke. ki so se razlegali od vseh strani in vedno je bila zmagovalka. Zbrana je bila družba ^počitniških prijateljev«, nekaj ne preveč blaziranih mo-šteh in nekaj dražestnih dam. Plesalka Vera je bila vsem tem bolj všeč, ker ni bila zadovoljna s svojimi nožicami, čeprav je imela med vsemi prisotnimi damami nedvomno najlepše. Družba je bila vesela in smeh dam je postajal tem glasnejši, čim več steklenic je bilo izpraznjenih. Čeprav so ga pa imeli Že vsi nekoliko pod kapo, ni padla v nj novi družbi nobena nedostojna beseda ali opazka. Zdaj pa zd3j so se odprla vrata m v salonček je zadonel mameči ritem razgra-nega jazza. Natakarji so pa polnili čaše in praznili pepelnice. Gospej Veri je naenkrat šmila v glavo misel naročiti ražnjiče. Vsi so za hip obmolknili in se ozrli na njo. Radovedno so jo gledali, kako grize s svojimi zobčki napol surovo meso. Tedaj je pa pritisnil neki gospoi svoji sosedi nepričakovano povsem nedolžen poljub. In ta poljub — moškim in ženskam enako drag predmet razgovora — je dal povod za izražanje najrazlčnejših nazorov. V polsentimentalnem stanju, v katerem so bili vsi, je bil tak pogovor zares kakor naročen. — Vse to je nesmisel! — se je oglasila po mnogih izraženih nazorih gospa Vera. — Poljub? Dragi moji, kaj pa je to? Te besede so imele enak učienk, kakor bi ga bila imela napačno navita budilka. Zdramila je vse prisotne iz sanjavosti. Od vseh strani so se naekrat začula vprašanja: — Mar ni poljub svet? — Mar nam ga ni narava dala, da bi vsaj malo ublažila vso belo ubegh ljudi? Gospa Vera ni odgovarjala na ta vprašanja. Samo prezirljivo je skomignila z rameni. Tedaj se je pa oglasil nekdo: — Stavim, da o tem, kar trdte, sami niste prepričani in da bi ne dovolili vsakomur poljubiti vas. — Sprejmem stavo! — je odgovor1 a mlada dama mirno. Vse podrobnosti, sledeče tej izjavi, niso važne. Važno je samo to, da je bilo določeno, da bo morala gospa Vera drugi dan proti večeru sedeti v ozadju hote'skega parka, ki je bil ob tem času vedno prazen, in poljubiti prvega moškega, ki bi stopil k nji. Ivan, mladenič iz vesele družbe, je bil določen za nadzorstvo. Na drugi klopi za grmom bi moral prisostvovati temu prizoru potem pa pod prisego obvestiti družbo, kio je izgubil stavo. Gospa Vera je sedela ob določenem času na določeni klopici. Na sebi je imela preprosto popoldansko obleko, ki je diskretno podcrtavala lepoto njenega slokega telesa. Crni valoviti kodri na njeni hrepeneče nagnjeni glavi so jo delali se privlačnejšo. Ivan je bil nestrpen. Nemirno je pričakoval srečanja gospe Vere a slučajnim re-šilcem. Kar se je pojavil nekdo. Posebno eleganten ni bil. Na sebi je imel staromodno obleko, premajhen slamnik, potisnjen na čelo kakor da hoče skriti preveč nagubano čelo. Moral je biti čudak, s seboj je nosil dežnik čeprav je bil krasen solnčen dan. In te Taj se je zgodilo nekaj čudnega. Ivan je mislil, da bo Vera, ki je na vsak nač.n hotela dobiti stavo, čudaka lahko očarala in privabila k sebi, toda — v njegovo največje presenečenje — Vera je postala naenkrat nervozna, čim je opazila čudaka, vstaJa je in ta čas, ko se ji je bližaj, je stopila korak nazaj. Potem se je pa hitro ozrla proti Ivanovemu skrivališču ter potegnila čudaka za seboj dalje na vrt, kjer je začela z njim živahno govoriti. Ivan ni slišal nobene besede. Bil je predaleč. Samo videl je. kako oba mahata z rokami, govoreč o neki očividno zelo važni stvari. In tako je hotel čudak omamljen po njeni lepoti Vero menda objeti, tola ona mu je še pravočasno prisolila dve krepki zaušnic L Po čudakovem odhodu je prišla Vera vsa rdeča, drhteč po vsem telesu in vsa iz sebe k Ivanu. — Izgubila sem stavo, — je dejala. — Lahko vsem poveste, da sem jo izgubila. Ivan je opazil, da je zelc nervozna in prosil jo je, naj mu pove vzrok svojega poraza, — Prav nič antipačnejši ni bil od vseh drugih, — je odgovorila gospa Vera. — Toda, razumete, tola je bil čisto izjemen primer... prišlec je bil — moj mož ... Torej, nazlzc vsemu, dragi moj prijatelj, tega pa vendar ne morete zahtevati od me-ne ... Vse, kar je prav. vsem svetu vršijo že tedaj priprave, da bodo lahko uspešno opazovali ta komet, ki je med ca j večjimi in katerega rep meri 136 milijonov km. — Razstava slik japonske dec* V Milanu bo otvorjena v novembru zanimiva razstava slik japonsk? dece, stare od 7. do 13. let. Razstavo organizira prof. Nicodemi. Na njej bo zbranih 200 pastelnih, akvarel-nih in oljnatih slik, ki so delo japonskih učercev in učenk iz najznamenitejših japonskih mest. IZ LJUBLJANE —lj Jutri lepo vreme? Vprašujemo se. ali bo tudi jutrišnja nedelja lepa kakor jih je bilo večina letos. Zadnje čase so meščp_ni že začeli