Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. (Dalje.) Občevalue posode. Posode, katere so tako skupaj staknjene, da tekočina, ako jo vlijemo v jedno izmed njib, v vsako posodo teči more, imenujemo staknjene ali občevalne posode (glej prid. pod.). Poskus. Ako vlijemo v občevalne posode vode, stoji ona v vseh jednako visoko. Isto opazujemo, ako vlijemo v take posode vinski cvet, mleko i. t. d. Zakon. V občevalnih posodah stoji tekočina v vsakej jednako visoko. Uporaba. Vodovodi, škropilnica, čajnik i. t. d. so občevalne posode. 16* I Vodometi. Vodomete nam osvetljuje taka-le naprava. Kakih 80 cm. dolga iiT 1 cm. široka cev je dvakrat tako zakrivljena, da ima dve vertikalni rami, izmed katerih je jedna 60 cm., druga pa 2 cm. dolga; \ / na vodoravni del cevi pride kakih 15 cm. dolgosti. Krajša rama ima na konci malo luknjico, na daljši je pa nataknjen lijak s pomočjo cevi iz kavčuka. Poskus. Napolni to napravo z vodo in odmaši potem krajšo ramo; voda brizga kviško. Bazlaganje. Ko bi bila druga rama ravno tako visoka kakor prva, bi voda v obeh jednako visoko stala; ker je pa krajša, se skuša voda vse jedno v njej jednako visoko vzdigniti kakor v prvi rami. Vender ne brizga tako visoko, ker padajo na njo kaplje nazaj in iz druzih uzrokov. Tak vodomet vidimo v Ljubljani. Zadej za gradom pod Tivoli se nabira voda v jerinu (bajerju), iz katerega je napeljana po ceveh doli v vrt pred gradoru do vodometa. Blizo Potsdama nabirajo vodo v jerinu vrh neke gore, kamor jo vzdigavajo s parnim strojem iz reke Havel. Iz jerina jo prevajajo po železnih ceveh pod zemljo do vodometa, kjer brizga 36 m. visoko. Zemeljski skladi so zelo razprostrti in večkrat v veliko kotlino zariti. Ako so ti iz ilovice, gline ali celega skalovja, drže vodo, da ne more dalje v zemljo. Nad tako vododržno plastjo ni le rahla zemlja, ampak je še kakova druga vododržna plast, tako da obe narejate globoko zakrivljeno posodo, v kateri se voda nabira in k večemu na konci vododržnih plasti polagoma odtaka. Če se prverta gornja vododržna plast, primerna je luknja rarni občevalnih posod, iz katere se voda navadno visoko vzdiguje. Take vodnjake imenujejo artoiske (beri artoaske) studence, ker so jih v severni Francoski pokrajini Artoisi (beri Artoazi) najprej (leta 1126) napravljali. Ta tvarina je sicer lahko umljiva in torej pripravna za srednjo stopnjo, vender zadostujerno smislu šolskega zakoua in sploh zmožnosti učencev bolje, ako jo prepustimo višjej stopnji. Heronova buča, steklenica za izbrizganje, natega. Mala zamašena steklenica je na pol napolnjena z vodo; skoz zamašek je utaknjena lesena ali steklena cev skorej do dna in zanaašek ne sme nikjer prepuščati zrakii. Tako napravo imenujemo Heronovo b u č o. (Heronsball.) Poskus 1. Ako skoz cev v steklenico z ustmi močno pihamo, brizga voda precej silno iz posode (glej prid. pod.). Bazlaganje. Ko pihamo v steklenico, zgoščujemo v njej zrak, ki se hoče raztegovati, ter tlači na vodo, katero žene skoz cev iz steklenice. To razteganje zraka imenujeino njegovo razpenjavost. Steklenica za izbrizganje je podobna Heronovi buči, samo da je cev, ki gre blizo dna, zunaj napošev