Gerkveue zadeve. Prelat Fran Kosar. (Dalje.) Kosar modroslovec in bogoslovec. rModrost sem ljubil in izvolil od svoje mladosti, in trudil sera si jo dobiti za neve&to, in bil sem ljubitelj njene lepote". (Modr. 8, 2.) Po dokončanih latinskih šolah podal se je Kosar v belo Ljubljano v modroslovske šole. To je bilo v jesen 1. 1840. Srečen človek, kateri modrost ljubi od svoje mladosti! On voli vse pripravne pripomočke, da doseže svoj smoter, a opušča vse, kar bi mu moglo preprečiti njegove namene. V tem pomenu bil je Kosar res modroslovec Kosar se od.mladih nog čuti poklicanega v duhovski stan, in torej se vedno bolj zvesto nanj pripravlja in se skrbno ogiblje vsega, kar bi mu utegnilo vzeti milost poklica ali ugreniti veselje do duhovskega stanu. Gori že smo nekaj spregovorili o prijateljstvu, in zopet tukaj povdarjamo, da je srečen mladenič, ki najde pravega prijatelja. Sicer ne razodevaj svojega srca vsakemu človeku; vendar blagor ti, če imaš dobrega prijatelja, več od zlata je vreden. Dva namreč bolj varno hodita po poti čednosti, in lep izgled prijatelja potegne ljubljenega tovariša za seboj, da ne zaostaja. Prijateljev zedinjena molitev je močnejša in nju napori zoper vsakojake zapreke so srčnejši. V britki uri preloži prijatelj pol svoje nadloge na ramena svojega prijatelja in v solnčnih dnevih podvoji si veselje, ker ga deli s svojira tovarišem. Med devetimi rečmi, katere modri mož v sv. pismu visoko čisla, imenuje torej tudi «človeka, ki je tako srečen, da je našel pravega prijatelja«. l) Kosar se v Ljubljani druži le s ponižnimi, priprostimi in krepostnimi dijaki, lagodnih ve se pa vedno in povsodi lepo ogibati. Zlasti pa se njegovemu srcu prikupi sošolec njegov J. Kostl.2) Oče njegov bil je v Ljub^ ljani niestni uradnik in je bila njegova obitelj v mestu na najboljšem slovesu. V to hišo zahajal je Kosar. Pobožna hišna mati in gospa je bila čez vse srečna, in ni mogla Boga dosti zahvaliti, da je njenemu Ijubljenemu sinku poslal tako blagega in dragega prijatelja, kakor je bil Kosar. Materino oko je namreč precej pregledalo mladeniča ter slutilo čisto njegovo dušo in zlato njegovo srce. Rajni prelat ni mogel prehvaliti veselih ur, ki jih je preživel v tej hiši. Ondi mu prosti čas prijazno teče, ker prijateljski njih pogovori imajo le vzvišene predmete. Nikdar pa hišna gospa ni bila tako zgovorna, kakor če je govorila o lepoti duhovskega stanii in v podlosti posvetnega veselja, da bi srca svojih ljubljencev prav razgrela ter vnela za duhovski stan. Pa Kosar ni hodil se le razvedrit v to gostoljubno hišo, nego je tudi ž njimi molil, prejemal sv. zakramente in še druge pobožnosti ž njimi obhajal. Kosar in Kostl ostala sta si vse dni svojega življenja iskrena prijatelja. To nam kaže neki prigodek poznejših dnij, ki ga mar smemo tukaj vplesti. Ko je Kosar služil na svoji prvi kaplaniji v Poličanah, obišče ga ondi njegov prijatelj Kostl s svojo materjo. To je bilo kaj veselo svidenje. Bila je ravno nedelja. Kosarja kliče zvon v cerkev in njegova gosta ga spremljata, da zadostita cerkveni zapovedi. Kosarja je na tihem skrbelo, kako bo njegov prijatelj in duhovni brat sodil o njegovi pridigi. To je Kosar precej zvedel. Kostl ga nam- ') Preg. 25, 12. s) J. Kostl poznejo niPof"i>i l;<<iil!t» in »nrtnil.- i"-i Sv. .TnVnlni v Ljubljani. reč pri obedu očitno pokrega rekoč: »Veselila sva se z materjo, da bova slišala lepo pridigo, zdaj pa si celo uro pel — in pel, da res ni bilo prav nič prijetno te poslušati. To se ne reče govoriti, to se pravi peti«. Odkritosrčna sodba prijateljeva pa Kosarja ni razžalila, nego oveselila ga je, prav po besedah sv. Duha, ki pravi: »Mazilo in mnoge dišave' razveselč src6, prijateljevi dobri sveti pa so duši prijetni*.1) Vsled tega prijateljskega opomina porabi Kosar prvo priložnost in udeleži se v Gradcu duhovnih vaj, katere je vodil slavni jezuit Stoger, da se od njega nauči, kako je treba pridigovati. Stogerjeva priprosta in povsem naravna beseda je Kosarja osupnila in prišel je ves spreobrnjen in spokorjen domu, in odsihmal ni več pel na pridiganci. Ko bi vendar vsi duhovniki, ki imajo Kosarjevo napako, tisto tudi hoteli priznati in se potem tudi tako hitro spokoriti! Sv. misijon v Negovi. Od dne 19. do 26. avgusta t. 1. obhajala sta dobro znana častita očeta Doljak in Tomazetič iz reda jezuitov pri M. B. v Negovi prvi sv. misijon. V svojih 24 jedernatili pridigah razložila sta poglavitne resnice naše sv. edino izvaličavne vere. Ze tretji dan pričakovali so farani sv. spovedi z dobro pripravljenim, pokornim srcem. Skoro vsi ubogi grešniki in uboge grešnice opravili so dolgo spoved in potem so pristopili k slovesnemu sv. obhajilu, pred katerim so vsakokrat dotični obhajanci slišali primeren nagovor. V nedeljo 26. avgusta dopoldne bil je slovesni sv. misijonski sklep. Najpoprej: pčta sv. maša; potem blagoslavljanje misijonskega križa; (blagoslovili so ga velč. g. dekan Sv. Lenarški), za tem bila je procesija s sv. misijonskim križem na njegov prostor za velikim oltarjem na snažnem cerkvenem — pokopališkem — torišču in slednjič pridiga, med pridigo so blagoslovili častiti pater Doljak križce, moleke itd., podelili so nam tudi sv. apostoljski blagoslov za popolne sv. misijonske odpustke. K sklepu pridige ponovili smo krstno obljubo z jedernatim sklepom božje besede. Na zadnje zapela se je zahvalna pesem: Te Deum laudamus s sv. blagoslovom. Za ta prvi sv. misijon zahvaljuje se podpisani najpoprej presveti Trojici in Mariji Devici, potem milostlj. knezoškofu za blagovoljno dovolitev in posebne oblasti spovednikov, za tem p. n. čč. oo. misijonarjema, potem čč. gg. spovednikom in nasemu vlč. g. dekanu, kateri so kot namestnik milostlj. knezoškofa slovesnost sv. misijona s svojo prieejočnostjo počastili in povikšali. Daj Bog in Marija, da bi Negovei dosegli in ohranili trojni mir, katerega jim podpisani tako prisrčno želi: 1. Mir z Bogom, 2. mir z vestjo in 3. rair v fari Negovski. Ne smem zamolčati, kako lepo in izgledno so se tudi Negovski dijaki in naš gosp. bogoslovec sv. misijona udeležili — Vivant! Sv. misijonski križ kupila je Negovska mladina. Naj živi! Alojzij Šijanec, župnik. •) Preg. 27, 9.