romati na pokopališče. rjer urejajo grobove in prinašajo cvetje. Jutri bo že zelo živahno na pokopališču, če bo vreme lepo. V primeri s tem, kakšen ;e oktober pri nas navadno, je letošnje vreme nenavadno lepo. Toplo in solnčno sicer ni več tako kakor je bilo v prvi polovici meseca, vendar vsaj vidimo solnee skoraj vsik dan. Tudi včeraj popoldne se je pokazalo in bilo bi precej toplo, ko bi se ne jač*'o oblačiti. Včerajšnja najvišja temperatura je znašala 11° ter je bila višja 1-akor t četrtek. Tudi davi ni bilo tako hladno kakor včeraj, čeprav je današnja minimalna temperatra še nizka; znašala je 3.b \ Zračni pritisk je ostal v glavnem nespremenjen v zadnjih petih dneh. Zato je upanje, da bo jutri še lepo vreme, čeprav moramo !:m.uu pričakovati spremembo. —lj 1'mrli so v Ljubljani od 10. do ti. t. m. Bolaffio Karol, 47 let. veletrgovec, Komenskega ul. 20. Okretič Jožefa. 75 let. vdova delavca. Korosčeva ul. 30, Bohcij Marija. 6 mesecev, hči žel. uslužbenca. Brdo, Mlaka 22, Capuder Jceko, 1 mesec, sin inkasanta, Verovškova ul. 22, Kaiser Tekla, roj. Voltmann, 57 iet, žena višjega sodnega svetnika v. p.. Graharjava ul. S. PovSe Alojzij, 77 let, misij, brat, Tabor 12, Ferkolj Marija, roj. Pezdir, 78 let, penca. Na Gmajni 10, Gerkman Marija, roj. Miki av čl č, 75 let, poasatnica, Cankarjevo nab. 3/1. Derčar Kancijanlla a Ana. 67 let, Marijina sestra čudodel. svetinje, Vidov-danska c. 5, Gregorin Jakob. 51 iet, mesarski pomočnik, Vidovdanaka c. 1», Tausas Marija, 71 let, vdova pis. oficljanta, Poljanska e. 16. Pečnik Apolonija, roj. »u-startič. 53 let, žena sprevodnika dr*, žel. Pokopališka c. 5. — V ljubljanski bolnici so umrli: Ferjan Antonija. 7 mesecev, Za-gradec 12, Turk Nataša, 2 meseca, hči gostilničarja. Dol. Logatec 49, Chittaro Gul-do. 47 let. delovodja, Sp. Hrusica 33, Kotar Viktor Miroslav. 11 mesecev, sin peka. Za gradom 3. Žabjek Terezija 37 let. fena posestnika. Rudnik 13. Oblak Josip, 12 let, sin posestnika. Velike Lašče Opara Franc. 43 let, sin vzitkarja. Biska vas 25, Jazbar Janez. 72 let. zidar. Pohtejeva ul. 65, Aussenegg Viktor. 51 let. strojni stavec, Hranilniška ul. 5. Bricelj Frančiška, roj. Zupan. 49 let. žena črkoslikarja. Zaloška c. 139a. Sega Jožefa. 44 let. ^ena tesarja. Lukovec 4. Mirna pri Nov?m mestu, Slabe Ksenija, 2 meseca, hči šoferja. Kožarje 70. Bernardini Piero, 28 let. m adnlk tržaške bolnice. Trst. Hribar Fran?. 75 let. delavec. Japljeva ul. 9. Kranjec Janez. 11 dni. sin biv. narednika. Okiskega ul. 18, Svetlin Ivan. 79 let, vpok. zel. sprevodnik, Aljaževa ul. 5. —lj Starši prizadetih učencev se obveščajo, da so ravnatelji srednjih šol in upravitelji meščanskih šol pooblaščeni, da vpisujejo in pripuščajo k izpitom (razen velike mature) učence lastnega zavoda do 10. novembra. Do tedaj se smejo opravljati tudi sprejemni izpiti na srednjih šolah. Iz pisarne IV. (prosvetnega) oddelka Visokega komis^riata. —lj Teran v steklenicah in odlična vina toči gostilna Lovšin. Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1. gospodinjska potrebščina, 8. grška črka, 10. vrsta cigaret, reka v Srbiji, 15. pokrajina v Prednji Aziji, 16. mitološki grški kralj, voditelj Grkov pred Trojo, 19. neloločni zaimek, 20. del Vojvodine, 22. emirat v Arabiji, 23. zlato ifran.), 24. del časa, časovna enota, 25. po njej smo si vsi v sorodu, 26. obrati, preokreti, prevrati, 30. del živalskega telesa, 32. z veseljem, radevolje, 34. potem, zatem, 35. število. 37. grška črka, 38. zvezna država v USA, 40. začetek očeta, 41. češka pritrdilnica, 43. nebesni pojav, 44. njej. 45. vrsta južnega sadja, 49. usnjeni bič (množ). 50. pozorišče ene največjih bitk v sedanji vojni, 51. pokrajina v Severni Afriki. Navpično: 1. država v Afriki, 2. reka v Zapadni Indiji, 3. država v Severni Ameriki, britanski dominion, 4. žensko ime, 5. predlog, 6. moško ime, 7. naprava za kurjenje sob; ozka, strma špranja v skalah; nemško ime mesta v Vzhodni Prusiji, 8. vrsta jabolkf 9. znamenit fizik (fon.), 10. spaja celine, 11. osebni zaimek, 12. pripadnik izumrlega mongolskega plemena, 13. rimska boginja, planet, 14. karta, 17. šolska potrebščina, 18. mi (italij.), 21. peta in sedma črka besede pod 26. vodoravno, 27. pesem, 28. žensko ime, 29. računski pojem, 31. hazardna igra, 33. dragocen kamen, 36. svetopisemska oseba, 39. osebni zaimek, 40. časovne enote < okrajšano), 42. italijanska kratica za dopolavoristično organizacijo, 46. kemični znak za kovino, 47. začetni črki besede pod 45. vodoravno, 48. začetnici slovenskega pesnika. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: 1. bakteriološki zavod. 15. ep. 16. um, 17. glavar. 