zakrivljena; zraven te cevi v zamašku je pa še druga pravokotno zakrivljena, ki pa ne seže do vode v steklenici. Poskus 2. Ako pri pravokotno zakrivljeni cevi pihamo v steklenico, brizga voda pri drugi ven. (ZakajV) Poskus 3. Napolnimo steklenico z vodo in jo prekucnimo v posodo z vodo. Vsa voda ostane v steklenici. Bazlaganje. Zrak tlači na vodo v posodi in jo pritiska v steklenico. Natega je cevi podobna posoda (glej prid. pod.), ki je zgorej in spodej nekoliko ožja in na obeh konceh odprta. Poskus 4. Ako natego potopimo v vodo, napolni se z njo, in ako zdaj zgornjo luknjo s prstom začepimo, zamoremo natego prizdigniti kvišku, tako da ne teče iz nje voda. če pa zgornjo luknjo odmašimo, teče voda iz nje ven. Razlaganje. Zrak stoji več milj visoko nad zemeljskim površjem; njegove zgornje plasti pritiskajo na spodnje, ter v teh zgoščujejo zrak. Vsled razpenjavosti se pa skuša zrak raztegati in pritiska na telesa od vseh strani. Tako pritiska tudi od spodej na vodo v nategi in je ne izpusti iz nje. Ako pa natego od zgorej odmašimo, pritiska zrak tudi od zgorej na vodo in sicer ravno tako močno kakor od spodej, in voda pade iz cevi, ker je težka. Natege imajo včasib podobo precej dolge cevi, katera ima na zgornjem konci okrogljo bučo s kratko cevjo. Pri porabi utikajo dolnji konec te naprave v tekočino in izsesavajo zrak iz nje; vnanji zrak potem pritiska tekočino v bučo in jo napolni ž njo. Tako natego imenujejo nases (Saugheber). Ako kupico zvrboma napolnimo z vodo, s papirčkom pokrijemo in potem prekucnemo, ne teče voda iz nje. (Zakaj ?) Tako bi poučevali na višji stopnji o tej tvarini. Za srednje je pa skorej ne moremo priprostejo narediti; k večemu, ako bi samo naprave popisovali in prikazni s poskusi poočitovali, ne da bi jili potem razlagali, kar bi pa ne svetovali. Ministerski ukaz 20. avgusta 1870 pa zahteva zračni tlak" (barometer, pumpe). Naš načrt se torej razloči od tega D ukaza, in smemo reči na bolje. Ako namreč hočemo zračni tlak dobro osvetliti, moramo poprej govoriti o razpenjavosti zraku, katero osvetlimo s Heronovo bučo in tudi se steklenico za izbrizganje, kakor to stori flr. Criiger. Potem moremo z dobrim vspehom govoriti o zračnem tlaku, barometru i. t. d. Da pa podamo čestitim bralcem v tem spisu tudi vse to izvršeno, kar ministerski ukaz za srednjo stopnjo zahteva, hočemo še govoriti o barometru in o pumpah. Tudi te tvarine ne moremo na teh stopnjah različno razpravljati; zato bi nam pa bilo skorej Ijubše, ako bi jo sploh višjej stopnji prepustili. Barometer (tlakomer) ni druzega kakor steklena cev nekoliko milimetrov široka in okoli 90 cm. dolga, katera je navadno na dolnjera konci zakrivljena in razširjena v posodo, ki je podobna hruški (glej prid. pod.), na gornjem konci je pa zavarjena. Cev napolnijo z živim srebrom tako, dn nad tem v njej ni čisto nič zraka, ko je prekucnejo v lego, katero nam kaže podoba. *) Živo srebro se v cevi zniža do neke posebne točke, ki leži okoli 28 palcev ali 76 cm. visoko nad površjem živega srebra v posodi. To daljavo imenujemo tlakomerno visino. (Zakaj stoji živo srebro v cevi više kakor v posodi?) Cev je pritrjena na leseni