18. os, 19. sv.. 20. lek, 22. up. 23. ar. 24. Ob. 26. alod. 28. iks. 30. ab, 31. Atos, 32. telo, 34. Ana, 26. liga. 38. ro, 40. že, 41. vnemam, 43. da, 44. ta, 45. Abo, 47. vi, 48, gon, 49. lo, 50. v d, 51. jasa. 53. ps, 55. rak, 56. roke, 57. Alpe, 59. kp. 61. Ah:l. 63. na, 65. ta. 66 Parnas, 69. um, 70. se, 71. arhitektonski načrt. Navpično: i. Bela Krajina, 2. apel. 3. tu, 4. emu, 5. Ig, 6. olikan, 7. la, 8. ova, 9. šara, 10. kr., 11. zob. 12. as. 13. Oslo, 14. dvesto-deset. 21. kot, 25. ata, 27. dež, 29. sneg. 31. aga, 33. lev. 35. Amor, 37. ido, 39 oba. 42. ananas. 44. t k. 46. osa, 50 vol. 52. alti, 54. skat, 56. rima. 58. pat. 60. pro, 62 Hun. 64. ar, 66. pk, 67. n. n., 68. SK, 70. sr. Naše gledališče DRAMA Sobota. 24. oktobra: Zaprto. Medelja, 25 oktobra ob 10.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. ob 15: oče naš.. Izven. Ponedeljek, 26. oktobra: zaprto Matineja v Drami. Novost v Teto§nji sezoni so nedeljske dopoldanske dramske predstave. Doslej so bile v navadi le kot mladinske; ker pa je z omejeno policijsko uro čas za dve nedeljski predstavi popoldne in zvečer skrajšan, je upati, da se bo tudi obisk dopoldanskih predstav dobro ob-nesel. V nedeljo ob 10 30 uri bo po cenah od 10 lir navzdol uprizorjena Forzanova igra: »Poročno darilo«, ki je vsebinsko zeio prikupna trldejanska komedija. E. Gregorin: »Oče nas«. Ta dramatski ciklus je našel pri občinstvu izredno veliko zanimanje. V interesu občinstva je, da s t pravočasno v predprodaji zagotovi vstopnice in se na ta način Izogne navalu pri blagajni pred pričetkom predstave, ki bo v nedeljo ob 15. urL • m a O P C R A Sobota, 24. oktobra: ob 16. uri: Se vil jaki brivec. Red B. Nedelja. 25. oktobra: Ob 16. uri: Gasparo-ne. Opereta- Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 26. oktobra: zaprto G. Rossinl: »Seviljskl brivec«. Kemična opera v Štirih slikah. Osebe: grof Almaviva — Lipušček, Bartolo — Zupan, Kozina — Ivančičeva, Figaro — Janko, Bazilo — Be-tetto, Fiorello — Dolničar, Berta — Stritarjeva, poveljnik straže — Anžlovar. Dirigent: D. zebre, režija in scena: C Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti. K. Milloeker: »Ci a« pa rone«. Opereta v treh dejanjih (štirih slikah). Osebe: guverner — Anžlovar, Cark>tta — Ivančičeva, Nasone — Zupan, Sindulfa — Rus, Ermi-nio — Sladoljev, Benozzo — M. Sancin, Sora — Barbičeva, Masaccio — R. Sancin, Luigi — Pianeckl, Tonio — Marenk, častnik — Jelnikar, sluga — Simončič. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Kfirbos in Pogačar. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golovln. MALO, TODA POGOSTO — Ali zahteva tvoj gospodar mnogo za stanovanje ? — Mnogo ne, pa5 pa pogosto. — Kako to — pogosto? — Tako — vedno, kadar me sreča, PRI VEDE2EVALKI — Ta poteza na dlani kaže, da boste dobili mladega, bogatega moža. — Tako 7 A kdaj mi bo sedanj; umrl ? NESREČEN M02 — S svojima ženama nikakor nisem imel sreče. Niti s prvo, niti z drugo. Prva mi je pobegnila... — A druga? — Druga nikakor noče pobegniti. CESA SE ŽENSKE BOJE — ženske so zelo pogumna bitja, vendar sta pa dve stvari, ki se ju vse boje. — In sicer? — Miš in — štorklja. POZOR! Sadna drevesa, vrtnice ovijalke, vinske trte amerikanke, lepo-tično grmičevje i. t. d. prodaja, obrezuje, sadi, urejuje vrtove — strokovnjak: Zgornja diska St. 40, pod hribom. Inserirafte v jSlo*, Narodu1 11 Il11li i i ini u u i i i i i i i i i i i i i i i i i m i ^ II H ■ Soc ColL di R. Ga ros i O. MILANO 8tabli: Via F. Argellatl tt — Tel. 37.6*1 Sede: Via Canperlo 10 — Tel. 152.901 PKODOTTI AUTABCHICI Gomma lacca — Realne — Ver-nlcette — Petroll — Saras^ntJ Deterslvl — Ollclnc — Lubrifl-csntl — Emulsirl — Cere per psTlmentl — Solventi. A VTARKIČN1 PRODUKTI O um« cs lake — Smole — Ličil* — Petrolej i — Topila sa maicobe — čistila — Ollclne — — Emulzije — Vosek sa tla — Raztopine. -m ■■■■ ■ # Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, sobota, 24. oktobra 1942-XX it«*. 244 an, največji morski ropar vseh časov Leta l67o je s svojega opsrišča na Tartngi organiziral na bogato takrat ipamko mesta Panama roparski napad, U mu je vrgel tolik plen v denarja in dragih kavi nah, da ga je komaj nosilo 175 mul Svet še ni videl nikoli bolj pestre zbirke lopovov, kakor je bjla tista, ki se je zbrala na Tortugi. majhnem otoku Antilov. v prvih dneh decembra 1670. Tam doli so se zbrali Izvržki vseh svetovnih morij, dezer-terji iz vseh mornaric, škodljivci in najdrznejši napadalci morskega prometa in neusmiljen,! izkorščevalci kolonij španskt Amerike. Med njim; so bili Angleži, Francozi. Holandci. črnci In mest c;. V slavnem mestu otočka je mrgolelo mož. kj so bili oboroženi do zob. V gostilnah je kipelo življenje, ki so mu dajali poudarek F libu-stejci s klobuki z dolgim perjem in z visokimi škornji. Zopet drugi so biLi oblečeni v preprosto srajco, opasano okoli života in napojeno s krvjo veprov. Bili so strastni lovci na vepre v Hatskih savanah in njihov največji ponos je bila srajca, napoj ena s krvjo teh krvoločnih zverin. Med »Obrežnimi brati« je izbral 2000 najboljših V zakajenih, umazanih in nizkih gostil-nih so pili perujsko vino in mm z Jamai-ke v neizmernih količinah. Vse je b lo razburjeno, kajti med antilskimj roparji =e Je širila kakor blisk naglo vest. da sklicuje Morgan na Tortugi »Obrežne bratec da bi med njimi izbral najboljše. Morgan, tako so vedeli povedati najzgovornejši, pripravlja največjo ekspedicijo, ki so jo filibu-stejci kdaj povzeli. Nadel si je nalogo, da prizadene Španskemu bogastvu najteži: udarec, ki ga je zadel v Ameriki od Dra-kea naprej. Morganovo ime je bilo privlačno za vse In ko so slišali vest, so vsi pritekli, da bi se udeležili drznega podjetja. Morgan je bil že nekaj let poglavar filibustejcev in je bil znan kot najbolj drzen ropar, ki so se ga vsi Spanci bali in ga sovražili. Ščitil ga je guverner Jamaike Modwford. ki )e delil z njim p!en. Z njegovo moralno pomočjo je Morgan najprej naskočil in zavzel Portobello. nato Maracaibo. dve izredno bogati mesti. Oplenil ju je skoro do zadnje vrednote s toliko drznostjo, da Je zasenčil vse svoje prednike. Za njegove metode je dovolj značilno, kako je zavzel Portobello. Spanci so se zelo hrabro bra-nii. Morgan pa je dal prinesti pod mestno zidovje napadalne lestve, na katere so na to zlezli njegovi možje, ki so imeli pred sebcj vsak po enega meniha, potiskajoč ga pred karteče z nožem, nastavljenim ob boku. Ta vojna zvijača je posebno ugajala krvoželjnosti roparjev. Ko je bil otoček že prepoln morskih roparjev, je Morgan skupno s svojim poveljniškim štabom šel od gostilne do gostilne. Povsod je bil sprejet z velikim navdušenjem bandi tov. Možem, ki so pohlepno pričakovali njegove besede, je razložil, da je smoter njegovega novega podjetja Panama, najbolj cvetoča španska kolonija v Ameriki, mesto, v katerega ni noben fIII— bustejec še nikoli vstopil drugače, kakoi uklenjen. Tam so bile zbrane vse dragocene kovine Peruja in Mexike. Od tam ao jih na krovu galej pošiljali v Španijo. Izbrani roparji so se lotili z največjim navdušenjem priprav na krovu 37 ladij, ki j;h je Morgan pripravil in oborožil za to podjetje. Morgan je bil v izbiri mož, ki jih je hotel imeti seboj, zelo natančen in si je izbral predvsem svoje sorojake Angleže, za katere je vedel, da jih bo lažje krotil, kakor druge. Podjetja naj bi se udeležlo 2000 mož. pripravljenih na vse, samo da bi lahko bili deležni plena. Na pohodu bi bili skoraj vsi poginili cd lakote Filibustejsko ladjevje je odplulo iz Tor-tuge 16. decembra. Po nekaterih uvodn'h operacijah, med katerimi je bil zaseden nek otok in zavzeta utrdba Sv. Lovitnco ob ustju reke Chagre se je Morgan izkrcal v Panamski ožini. V utrdbi Sv. Lovrenca je pustil za varstvo 500 mož. 150-1.m pa je poveril nadzorovanje ladij. Ker so med tem časom mnogi že pomrli, mu j:h je za končni udarec ostalo le še 1200. Z njimi je 18. januarja 1671 prekoračil ožino in prišel tako Panami za hrbet. Ta pribli-ževalni pohod je bil najtežji del pustolovščine. Maloštevilni Španci, ki se jim je posrečilo pobegniti iz utrdbe Sv. Lovrenca, so že alarmirali prebivalstvo Paname, ki je takoj organiziralo obrambo. Filibustejci so na svojem pohodu mnogo trpeli zlasti zato, ker so Spanci požgali in uničili vst žito ter živali, ki bi jim mogle služiti za hrano. Morgan se je na to zanašal in ni vzel seboj večje količine hrane, da bi mogli nositi več orožja. Med tem pohodom bi mogli Spanci z lahkoto uničiti Morgana In vso njegovo zaradi lakote do onemoglosti izčrpano tolpo. Končno so morski roparji proti večeru devetega dne na koncu moči zagledali Panamo in Pacifik. Morganu se je izvil iz prsi krik veselja, ko je opazil nedaleč pred seboj veliko čredo volov, ki se je nič hudega sluteč mirno pasla. Bila je to za roparje prava panragruelska pojedina. Kijub nevarnost; zaradi bližne Špancev so se temeljito oddolžili za prestanm devet dni lakote :n napora. Naslednjega dne so se še bolj približali mestu m na nekem griču v bližini prenočili. Podivjani biki so jim naklonili zmago Panama se je vso noč čuje skrbno pripravljala na obrambo. Morgan in njegov! možje pa so mirno smrčali, ne brigajoč s« za početje Spancev. Ob jutranji zori se je španska vojska v bojni razvrstitvi pojavila na veliki planot:, ki se je razprostirala mea gričem in mestom. Ko je Morgan videl toliko sovražnikov, mu je