dilici in posoda je zaprta v omarici, da je zavarovana pred poškodovanjem. Na deski sami je pa merilo, katero meri tlakomerno višino. Opazevanje. Opazuj tlakomerno višino v šoli, kedar je lepo in kedar je slabo vreme in zapiši si vselej to višino. Videl boš, da se zračni tlak spreminja; o vlažnem vremenu je manjši in o lepem in suhem večji. Barometer rabijo, da merijo ž njim zračni tlak, določujejo vreme i. t. d. Pri nas prinašajo severovzhodnjaki navadno lepo vreme; ti prinašajo suh in hladen ter zgoščen in težek zrak, ker prihajajo iz mrzlih krajev, zato se vzdigava barometer. Jugozahodnjaki vlečejo čez tople dežele in velika morja in prinašajo slabo vreme; zrak je moker in lahek, zato barometer pada. Iz vzdigavanja in padanja barometra moremo torej sklepati na dobro in slabo vreme; zato nabajamo na merilu navadnega barometra mnogokrat napisano nlepo, spremenljivo, dež itd.". Ker pa še druge okolščine vreme določujejo, tudi včasih dežuje, akoravno barometer visoko kaže. *) Nagni previdno barometer v vodoravno lego; živo srebro gre do konca cevi, iz česar sledi, da uad njim nij zraka. V a j e. 1 kub. cm. živega srebra tehta 136 gramov. — Koliko tehta 76 kub. cm. živega srebra? — Kolik je tlak zrakii na incn>-?— Kolik je tlak zrakii na 1 m. dolgo in 7 dm. široko mizo ? — Kolik je tlak zrakii na odrašenega človeka, ako je njegovo površje l'2[3m.? — Koliko dolga bi morala biti cev baroraetra, ko bi jo napolnili z vodo namesto z živim srebrom? P u ni p e. Ako hočerao nases napolniti z vodo, moramo zrak iz njega z ustmi sesati. To se pa niore še drugače zgoditi, kakor n. pr. pri brizglji. Brizglja je cev zamašena z gibljivim batom; ako jo utaknemo v vodo in bat potegnemo kvišku, pritiska zrak vodo za njim v brizgljo. Gibljivi bat namestuje sesanje z ustmi. Sesalni smrk ali pumpa sesaljka (glej prid. pod.) obstoji iz cevi D, katero iraenujemo škornjico; ta cev ima na strani cev za iztok E in v njo moli sesalna cev -B, katero od zgorej zapira zaklopuica C. V škornjici se gtba gori in doli na drogu F prevertan bat z zaklopnico H. Vsa ta naprava stoji v vodnjaku A. Poskus. Ako gibljemo bat gori in doli, se voda pri cevi za iztok iztaka. Razlaganje. Če gre bat navzgor, se zrak pod njim razredči; zavolj tega se- zaklopnica // zapre, vnanji zrak pa pritiska vodo po sesalni cevi prizdignivši zaklopnico C v škornjico. Ko gre bat navzdol, pritiska na vodo v škornjici in zapre zaklopnico C, a voda, ki je nad njo, prizdigne zaklopnico H in stopi skoz bat v gornji del škornjice. To se ponavlja vsakikrat, kedar gre bat gori in doli, in voda stopa kvišku, dokler ne doseže cevi za iztok, kjer se iztaka. Kako visoko moremo s tako pumpo vodo dvigavati? — Ako je treba vodo iz velikih globočin ali v ravno tolike visočine vzdigovati, rabijo za to tlačilni smrk (pumpo tiskaljko). Ta se od sesaljke razločuje le v tem, da njen bat nij prvertan, zato je pa zaklopnica v postranskej, v vzvodnej cevi, katero raoremo napeljati kakorkoli visoko. Bat tlači vodo v vzvodno cev in v njej kvišku. Ako je tlak dovolj silen, moremo vodo poljubno visoko vzvajati. (Konec prih.) ^_--__>^ '¦*oc--____ i2—-^O—C^  .-¦„  ~~7rr