postalo pri srcu neprijetno, saj ni pričakoval, da se bo moral boriti s tako številnim nasprotni kom. Številno je bil daleko močnejši od njegovih oboroženih sil. Kaj naj stori? Da bi se umaknil, je bilo že prepozno. Ostalo mu je le to. da zaupa svoji srečni zvezdi. Zdelo se mu je najbolje, da takoj sam napade. Poslal je 200 svojih najboljših mož Spancem nasproti. Sprejela jih je španska konjenica, ki pa ni imela uspeha, ker so Morganovi roparji izvrstno streljali. Kar je ostalo Morganovih mož v rezervi, so bili že tako nemirni in neukrotljivi v želji, da bi se tudi sami udeležili boja. da jih Mo»~-gan ni mogel več zadrževati. Na planoti pred mestom se je razvil boj, v katerem se je napadalo in branilo istočasno in kialo vsevprek. Kmalu je Morgan, ki je sledil razvoju bitke na griču, opazil, da se bojna sreča nagiblje k Spancem. Zlasti so bili Španci v odločilni premoči na desnem krilu. Istočasno je izbruhnil na nasprotni strani strahovit hrup. Ogromno krdelo bikov se je podilo z vso besnostjo proti levemu krilu filibustejcev. Zdelo se je, da je prišel zanje konec in Morgan je že iskal pot, po kateri bi se mogel najhitreje rešiti. Tedaj pa se je zgodilo to, kar so vsi najmanj pričakovali. Ko so podivjane živali že skoraj dosegle filibustejce, ki so bežali po griču navzgor, so se nenadoma obrnile in se zapodile proti vrstam Špancev. Med Španci je nastala nepopisna panika. Odvrgli so orožje, da bi mogli čimprej pobegniti na Varno. Edina žrtev med filibustejci je bil angleški zastavonoša, ki ga je bik nasadil na svoje mogočne roge in ga potem odvrgel 10 m daleč. V ropanja in krutosti je Morgan prekosil vse Tako je bila Morganu pot v Panamo odprta. Za biki in bežeč i mi sovražniki so filibustejci z lahkoto prodrli v mesto in obvladali naglo zadnji španski odpor. Tedaj se je začel v mestu pravi pekel. Krvoločni roparji so se porazgubili po hišah in palačah, razbijajoč vse kar jim je prišlo pod roke. Kdorkoli se je skušal upirati, branit: svoje premoženje ali žene, je bil na mestu ubit. Najhujši med vsemi je bil Morgan sam. Tu je bil dejansko njihov poglavar, ki Je vse prekosil v ropanju, v krutosti in zvijačnosti. Kazalo je, da se je končno znašei v svojem najljubšem opravilu. Dal je mučiti vrsto ujetih meščanov, da bi zvedel, kje so skrili svoj denar. Za nobeno prošnjo ni bil pristopen. V mestu je Ubruhnil požar in to je Morgana še bolj razkačilo. Toda potolažil se ni niti tedaj, ko so njegovi možje pod ruševinami, posebno v vodnjakih, našli zlato, srebro, dragotine. denar in druge vrednosti. Večina ujetih nesreč nežev je umrla ne da bi mogla kaj priznati Po Panami so ropali tri tedne Tri tedne je mesto trpelo pod krutostjo roparjev. Morgan je dobil vse, kar je hotel, niti najmanjša vrednota mu ni ušla. Edino neka žena se mu je upala upreti in braniti svojo čast; potegnila je izza pasa bodalo, kar je zadostovalo, da se je Morgan najprej obotavljal, nato pa se je premislil ter jo pustil pri miru. 24. februarja je ukazal umik iz Paname in povratek domov. 175 mul je nosilo tovore dragih kovin, denarja in dragotin. Ker pa je Morgan vedel, da je vendarle v mestu še skrito bogastvo, je dal zveza t i 600 žena in otrok najbogatejših rodbin ter jim zagrozil, da jih bo prodal kot sužnje na Jamaiko, če mu ne plačajo bogato odkupnino. Vse prošnje niso pomagale. Ves plen je z zvijačnim izdajstvom pridržal zase Glavni udarec pa je Morgan šele pripravljal. Ko je prišel s svojimi možnvl v Barbako, kjer bi se morali vkrcati na ladje, je ukazal, da se postavijo vsi v vrste in jim je dal priseči, da niso ikrili nićesai od plena. Vsi so prisegli. To pa ga ni še zadovoljilo. Ukazal je splošno preiskavo to se ji sam kot prvi podvrgel. Tako se je prepričal, da dejansko nihče ni pridržal zase ničesar. Nato so vkrcali in ko so prišli v utrdbo Sv. Lovrenca, jim je naznanil, da bo delil plen po sporazumu, ki je bil sklenjen pred odhodom iz Tortuge. Ogromno je bilo presenečenje roparjev, ko jim je Morgan nedolžno naznanil, aa bo vsak dobil po 200 pjaster. Vsem se je zdela taka nagrada ob tako velikem plenu naravnost beraška. Morgana je takoj po-setilo posebno odposlanstvo. Energično mu je izjavil, da se ne spušča v podrobnosti in da ne bo dal niti krajcerja več. Ker se niso zadovoljili z odgovorom, jim je Morgan ponoči z vsem plenom enostavno ušel. V tej zadnji prevari se je Morgan pokazal takšnega, kakršen je dejansko biL Na njem ni bilo nič vsakega Bil je le zvijačen izdajalec, tat tatov, oplenjevalec sv njih lastnih tovarišev. Z naplenjenim denarjem si je izposlovaL, da mu je Anglija pozneje podelila plemstvo in gz imenovala za poa-guvernerja Jama tka. Umrl je leta 1683. Nova Guineja in njeni prebivalci čudne so šege in običaji Papuaneev, pa tadi njihova domovina je čudna Na Novi Guineji se bi je j o krvave bitke med ja.ponskimi in avstralskimi četami. Za Gronlandijo je Nova Guineja. največji otok, pokrit z nepreholmmi pragozdovi in visokimi pogorji. Njeno prebivalstvo živi deloma še najprimitivnejše življenja in civilizacija tja sploh še ni prodrla- Ta čudna dežela krije v svojem naročju mnogo zanimivosti, ki si jih ljudje v Evropi niti misliti ne morejo. Med zanimivosti Nove Gui-neje spada šele nedavno ugasli ognjenik, ki ima obliko podolgovatega kolača. Presekan po mnogih soteskah in prepadih se razprostira ob njemu bujno rastoč gozd do dveh tretjin skupne visine 1.000 m. Druga zanimivost so čuine skale, podobne dvema druga na drugi stoječima stenama. Vrh ene gore na Novi Guineji ima tako čudno obliko, da bi zaman iskali kaj podobnega drugod po svetu. Pod masivnimi z zeleno travo pokritimi skalnatimi kupolami ee dviga povsem ločen skoraj navpičen gorski obelisk 900 m visoko. Zaradi čudne oblike mu pravijo Moresbvjem konec prsta. V bližini Mitrove skale na 8 širinski stopnji, ki je bila prej mejnik med nemško in angleško kolonijalno posestjo teče reka Spree- Samo z glavo lahko zmaje Človek ob čudnih šegah in običajih prebivalcev Nove Guineje, v primitivnih kolibah na koleh živečih Papuancev. Prt njih polagajo ženske manj važnosti na modni lišp, kakor mladi gizdalini. Med lišp spadajo nakodrani lasje, tetorvirana koža, cvetlični okraski, in z vrvico močno prevezan trebuh in črno pobarvani drugače zdravi in snežnobeli zobje. Znak papuanskega vojščaka sta dve školjki in pleten obesek v obliki lista, ali srca na prsih. Ta obesek vzame vojščak pred bojem med zobe, da draži z njim svojega nasprotnika. Samo poglavarji nosijo zelo redke skoraj v krogu ukrivljene okle divjega mrjasca. Svoje mrliče polagajo Pa-puanci navalno zavite v široke liste na drevesa, kjer se posuše, potem jjh pa spravijo v svoje kolibe. Evfopca čaka zelo neprijetno presenečenje ko stopi v mračno papuansko kolibo, ki ima samo eno oknu podobno odprtino na ozkem pročelju, kjer vise izpod stropa posušena trupla. Sloveče so velike zborovalnice Papuancev, največje kolibe, lepo okrašene z rezbari jami. To so nekakšne štirinadstropne stanovanjske hiše. Izpod spodnjega, streš- Sovjetski tovorni vlak, ki so ga nepoškodovanega zajele Italijanske čete nega roba vise dolge rese iz palmovih vlaken, in na vrvicah nanizane jajčne lupine. Na strehi sami so v pestrih barvah naslikane živali, kuščarji, ribe in ptice. Na vrhu kolibe kraljuje človeška figura, nad njo pa še ptica v poletu. 1300 let stara smreka V gaju posvečenem boginji \Vakemas e Hime na Japonskem raste smreka, zasajena po starem ustnem izročilu med vladanjem cesarja Jonea (729 do 641). Ta smreka bi bila torej stara že 1.300 let. Visoka je 24 m, spodaj pa meri v obsegu 12 m. Njene veje se raztezajo v eni smeri 80 v drugi pa 100 m daleč. Da bi zavarovali in pod* prli spodnje najdebelejše veje so napravili 3S0 lesenih in kamenitih stebrov. Mnogpa veje so zavarovane pred vremenskimi nezgodami celo z zaščitnimi strehami. Vsako leto v poznem poletju praznujejo boginji VVakemasde Hime posvečen praznik «n tedaj romajo h častiti smreki velike množice vernikov. Stara smreka je videla že več japonskih cesarjev. Strogo je prepovedano lomiti ali sekati njene veje. Kdor bi to storil, bi ga zadela stroga kazen. Pred 75 leti je Ml izumljen dinamit Sloveči Švedski raziskovalec Alfred Nobel je storil človeštvu s svojim izumom veliko uslugo Slavni švedski raziskovalec Alfred Nobel je zrevolucioniral vso tehniko razstreliv. Nadomestil je črni smodnik z nitrogliceri-nom. Toda njegovo »razstrelilno olje« ni eksplozivno samo po sebi, temveč je potreben še vžigalnik. Marsikatera nesreča se je že pripetila zaradi neprevidnega ravnanja z novim razstrelivom. Tola od leta do leta so izkušnje bogatejše in zato število nesreč manjše. Za eksplozije je uporabljal Nobel s Črnim smodnikom polnjene vžigalnike. Izumiteljevo prizadevanje je pa šlo za tem, da bi izdelal namesto razstrelilnega olja gosto razstrelilno snov. To se mu je tudi posrečilo leta 1867. Po naključju se je bil pomešal del njegovega razstrelilnega olja s prstjo, pripravljeno za pakovanje. In tako je nastala nekakšna malta. Nobel je kmalu ugotovil^ da gre pri tej mešanici za razstrelivo še večje probojne sile, kakor jo je imel mtroglicerin. Novemu razstrelivu je dal ime dinamit, kar pomeni mogočen. Izum dmarnita je imel pa za posledico še drugo Nobelovo odkritje. Praktična uporaba dinamita je namreč pokazala, da prvotni vžigalniki niso zadostovali. S patentom z dne 12. oktobra 1867 je bil dovoljen Nobelov vžigalnik. Gre za žigalne kapice, ki. so bile prvotno napolnjene s črnim smodnikom, pozneje pa z razstrelilnim živim srebrom. Te bakrene zažigalne kapice še zdaj dobro poznajo naši lovci. In ta Ifa* belov izum cenijo zdaj še bolj kakor dinamit, ki že zdavnaj ni več najmočnejše razstrelivo. Dinamit je bil kmalu izpopolnjen. Tudi v prvotni obliki je pomenil velik tehnični naprelek, toda kmalu se je pokazalo, da je nova mešanica v marsikaterem pogledu nepopolna. Bila je zlasti zelo občutljiva za vodo. 2e leta 1875. se je Nobelu posrečilo novo odkritje. Prst je nadomestil s kolodi-jevo volno. Ta želatini podobna snov je spojina nitroceluloze z nitroglicerinom. V. tej obliki poznamo dinamit še zdaj. V njem je okrog 9Ž% mtroglicertna ter 2 do 3^ dodatkov kalijevega in amonija k ove ga sal-mijaka. Razstrelilna želatina je pa še vedno eno najmočnejših razstreliv. V nji je 92 do 94% nitroglicerina ter 6 do 8rf kolo lijeve volne. Voda na to razstrelivo sploh ne vpliva. Moderne strelilne in razstrelilne tehnike si brez dinamita sploh ne moremo misliti. Zato je Nobel eden izmed največjih izumiteljev vseh časov. Njegova odkritja niso važna samo za vojno tehniko temveč služijo človeštvu tudi v mirnem času. Japonska vljudnost Japonska je dežela največje vljudnosti. Tam so tudi oblasti v občevanju z občinstvom izredno vljudne. Značilni za japonsko vljudnost so prometni preipisi. V njih je rečeno mei drugim.* O avtomobilu, ti si tako lep, tako hiter, tako močan, toda nikar ne zlorabljaj svoje lepote, sv^je hitrosti in svoje moči. Misli na svoje manjše bratce, ki tako daleč zaostajajo za teboj: na psa, konja in pešca. Pes =e boji tvojih pnevmatik, ki ga tako lahko zdrobe, omogoči mu zbežati na vamo. Konj se ustraši tvojega ropota, tvojih izpa'.io*', tvojega smradu, nikar ne žali njegovih ušes. oć: in nosdrvi. Zlasti je pa pešec tisti, ki se najmanj oziraš nanj. Storil bi pa dobro, če bi bil usmiljen z njim, in če bi ^a vedno pravočasno opazil. Jutri bo namreč morda tudi on krmaril avto. Nemške vojne lokomotive V neki nemški tvornici lokomotiv je bila izdelana nedavno prva takozvana vojna lokomotiva, pri kateri so se držali navodil ministra za orožje in strelivo, naj se čimbolj varčuje z materijalom in delom. V primeri z prej izdelanimi lokomotivami ko prihranili pri tej 26 ton materijala in 6 000 delovnih ur. Za racionalizacijo in za pospešitev gradnje lokomotiv bodo v bodoče v Nemčiji Še izdelovali takozvane vojne lokomotive, priklaine zlasti za promet v zasedenih vzhodnih pokrajinah. To kakovosti vojne lokomotive nič ne zaostajajo za navadnimi. Vojna lokomotiva je z novo kofisrtruiranim vagonom že dokazala svojo sposobnost na dobrih 5 km dolgi poskušnji vožnji pod zelo težkimi pogoji. Proizvodnja nemške industrije lokomotiv se je v zadnjih 6 mesecih podvojila. Ukrenjeno je bilo pa vse potrebno, da se bo še povečala. Bolgarski premog za Madžarsko Madžarska industrija je že pred vojno dobivala del premoga iz inozemstva, v prvi vrsti iz Nemčije. Slo je večinoma za ko);s za mestna podjetja v Budimpešti, d očim je krila Madžarska svoje potrebe v poglelu premoga za kurjavo večinoma doma. Dobava koksa iz Nemčije se tudi med vojno brez vsakih težkoč nadaljuje. Zaradi preobremenjenosti železniškega prometa z vojaškimi prevozi se pa Budimpešta, le težko zalaga s premogom in drvmi. Zato je mestna uprava sklenila naročiti v Bolgariji 1500 vagonov premoga. Pozneje bo naročila še 500 vagonov. Bolgarski premog bo dobivala Madžarska po vodni poti, kakor dobiva tudi nemški koks. Zato bo treba iztovarjalne naprave v bu iimpeštanskem premogovnem pristanišču temu primerno preurediti in mehanizirati. NE PO BI TEN DOKAZ — Alj si prepričana, da hodi tvoj mot ob nedeljah res na lov? — Seveda sem. — Kljub temu, da nikoli ne prinese no« benega p."ena? — Prav zato. j 0. Do Maorier; Prva Roman »Res ne? Oh, tega mi ne boste natvezili... A povejte, kaj vam je že odleglo? Ubiral je drugo struno. »Res škoda, da ste se danes pri obravnavi tako onesvestili... Rad bi vam bil priskočil na pomoč, pa sem videl, da imate že druge kavalir je ...« »Iz kakšnega razloga ste želeli govoriti z Maksimom?« sem mu segla v besedo. Ne da bi odgovoril na moje vprašanje, je Favell stopil k mizici in si vzel cigareto. »Dovolite, da zakadim?« Mojega odgovora ni počakal; čez prižigal-nik mi je zvito pogledal v oči. »Ne vem, kaj je, a zdi se mi, kakor bi bili zrasli, odkar sem vas zadnjič videl...t To rekši je puhnil buh dima v zrak. »Čujte, ali bi vam bilo nadležno poprositi starega Fritha, naj mi prinese kozarec whiskyja s sodavico?« Brez besede sem pozvonila. Favell je bil sedel na Stranico divana in zanihal z dolgimi nogami; po listnicah mu je še vedno blodil prejšnji nasmeh. »Whisky s sodavico za gospoda F^avella,« sem jekla Robertu^ko je prihitel. • ^ >Nu, Robert, precej časa se že nisva videla*!« je rekel Favell. »Kaj še vedno kradeš dekletom srca?« Robert se je v silni zadregi skrivaj ozrl po meni in zardel. Hitro je odšel in se vrnil s podnosom in pijačo, ki jo je z negotovo roko nalil, med tem ko ga je Favell muza je se gledal. Nato je vzel kozarec in pil, čudno in nemirno se oziraje po sobi, pri čemer me je spet in spet ošvi-gaval z očmi. »Pha... konec koncev mi ni bogvekaj mar, če aMksima ne bo h kosilu,« je rekel nazadnje. »Kaj menite? Ali pustiva to mesto, za mizo prazno?« Stala sem pred kaminom in držala roke prekrižane na hrbtu. »Gospod Favell,« sem odločno rekla, »nevljudna nočem biti, a priznati moram, da sem zelo utrujena. Dolg dan je za menoj, poln razburjenj, ki so me res izmučila. Če mi ne morete povedati vzroka, zakaj želite govoriti z mojim možem, vam bo malo koristilo, da sedite tu. Dosti bolje bi bilo, če bi storili, kakor sem vam svetovala, in se oglasili jutri zjutraj v pisarni.« Favell se je spustil s stranice divana in s kozarcem v roki pristopil k meni »Ne, ne, čujte, ne bodite grdi... Tudi jaz imam mučen dan za seboj. Nikar mi ne uidite, ne pustite me samega tukaj. Neškodljiv človek sem, verjemite mi. Kdo ve, kakšne bajke vam je Maksim pripovedoval o meni...« In ker mu nisem odgovorila, je nadaljeval: »Imate me za črno ovco v rodbini, kaj ne? Prisežem vam, da sem jagnje, ki ne stori nikomur nič zalega! In, če hočete slišati moje mnenje— imenitni ste bili v vsej tej zadevi, imenitni! Odkrijem se vam, brez šale!« Pri zadnjih besedah se mu je jezik čedalje bolj zapletal. Kesala sem se, da sem bila rekla Frit-hu, naj ga spusti noter. »Da pridete takole v Manderlev,« je Favell nadaljeval, nedoločno klateč z rokami, »in se naselite tu kot gospodinja, sprejemate na stotine ljudi, ki jih niste nikoli v življenju videli, prenašate Maksa in njegove utvare in se pri vsem tem za nikogar ne menite in greste svojo pot naprej ... Ce to ni ženska in pol___Vpričo vsega sveta povem, ako je treba. Ženska in pol.« Zamajal se je, se ujel in postavil prazni kozarec na mizo. »Vsa ta reč je bila zame hud udarec. Prekleto zoprn udarec. Rebeka je bila moja sestrična. In rad sem jo imel, vrag naj me vzame, če ne.« »Da,« sem rekla. »Iskreno vas pomilujem.« »Skupaj sva odrasla,« je nadaljeval. »In ves čas sva bila najboljša prijatelja. Imela sva ista nagnjenja, isti ljudje so nama bili všeč. Istim šalam sva se smejala. Mislim, da ga ni bilo na svetu človeka, ki bi ga bil imel tako rad kakor Rebeko. In ona mene prav tako. To je bil hud udarec, prekleto.« »Da,« sem rekla. »Da, razumem vas.« »In kaj bo zdaj storil Maks? Evo, to me mika vedeti. Ali misli, da bo zdaj, ko je preiskava, ta smešna burka, končana, lahko mirno sedel tu kakor kak papež? To mi povejte— a?« Nič več se ni smehljal. Kar tiščal je vame z obrazom. »Toda jaz bom skrbel, da pride Rebeka do svoje pravice!« Povzdignil je glas. »Samomor... Bog vsemogočni, ta stari bedak, preiskovalni sodnik, je pripravil porotnike do tega, da so rekli: samomor. Toda midva oba, vi in jaz, dobro veva, da ni bil samomor, kaj ne?« Čedalje bolj je silil vame. »Veva, kaj?« je počasi ponovil. Vrata so se odprla, in vstopil je Maksim, za njim pa Frank. Maksim je že na pragu mahoma obstal in srepo uprl oči v Favella. »Kaj vraga delate tu?« je vprašal. Favell se je obrnil, roke je držal v žepih. Trenutek ali kaj je okleval, potem se je nasmehnil. »Če hočeš vedeti resnico, Maks, dragi Maks, prišel sem, da ti čestitam na izidu današnje preiskave.« ' »Bodi tako prijazen in spravi se, od koder si prišel,« je rekel Maks. »Ali hočeš, da te s Crawleyem vrževa iz hiše ?« »Počasi... malo počakaj,« je Favell odvrnil. Prižgal si je novo cigareto in spet sedel na stranico divana. »Saj menda ne želiš, da bi Frith slišal, kar ti mislim povedati, a?« je dejal. »In slišal bo, ako ne zapres vrat za seboj.« Maksim se ni ganil. Videla sem, kako je Frank tiho zaprl vrata_ »In zdaj me poslušaj, Maks,« je Fawell pričel. *Iz te stvari si se prekleto srečno izmotal, ali ne? Tako čist, da sam nisi pričakoval. O da, bil sem pri današnji obravnavi, in če se ne motim, si me tudi videl. Od začetka do konca sem bil tam. Videl sem, kako je tvoja žena v nekem precej sitnem trenutku omedlela, in sem jo docela razumel. Preiskava j« tekla po ostrini noža, Maks, ali ne? Sreča zate, da se je tako končalo ...« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran m Za tnaaratnl del Usta; Ljubomir Volčič — Val v LJubljani